avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah

138 Dodatek
pa spremenljivka zavzame le eno izmed dveh moˇznih stanj (na primer Ada). V
določenih primerih pa zaradi narave uporabljenih senzorjev, ki vsebujejo neko
negotovost, takˇsnih kategoričnih dejstev nočemo uporabiti, temveč ˇzelimo podati
verjetnost nekega stanja v obliki navideznega dejstva (ang. virtual ali soft
evidence). Tako bi si na primer ˇzeleli podati verjetnosti za spremenljivko A v
obliki navideznega dejstva p(Ada) = 0.8 in p(Ane) = 0.2. Takˇsno dejstvo se pri
sklepanju v mreˇzi interpretira, kot da je verjetnost za stanje spremenljivke Ada
ˇstiri krat viˇsja od verjetnosti za stanje Ane. V sami mreˇzi pa lahko takˇsno dejstvo
prikaˇzemo kot nov ”navidezen” atribut s tabelo pogojnih verjetnosti, ki ustreza
navideznim dejstvom, stanje novega atributa pa je p(Ada) = 1.
Slika C.3 prikazuje uporabo navideznega dejstva za primer alarma iz
prejˇsnjega poglavja. Kot lahko vidimo, je bil primer razˇsirjen z dodatnim
vozliˇsčem ”Navidezno dejstvo”, ki ponazarja verjetnost, da je do klica soseda zares
priˇslo. Takˇsno ”Navidezno dejstvo” bi na primer lahko uporabili v primeru, da
smo sliˇsali zvonjenje telefona in se je na telefon javil nekdo drug, mi pa na podlagi
pogovora sklepamo, da je ”navidezna” verjetnost, da je klical sosed p(Kda) = 0.8.
To informacijo bi v dani mreˇzi interpretirali kot p(NDda) = 1, pri čemer bi preko
vzročne povezave med vozliˇsčema K in ND, to dejstvo na vozliˇsču K prikazali
kot p(Kda) = 0.8. Dodatna pojasnila v zvezi z uporabo navideznih dejstev so na
voljo v [99].
B E
da da
da ne
ne da
ne ne
Vlom
p(A|V,E)
0.95
0.94
0.29
0.001
p(V) p(E)
0.001 Potres 0.002
Alarm
Klic soseda
Navidezno
dejstvo
p(ND=da)=1.0
A
da
ne
K
da
ne
p(K|A)
0.7
0.01
p(ND|K)
Slika C.3: Primer navideznega dejstva za spremenljivko ”Klic soseda”.
Navidezna dejstva imajo pred klasičnimi dejstvi predvsem to prednost, da pri
uporabi zveznih detektorjev ni potrebno določiti mejnih vrednosti posameznega
0.8
0.2