avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah

avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah avtomatska analiza gibanja v izbranih moštvenih športnih igrah

vision.fe.uni.lj.si
from vision.fe.uni.lj.si More from this publisher
21.08.2013 Views

82 Ocenjevanje izvedbe aktivnosti z uporabo ˇsablon aktivnosti Po tem, ko so zgrajene verige za posamezne akcije, je potrebno te verige povezati v končno mreˇzo, ki jo lahko uporabimo za ocenjevanje izvedbe aktivnosti (slika 5.8). V ta namen v mreˇzo dodamo logične razvejitvene (ang. split) in zdruˇzitvene (ang. join) prehode (sivi prehodi na sliki 5.8), ki jih z verigami poveˇzemo na tak način, da upoˇstevamo časovne zakonitosti, ki jih dobimo iz časovnega profila aktivnosti (poglavje 5.1). Logični prehodi in njihove povezave sluˇzijo pravilnemu prehajanju ˇzetonov skozi mreˇzo in so v mreˇzo dodani na tak način, da preprečimo morebitne zastoje v mreˇzi ter konflikte med različnimi verigami. Poleg tega pa pri povezovanju logičnih prehodov pazimo tudi na to, da so vse verige dostopne iz začetne označitve. začetek aktivnosti igr4 gibanje igr5 gibanje igr4 blok za 5 1.3 0.13 igr3 gibanje igr4 gibanje igr3 blok za 4 Slika 5.8: Petrijeva mreˇza za aktivnost ”Zaporedni blokadi”. 0.0 konec aktivnosti Črne pike znotraj mest predstavljajo trenutno označitev mreˇze. ˇ Stevilke nad ˇzetoni predstavljajo ocenjo izvedbe akcije do danega trenutka. Črno obarvani pravokotniki predstavljajo ˇze opaˇzene akcije, prazni ˇse neopaˇzene akcije, sivi pa predstavljajo logične - povezovalne prehode mreˇze. Poleg logičnih povezav dodamo v mreˇzo tudi dve navidezni (ang. dummy) mesti, ki predstavljata začetek in konec aktivnosti. Ti dve mesti sluˇzita predvsem pravilnemu delovanju mreˇze. Tako je namen začetnega mesta predvsem, da ˇzetoni pravilno preidejo v začetne verige, medtem ko je naloga končnega prehoda ta, da zdruˇzi ˇzetone, ki se pojavijo v posameznih nitih (ang. threads) mreˇze, spet v en skupen ˇzeton. Poleg tega bi lahko ti dve mesti uporabili tudi v primeru, da bi ˇzeleli neko aktivnost istočasno ocenjevati z večjim ˇstevilom ˇsablon, saj bi lahko posamezne modele aktivnosti s temi mesti zdruˇzili v eno skupno mreˇzo (slika 5.9).

5.3 Uporaba Petrijevih mreˇz za ocenjevanje aktivnosti 83 začetek aktivnosti igr4 gibanje igr5 gibanje igr4 blok za 5 0.0 1.3 0.13 igr3 gibanje igr2 gibanje 0 . 11 igr2 gibanje igr1 gibanje igr4 gibanje igr3 blok za 4 konec aktivnosti igr4 gibanje igr1 blok za 3 Aktivnost 1 Aktivnost 2 Slika 5.9: Primer povezovanja večjega ˇstevila ˇsablon v skupno mreˇzo. 5.3.1 Določanje časovnih parametrov mreˇze Po tem, ko je struktura mreˇze ustrezno definirana, je potrebno določiti tudi njene parametre, s čimer omogočimo njeno pravilno delovanje. V naˇsem primeru to pomeni, da je potrebno določiti pogoje, pri katerih lahko pride do proˇzenja posameznih prehodov. Kot je ˇze bilo omenjeno, lahko pride do proˇzenja posameznega prehoda zaradi dveh razlogov. Prvi razlog je, da je bila akcija opaˇzena, drugi pa, da je potekel čas, v katerem naj bi bila akcija opaˇzena. V prvem primeru je proˇzenje prehoda doseˇzeno na podlagi odziva detektorja akcije, ki so bili opisani v poglavju 4.1.2. Slika 5.10 prikazuje primer odziva detektorja gibanja na gibanje igralca po igriˇsču. Čas proˇzenja detektorja je določen kot uteˇzena srednja vrednost časa, ko je odziv detektorja nad določeno mejno vrednostjo. V naˇsem primeru je bila ta mejna vrednost določena z vrednostjo 0.5 (slika 5.10). V drugem primeru, ko akcija ni bila opaˇzena, pa pride do časovnega proˇzenja prehoda, zaradi prekoračitve maksimalnega časa, v katerem naj bi se akcija zgodila. V ta namen je potrebno za vsako posamezno akcijo, ki sestavlja določeno aktivnost, določiti njen maksimalni čas trajanja. V primeru, da nimamo na voljo učnih vzorcev, na podlagi katerih bi lahko te čase izmerili, lahko določimo enak čas trajanja vseh akcij. Natančnejˇso predstavitev dejanskih časov lahko dobimo v primeru, da upoˇstevamo relativne čase posameznih akcij v ˇsabloni. Na podlagi teh časov lahko proporcionalno razdelimo celoten čas trajanja aktivnosti med posamezne akcije.

