avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah
avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah
142 Dodatek koraku lahko tako pride do proˇzenja katere koli izmed treh prehodov, vendar pa pride najprej do proˇzenja prehoda t3, saj je ta prehod takojˇsen, kar pomeni, da se proˇzi takoj za tem, ko je omogočen. Celoten iterativni postopek se lahko ponavlja, dokler ne pridemo do nekega ˇzelenega končnega stanja mreˇze, vendar pa moramo v fazi načrtovanja mreˇze paziti, da je to stanje dejansko dosegljivo. C.4.2 Nadgradnja osnovnega koncepta Petrijeve mreˇze S časom se je osnovni koncept Petrijevih mreˇz razvijal v različnih smereh. Posledica tega so različne nadgrandje osnovnega koncepta Petrijevih mreˇz, od katerih so najbolj razˇsirjeni in najpogosteje uporabljeni naslednji: • Časovne Petrijeve mreˇze (ang. Time Petri Nets). Bistvo časovni PM je uvedba časa v mehanizem proˇzenja prehodov v mreˇzi. Tako lahko pride do proˇzenja mreˇze po preteku določenega časa, v katerem je nek prehod omogočen. Obstajajo različni principi merjenja tega časa v primeru, ko je bil prehod sicer omogočen, a je priˇslo do proˇzenja drugega prehoda, zaradi česar postane dotični prehod onemogočen. Med temi mehanizmi sta najpogosteje uporabljena Nadaljevalni mehanizem (ang. Continue) in Ponastavitveni mehanizem (ang. Reset). V prvem primeru pride do seˇstevanja časov omogočenosti prehoda, medtem ko se v drugem primeru čas v primeru, da postane prehod onemogočen, resetira na nič. Tako začne čas v prvem primeru ob ponovni omogočenosti prehoda teči iz stare vrednosti, medtem ko začne v drugem primeru čas vedno teči znova. • Barvne (podatkovne) Petrijeve Mreˇze (ang. Coloured Petri Nets). Bistvo Barvnih petrijevih mreˇz je v tem, da se ˇzetoni uporabljajo kot nosilci neke dodatne informacije o predmetu ali stanju, ki ga v mreˇzi predstavljajo. Tako lahko na primer pri modeliranju industrijske linije za izdelavo avtomobila ˇzetoni nosijo informacijo o barvi avtomobila, vgrajenem tipu motorja in drugih podatkih, ki so povezani s samim procesom izdelave. • Hierarhične Petrijeve Mreˇze (ang. Hierarchy Petri Nets). Bistvo Hierarhičnih Petrijevih mreˇz je moˇznost zdruˇzevanja različnih ločenih Petrijevih mreˇz, ki na primer ponazarjajo delovanje nekega podsistema v neko skupno mreˇzo, pri čemer lahko modeliramo hierarhijo med posameznimi enotami.
C.4 Petrijeve mreˇze 143 • Stohastične Petrijeve mreˇze (ang. Stochastic Petri Nets). Bistvo Stohastičnih Petrijevih mreˇz je moˇznost stohastičnega modeliranja časovnega proˇzenja posameznih prehodov mreˇze. V ta namen lahko uporabimo poljubno porazdelitveno funkcijo, čeprav se v realnih problemih najpogosteje uporablja negativna eksponentna porazdelitev. • Generalizirane stohastične Petrijeve mreˇze (ang. Generalized Stochastic Petri Nets – GSPN). Generalizirane stohastične Petrijeve mreˇze so nadgradnja Stohastične Petrijeve mreˇze na takˇsen način, da v samem modelu podamo tudi prioritete posameznih neposrednih prehodov. Te prioritete omogočajo razreˇsevanje konfliktov med posameznimi prehodi in s tem izogibanje moˇznim zastojem v mreˇzi. Poleg tega pa tovrsten koncept omogoča tudi boljˇse modeliranje samega realnega sistema.
- Page 110 and 111: 92 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z
- Page 112 and 113: 94 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z
- Page 114 and 115: 96 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z
- Page 116 and 117: 98 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z
- Page 118 and 119: Poglavje 6 Prototipni sistem za ana
- Page 120 and 121: 102 Prototipni sistem za analizo mo
- Page 122 and 123: 104 Prototipni sistem za analizo mo
- Page 124 and 125: 106 Zaključki Prispevek 1: Metoda
- Page 126 and 127: 108 Zaključki je mogoče iz ˇsabl
- Page 128 and 129: Literatura 110 [1] L. Wang, W. Hu,
- Page 130 and 131: 112 Literatura Bayesian networks. C
- Page 132 and 133: 114 Literatura [39] F. Li. Descript
- Page 134 and 135: 116 Literatura [59] W. S. Erdmann.
- Page 136 and 137: 118 Literatura [81] Kurt Jensen. Co
- Page 138 and 139: 120 Literatura [104] Nikola Paveˇs
- Page 140 and 141: 122 Dodatek ˇSablona ”Motion”
- Page 142 and 143: 124 Dodatek ˇSablona ”Middle”
- Page 144 and 145: 126 Dodatek Aktivnost Korespondenca
- Page 146 and 147: 128 Dodatek ˇSablone akt 52 fl mot
- Page 148 and 149: 130 Dodatek p(xj|Θ) = = K αk · N
- Page 150 and 151: 132 Dodatek C.2.1 Linearna klasifik
- Page 152 and 153: 134 Dodatek −γ||xi−xj|| 2 KRBF
- Page 154 and 155: 136 Dodatek tega pa predvidimo tudi
- Page 156 and 157: 138 Dodatek pa spremenljivka zavzam
- Page 158 and 159: 140 Dodatek • preslikava I : P
- Page 162 and 163: 144 Dodatek
- Page 164 and 165: 146 Izobrazba ˇ Zivljenjepis 1998
- Page 166 and 167: 148 Objavljena dela [7] M. Perˇse,
- Page 168 and 169: 150 Objavljena dela [22] J. Perˇs,
C.4 Petrijeve mreˇze 143<br />
• Stohastične Petrijeve mreˇze (ang. Stochastic Petri Nets).<br />
Bistvo Stohastičnih Petrijevih mreˇz je moˇznost stohastičnega modeliranja<br />
časovnega proˇzenja posameznih prehodov mreˇze. V ta namen lahko<br />
uporabimo poljubno porazdelitveno funkcijo, čeprav se v realnih problemih<br />
najpogosteje uporablja negativna eksponentna porazdelitev.<br />
• Generalizirane stohastične Petrijeve mreˇze (ang. Generalized<br />
Stochastic Petri Nets – GSPN). Generalizirane stohastične Petrijeve<br />
mreˇze so nadgradnja Stohastične Petrijeve mreˇze na takˇsen način, da v<br />
samem modelu podamo tudi prioritete posameznih neposrednih prehodov.<br />
Te prioritete omogočajo razreˇsevanje konfliktov med posameznimi prehodi<br />
in s tem izogibanje moˇznim zastojem v mreˇzi. Poleg tega pa tovrsten<br />
koncept omogoča tudi boljˇse modeliranje samega realnega sistema.