avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah
avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah
82 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z uporabo ˇsablon aktivnosti Po tem, ko so zgrajene verige za posamezne akcije, je potrebno te verige povezati v končno mreˇzo, ki jo lahko uporabimo za ocenjevanje izvedbe aktivnosti (slika 5.8). V ta namen v mreˇzo dodamo logične razvejitvene (ang. split) in zdruˇzitvene (ang. join) prehode (sivi prehodi na sliki 5.8), ki jih z verigami poveˇzemo na tak način, da upoˇstevamo časovne zakonitosti, ki jih dobimo iz časovnega profila aktivnosti (poglavje 5.1). Logični prehodi in njihove povezave sluˇzijo pravilnemu prehajanju ˇzetonov skozi mreˇzo in so v mreˇzo dodani na tak način, da preprečimo morebitne zastoje v mreˇzi ter konflikte med različnimi verigami. Poleg tega pa pri povezovanju logičnih prehodov pazimo tudi na to, da so vse verige dostopne iz začetne označitve. začetek aktivnosti igr4 gibanje igr5 gibanje igr4 blok za 5 1.3 0.13 igr3 gibanje igr4 gibanje igr3 blok za 4 Slika 5.8: Petrijeva mreˇza za aktivnost ”Zaporedni blokadi”. 0.0 konec aktivnosti Črne pike znotraj mest predstavljajo trenutno označitev mreˇze. ˇ Stevilke nad ˇzetoni predstavljajo ocenjo izvedbe akcije do danega trenutka. Črno obarvani pravokotniki predstavljajo ˇze opaˇzene akcije, prazni ˇse neopaˇzene akcije, sivi pa predstavljajo logične - povezovalne prehode mreˇze. Poleg logičnih povezav dodamo v mreˇzo tudi dve navidezni (ang. dummy) mesti, ki predstavljata začetek in konec aktivnosti. Ti dve mesti sluˇzita predvsem pravilnemu delovanju mreˇze. Tako je namen začetnega mesta predvsem, da ˇzetoni pravilno preidejo v začetne verige, medtem ko je naloga končnega prehoda ta, da zdruˇzi ˇzetone, ki se pojavijo v posameznih nitih (ang. threads) mreˇze, spet v en skupen ˇzeton. Poleg tega bi lahko ti dve mesti uporabili tudi v primeru, da bi ˇzeleli neko aktivnost istočasno ocenjevati z večjim ˇstevilom ˇsablon, saj bi lahko posamezne modele aktivnosti s temi mesti zdruˇzili v eno skupno mreˇzo (slika 5.9).
5.3 Uporaba Petrijevih mreˇz za ocenjevanje aktivnosti 83 začetek aktivnosti igr4 gibanje igr5 gibanje igr4 blok za 5 0.0 1.3 0.13 igr3 gibanje igr2 gibanje 0 . 11 igr2 gibanje igr1 gibanje igr4 gibanje igr3 blok za 4 konec aktivnosti igr4 gibanje igr1 blok za 3 Aktivnost 1 Aktivnost 2 Slika 5.9: Primer povezovanja večjega ˇstevila ˇsablon v skupno mreˇzo. 5.3.1 Določanje časovnih parametrov mreˇze Po tem, ko je struktura mreˇze ustrezno definirana, je potrebno določiti tudi njene parametre, s čimer omogočimo njeno pravilno delovanje. V naˇsem primeru to pomeni, da je potrebno določiti pogoje, pri katerih lahko pride do proˇzenja posameznih prehodov. Kot je ˇze bilo omenjeno, lahko pride do proˇzenja posameznega prehoda zaradi dveh razlogov. Prvi razlog je, da je bila akcija opaˇzena, drugi pa, da je potekel čas, v katerem naj bi bila akcija opaˇzena. V prvem primeru je proˇzenje prehoda doseˇzeno na podlagi odziva detektorja akcije, ki so bili opisani v poglavju 4.1.2. Slika 5.10 prikazuje primer odziva detektorja gibanja na gibanje igralca po igriˇsču. Čas proˇzenja detektorja je določen kot uteˇzena srednja vrednost časa, ko je odziv detektorja nad določeno mejno vrednostjo. V naˇsem primeru je bila ta mejna vrednost določena z vrednostjo 0.5 (slika 5.10). V drugem primeru, ko akcija ni bila opaˇzena, pa pride do časovnega proˇzenja prehoda, zaradi prekoračitve maksimalnega časa, v katerem naj bi se akcija zgodila. V ta namen je potrebno za vsako posamezno akcijo, ki sestavlja določeno aktivnost, določiti njen maksimalni čas trajanja. V primeru, da nimamo na voljo učnih vzorcev, na podlagi katerih bi lahko te čase izmerili, lahko določimo enak čas trajanja vseh akcij. Natančnejˇso predstavitev dejanskih časov lahko dobimo v primeru, da upoˇstevamo relativne čase posameznih akcij v ˇsabloni. Na podlagi teh časov lahko proporcionalno razdelimo celoten čas trajanja aktivnosti med posamezne akcije.
