avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah

98 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z uporabo ˇsablon aktivnosti
V ta namen je bil v poglavju 5.1 opisan postopek, s pomočjo katerega je
mogoče iz ˇsablone aktivnosti zgraditi časovni profil aktivnosti ter določiti časovne
relacije med posameznimi akcijami, ki predstavljajo časovno taktično zasnovo
aktivnosti. V nadaljevanju so bili v poglavju 5.1.1 definirani na trajektorijah
temelječi detektorji akcij, s katerimi je mogoče oceniti, kako tehnično uspeˇsno je
bila, s staliˇsča vzorcev gibanja igralcev po igriˇsču, izvedena posamezna akcija.
V naˇsem delu smo se omejili na uporabo treh časovnih relacij med akcijami
(pred, med in sočasno) ter na ocenjevanje treh koˇsarkarskih akcij (blokada,
gibanje/premik igralca in podaje ˇzoge).
Za ocenjevanje taktičnega dela izvedbe aktivnosti sta bili razviti dve metodi
ocenjevanja, ki temeljita na dveh različnih matematičnih formalizmih. V
prvem primeru so bile za ocenjevanje ustreznosti izvedbe aktivnosti uporabljene
Bayesove mreˇze, s pomočjo katerih v ocenjevalni proces vpeljemo hierarhično
strukturo aktivnosti. Postopek gradnje mreˇz temelji na definiranju ˇstirih različnih
nivojev mreˇze - aktivnost, igralec, akcija, časovne relacije med akcijami, ki jih
medsebojno poveˇzemo ob upoˇstevanju časovno-logične zasnove aktivnosti, ki jo
pridobimo iz časovnega profila. Za ocenjevanje časovnih relacij med posameznimi
akcijami so bile definirane časovne funkcije, za ocenjevanje tehničnih lastnosti
akcij pa detektorji akcij. Tako dobljena informacija je bila v obliki dokazov
uporabljena na spodnjih dveh nivojih Bayesovih mreˇz. Skupna ocena aktivnosti
in ocena uspeˇsnosti posameznih igralcev je bila dobljena na podlagi prenaˇsanja
teh dokazov po mreˇzi. Da bi zagotovili moˇznost primerjanja posameznih ocen
igralcev, je bila končna ocena aktivnosti normirana z oceno, ki bi jo aktivnost
dobila v primeru, da bi bila izvedena brezhibno. Tako je končna ocena aktivnosti
izraˇzena kot normirana a posteriori verjetnost za aktivnost ob danih dokazih.
V drugem primeru je bila za ocenjevanje taktičnega dela aktivnosti
uporabljena Petrijeva mreˇza. V tem primeru je bila mreˇza zgrajena na
takˇsen način, da so bile najprej za posamezne akcije zgrajene verige mest in
prehodov, s katerimi smo predstavili posamezno akcijo. V nadaljevanju so
bile, z upoˇstevanjem časovno-logičnih relacij med akcijami, te verige povezane
z logičnimi razveji in zdruˇzi prehodi v skupno mreˇzo. Za ocenjevanje posameznih
akcij so bili tudi v tem primeru uporabljeni detektorji akcij. Posamezne ocene so
bile v skupno oceno zdruˇzene z uporabo ˇzetonov, ki so poleg zbiranja informacije
skrbeli tudi za simulacijo pravilnosti časovno-taktične zasnove akcije, na podlagi
katere je bila pridobljena ocena časovne izvedbe posamezne akcije.