avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah

96 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z uporabo ˇsablon aktivnosti
Kot je razvidno iz tabele 5.8, rezultati, dobljeni z predlaganima postopkoma
v večji meri odraˇzajo mnenje eksperta, saj so ocene, ki so bile dobljene z
avtomatskima postopkoma ocenjevanja, precej podobne ocenam eksperta. Pri
tem se za nekoliko boljˇso izkaˇze metoda, ki temelji na Petrijevih mreˇzah, saj v tem
primeru dobljeni rezultati kar v 83% primerov (33 od 40 primerov) ustrezajo eni
od ocen eksperta. V primeru metode, ki temelji na Bayesovih mreˇzah je takˇsnih
zgolj 57% procentov primerov (23 od 40 primerov). V primeru, da primerjamo
ocene, dobljene z uporabo Petrijevih mreˇz s posameznimi ocenjevanji eskperta,
pa je v primeru prvega ocenjevanja ujemanje ocen 40% v primeru drugega pa
60%. Pri uporabi Bayesove mreˇze je v prvem primeru ujemanje ocen 37.5%, v
drugem pa 40%. Odstotek ujemanja se sicer na prvi pogled ne zdi visok, če pa
dobljene odstotke primerjamo s ponovljivostjo eksperta, ki je zgolj 45% (18 od
40 primerov), lahko ugotovimo, da so dobljeni rezultati kar dobri. Tako lahko
iz rezultatov zaključimo, da je metoda, ki temelji na Petrijevih mreˇzah, bistveno
uspeˇsnejˇsa. Razlog za to je, da je pri metodi, ki temelji na Bayesovih mreˇzah,
način ocenjevanja aktivnosti bistveno drugačen od načina ocenjevanja eksperta.
Tako na primer ekspert pri ocenjevanju aktivnosti upoˇsteva predvsem opaˇzene
napake, zaradi česar lahko ˇze ena sama slabo izvedena akcija bistveno pokvari
skupno oceno aktivnosti. V primeru Bayesove mreˇze je skupna ocena v bistvu
neke vrste uteˇzeno povprečje ocen posameznih akcij in časovnih funkcij. Ker
je aktivnost običajno sestavljena iz precejˇsnjega ˇstevila akcij, posamezna slabo
izvedena akcija v tem primeru ne vpliva bistveno na skupno oceno aktivnosti.
Nekoliko drugačna je situacija v primeru uporabe Petrijevih mreˇz, kjer lahko ˇze
ena slabo odigrana akcija poruˇsi časovno usklajenost aktivnosti, kar se bistveno
bolj odrazi tudi v skupni oceni. Tako ni presenetljivo, da je bilo ocenjevanje s to
metodo veliko uspeˇsnejˇse oziroma bolj primerljivo z ocenjevanjem eksperta.
Vzroke za razlike med avtomatsko pridobljenimi ocenami in ocenami eksperta
je potrebno iskati tudi v tem, da ˇsportni ekspert pri svojem ocenjevanju poleg
gibanja igralcev upoˇsteva ˇse kup drugih dejavnikov, ki jih ni mogoče pridobiti iz
podatkov o gibanju igralcev. Ključna sta predvsem dva:
• Prvi dejavnik je ta, da ˇsportni ekspert uspeˇsnost izvedbe aktivnosti vedno
ocenjuje po končnem rezultatu. Torej je ocena aktivnosti v primeru koˇsa
oziroma čistega meta na koˇs, viˇsja kot v primeru, da koˇsa oziroma meta na
koˇs ni bilo. Pri tem se lahko v določenih primerih zgodi, da je celo bolje,
da igralec predčasno zaključi oziroma prekine začeto aktivnost z metom na