- Page 50 and 51: 32 Časovna segmentacija moˇstveni
- Page 52 and 53: 34 Časovna segmentacija moˇstveni
- Page 54 and 55: 36 Časovna segmentacija moˇstveni
- Page 56 and 57: 38 Časovna segmentacija moˇstveni
- Page 58 and 59: 40 Časovna segmentacija moˇstveni
- Page 60 and 61: 42 Časovna segmentacija moˇstveni
- Page 62 and 63: 44 Časovna segmentacija moˇstveni
- Page 64 and 65: Poglavje 4 Razpoznavanje aktivnosti
- Page 66 and 67: 48 Razpoznavanje aktivnosti ta nač
- Page 68 and 69: 50 Razpoznavanje aktivnosti wn = N(
- Page 70 and 71: 52 Razpoznavanje aktivnosti 4.2 Raz
- Page 72 and 73: 54 Razpoznavanje aktivnosti teh pra
- Page 74 and 75: 56 Razpoznavanje aktivnosti Celotno
- Page 76 and 77: 58 Razpoznavanje aktivnosti Igralec
- Page 78 and 79: 60 Razpoznavanje aktivnosti lahko p
- Page 80 and 81: 62 Razpoznavanje aktivnosti 0.9 0.8
- Page 82 and 83: Poglavje 5 Ocenjevanje izvedbe akti
- Page 84 and 85: 66 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z
- Page 86 and 87: 68 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z
- Page 88 and 89: 70 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z
- Page 90 and 91: 72 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z
- Page 92 and 93: 74 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z
- Page 94 and 95: 76 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z
- Page 96 and 97: 78 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z
- Page 98 and 99: 80 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z
- Page 102 and 103: 84 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z
- Page 104 and 105: 86 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z
- Page 106 and 107: 88 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z
- Page 108 and 109: 90 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z
- Page 110 and 111: 92 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z
- Page 112 and 113: 94 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z
- Page 114 and 115: 96 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z
- Page 116 and 117: 98 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z
- Page 118 and 119: Poglavje 6 Prototipni sistem za ana
- Page 120 and 121: 102 Prototipni sistem za analizo mo
- Page 122 and 123: 104 Prototipni sistem za analizo mo
- Page 124 and 125: 106 Zaključki Prispevek 1: Metoda
- Page 126 and 127: 108 Zaključki je mogoče iz ˇsabl
- Page 128 and 129: Literatura 110 [1] L. Wang, W. Hu,
- Page 130 and 131: 112 Literatura Bayesian networks. C
- Page 132 and 133: 114 Literatura [39] F. Li. Descript
- Page 134 and 135: 116 Literatura [59] W. S. Erdmann.
- Page 136 and 137: 118 Literatura [81] Kurt Jensen. Co
- Page 138 and 139: 120 Literatura [104] Nikola Paveˇs
- Page 140 and 141: 122 Dodatek ˇSablona ”Motion”
- Page 142 and 143: 124 Dodatek ˇSablona ”Middle”
- Page 144 and 145: 126 Dodatek Aktivnost Korespondenca
- Page 146 and 147: 128 Dodatek ˇSablone akt 52 fl mot
- Page 148 and 149: 130 Dodatek p(xj|Θ) = = K αk · N
5.3 Uporaba Petrijevih mreˇz za ocenjevanje aktivnosti 83<br />
začetek<br />
aktivnosti<br />
igr4 gibanje<br />
igr5 gibanje<br />
igr4 blok<br />
za 5<br />
0.0<br />
1.3<br />
0.13<br />
igr3 gibanje<br />
igr2 gibanje 0 . 11 igr2 gibanje<br />
igr1 gibanje<br />
igr4 gibanje<br />
igr3 blok za 4 konec<br />
aktivnosti<br />
igr4 gibanje<br />
igr1 blok za 3<br />
Aktivnost 1<br />
Aktivnost 2<br />
Slika 5.9: Primer povezovanja večjega ˇstevila ˇsablon v skupno mreˇzo.<br />
5.3.1 Določanje časovnih parametrov mreˇze<br />
Po tem, ko je struktura mreˇze ustrezno definirana, je potrebno določiti tudi njene<br />
parametre, s čimer omogočimo njeno pravilno delovanje. V naˇsem primeru to<br />
pomeni, da je potrebno določiti pogoje, pri katerih lahko pride do proˇzenja<br />
posameznih prehodov. Kot je ˇze bilo omenjeno, lahko pride do proˇzenja<br />
posameznega prehoda zaradi dveh razlogov. Prvi razlog je, da je bila akcija<br />
opaˇzena, drugi pa, da je potekel čas, v katerem naj bi bila akcija opaˇzena.<br />
V prvem primeru je proˇzenje prehoda doseˇzeno na podlagi odziva detektorja<br />
akcije, ki so bili opisani v poglavju 4.1.2. Slika 5.10 prikazuje primer odziva<br />
detektorja <strong>gibanja</strong> na gibanje igralca po igriˇsču. Čas proˇzenja detektorja je<br />
določen kot uteˇzena srednja vrednost časa, ko je odziv detektorja nad določeno<br />
mejno vrednostjo. V naˇsem primeru je bila ta mejna vrednost določena z<br />
vrednostjo 0.5 (slika 5.10).<br />
V drugem primeru, ko akcija ni bila opaˇzena, pa pride do časovnega proˇzenja<br />
prehoda, zaradi prekoračitve maksimalnega časa, v katerem naj bi se akcija<br />
zgodila. V ta namen je potrebno za vsako posamezno akcijo, ki sestavlja določeno<br />
aktivnost, določiti njen maksimalni čas trajanja. V primeru, da nimamo na voljo<br />
učnih vzorcev, na podlagi katerih bi lahko te čase izmerili, lahko določimo enak<br />
čas trajanja vseh akcij. Natančnejˇso predstavitev dejanskih časov lahko dobimo<br />
v primeru, da upoˇstevamo relativne čase posameznih akcij v ˇsabloni. Na podlagi<br />
teh časov lahko proporcionalno razdelimo celoten čas trajanja aktivnosti med<br />
posamezne akcije.
Change language