5.3 Uporaba Petrijevih mreˇz za ocenjevanje aktivnosti 83<br />

začetek<br />

aktivnosti<br />

igr4 gibanje<br />

igr5 gibanje<br />

igr4 blok<br />

za 5<br />

0.0<br />

1.3<br />

0.13<br />

igr3 gibanje<br />

igr2 gibanje 0 . 11 igr2 gibanje<br />

igr1 gibanje<br />

igr4 gibanje<br />

igr3 blok za 4 konec<br />

aktivnosti<br />

igr4 gibanje<br />

igr1 blok za 3<br />

Aktivnost 1<br />

Aktivnost 2<br />

Slika 5.9: Primer povezovanja večjega ˇstevila ˇsablon v skupno mreˇzo.<br />

5.3.1 Določanje časovnih parametrov mreˇze<br />

Po tem, ko je struktura mreˇze ustrezno definirana, je potrebno določiti tudi njene<br />

parametre, s čimer omogočimo njeno pravilno delovanje. V naˇsem primeru to<br />

pomeni, da je potrebno določiti pogoje, pri katerih lahko pride do proˇzenja<br />

posameznih prehodov. Kot je ˇze bilo omenjeno, lahko pride do proˇzenja<br />

posameznega prehoda zaradi dveh razlogov. Prvi razlog je, da je bila akcija<br />

opaˇzena, drugi pa, da je potekel čas, v katerem naj bi bila akcija opaˇzena.<br />

V prvem primeru je proˇzenje prehoda doseˇzeno na podlagi odziva detektorja<br />

akcije, ki so bili opisani v poglavju 4.1.2. Slika 5.10 prikazuje primer odziva<br />

detektorja <strong>gibanja</strong> na gibanje igralca po igriˇsču. Čas proˇzenja detektorja je<br />

določen kot uteˇzena srednja vrednost časa, ko je odziv detektorja nad določeno<br />

mejno vrednostjo. V naˇsem primeru je bila ta mejna vrednost določena z<br />

vrednostjo 0.5 (slika 5.10).<br />

V drugem primeru, ko akcija ni bila opaˇzena, pa pride do časovnega proˇzenja<br />

prehoda, zaradi prekoračitve maksimalnega časa, v katerem naj bi se akcija<br />

zgodila. V ta namen je potrebno za vsako posamezno akcijo, ki sestavlja določeno<br />

aktivnost, določiti njen maksimalni čas trajanja. V primeru, da nimamo na voljo<br />

učnih vzorcev, na podlagi katerih bi lahko te čase izmerili, lahko določimo enak<br />

čas trajanja vseh akcij. Natančnejˇso predstavitev dejanskih časov lahko dobimo<br />

v primeru, da upoˇstevamo relativne čase posameznih akcij v ˇsabloni. Na podlagi<br />

teh časov lahko proporcionalno razdelimo celoten čas trajanja aktivnosti med<br />

posamezne akcije.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!