Načela uravnotežene prehrana v posameznih življenskih ... - Shrani.si

Vulić G. Načela urav.prehrane v posamez. življ. fazah in fizioloških stanjih človeka in uporaba živil živalskega izvora. 

Sem. naloga. Podipl. študij. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2006 

KAZALO VSEBINE 

1. UVOD................................................................................................................................................................... 

3 

2. URAVNOTEŽENA PREHRANA...................................................................................................................... 

6 

2.1 PREHRANSKO FIZIOLOŠKA KAKOVOST MAŠČOB..........................................................................................................6 

NASIČENE KISLINE.....................................................................................................................................................9 

ENKRAT NENASIČENE.................................................................................................................................................9 

VEČKRAT NENASIČENE...............................................................................................................................................9 

2.1.1 Vplivi na sestavo živalskih maščob (maščob mleka, jajc in mesa).........................................................9 

2.2 PREDSTAVITEV DACH PRIPOROČIL....................................................................................................................11 

2.2.1 Priporočila, ocenjene in orientacijske vrednosti..................................................................................12 

2.2.2 Energija................................................................................................................................................13 

Starost............................................................................................................................................................14 

3. PREHRANA V OTROŠTVU IN ADOLESCENCI....................................................................................... 

15 

1.1OBDOBJE MAJHNEGA OTROKA ...............................................................................................................................15 

3.1.1 Prehranske potrebe majhnega otroka....................................................................................................16 

3.1.2 Prehranska priporočila za otroke v starosti 14 in 47 let....................................................................17 

3.1.3 Priporočila glede izbire živil živalskega izvora za otroke stare 14 in 47 let......................................19 

1.2OBDOBJE ŠOLSKEGA OTROKA................................................................................................................................19 

3.2.1 Prehranske potrebe šolskih otrok.........................................................................................................20 

3.2.2 Prehranska priporočila za oroke v starosti 47 let in 710 let..............................................................20 

3.2.3 Priporočila glede izbire živil živalskega izvora za otroke stare 47 in 710 let....................................22 

3.3.OBDOBJE ADOLESCENCE.....................................................................................................................................23 

3.3.1 Prehranske potrebe adolescentov.........................................................................................................23 

3.3.2 Prehranska priporočila za oroke v starosti 1013, 1315 in 1519 let..................................................24 

3.3.3 Priporočila glede izbire živil živalskega izvora za otroke stare 1013, 1315 in 1519 let....................26 

3.4 URAVNOTEŽENA PREHRANA V ODRASLI DOBI..........................................................................................................26 

3.4.1 Prehranska priporočila za odrasle.......................................................................................................26 

3.5 PREHRANA IN STARANJE, PREHRANA OSTARELIH......................................................................................................28 

3.5.1 Izguba mišične mase ............................................................................................................................29 

3.5.2 Upad kostne gostote in sinteze vitamina D v koži.................................................................................30 

3.5.3 Imunost, prehrana in staranje..............................................................................................................30 

3.5.4 Prehrana pri ostarelem žilnem sistemu................................................................................................30 

3.5.5. Funkcije zaznavanja............................................................................................................................30 

3.5.6 Prehrana in vid.....................................................................................................................................31 

3.5.7 Prehranska priporočila.........................................................................................................................31 

3.5.8 Fizična aktivnost...................................................................................................................................31 

3.5.9 Ključna dejstva za prehrano starostnikov.............................................................................................32 

4. LITERATURA IN VIRI: ................................................................................................................................. 32 

1



KAZALO SLIK 

Slika 1: Nova prehranska piramida (Willet c. w. in Stampfer J. .2003……………………………….…6 

Slika 2: Standardna (stara) prehranska piramida…………………………………………………….…...6 

Slika 3: Sprememba mišične mase z leti…………………………………………………………………….27 

KAZALO PREGLEDNIC 

PREGLEDNICA 1: EVROPSKI PREHRANSKI CILJI (ZGORNJA MEJA PRIPOROČIL)......................4 

PREGLEDNICA 2: NEKATERI DEJAVNIKI ZA NASTANEK KRONIČNIH BOLEZNI PRI 

SLOVENCIH (REPREZENTATIVNI VZOREC 1050 POLNOLETNIH DRŽAVLJANOV SLOVENIJE, 

TOŠ 1994*)...............................................................................................................................................................4 

PREGLEDNICA 3: PRIPOROČILA SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE (WHO), ZA 

DELEŽ IN KAKOVOST MAŠČOB V PREHRANI ODRASLIH (WHO, 1994)..............................................8 

PREGLEDNICA 4: KOLIČINSKO IN FIZIOLOŠKO POMEMBNE MAŠČOBNE KISLINE HRANE, 

NJIHOV FIZIOLOŠKI UČINEK IN VLOGA.....................................................................................................9 

PREGLEDNICA 5: REFERENČNE MERE TELESNE VIŠINE IN MASE ZA IZRAČUN BAZALNEGA 

METABOLIZMA..................................................................................................................................................13 

PREGLEDNICA 6: BAZALNI METABOLIZEM IZRAČUNAN Z REFERENČNIMI MERAMI IZ 

PREGLEDNICE5 TER Z UPORABO FORMULE, UPOŠTEVAJOČ SPOL, STAROST IN TELESNO 

MASO.....................................................................................................................................................................13 

PREGLEDNICA 7: PRIMERI ZA POVPREČNO DNEVNO PORABO ENERGIJE PRI RAZLIČNIH 

POKLICIH IN AKTIVNOSTIH V PROSTEM ČASU PRI ODRASLIH.......................................................14 

PREGLEDNICA 8: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA POVPREČEN ENERGIJSKI VNOS V 

ODVISNOSTI OD BAZALNEGA METABOLIZMA IN OD NARAŠČAJOČE FIZIČNE AKTIVNOSTI. 

.................................................................................................................................................................................14 

PREGLEDNICA 9: REFERENČNE MERE TELESNE VIŠINE IN TELESNE MASE ZA IZRAČUN 

BAZALNEGA METABOLIZMA 14 LET IN 47 LET....................................................................................17 

PREGLEDNICA 10: ORIJENTACIJSKE VREDNOSTI ZA POVPREČEN VNOS ENERGIJE V MJ IN 

KCAL/DAN PRI OTROCIH 14 IN 47 LET, Z BMI V MEJAH NORMALNIH VREDNOSTI IN Z 

USTREZNO FIZIČNO AKTIVNOSTJO V KJ IN KCAL/KG TELESNE MASE.........................................17 

PREGLEDNICA 11: PRIPOROČEN VNAS BELJAKOVIN ZA OTROKE 14 IN 47 LET.......................18 

PREGLEDNICA 12: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA VNOS MAŠČOB PRI OTROCIH 14 IN 47 

LET.........................................................................................................................................................................18 

PREGLEDNICA 13: PRIPOROČENI VNOSI ESENCIALNIH MAŠČOBNIH KISLIN ZA OTROKE . .18 

PREGLEDNICA 14: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA VNOS VODE PRI OTROCIH 14 IN 47 LET 

.................................................................................................................................................................................18 

PREGLEDNICA 15: PRIPOROČEN VNOS VITAMINOV, MAKRO IN MIKRO ELEMENTOV IN NA 

DAN ZA OTROKE 14 IN 47 LET....................................................................................................................19 

2




BAZALNEGA METABOLIZMA ZA OTROKE STARE 47 LET IN 710 LET...........................................21 

PREGLEDNICA 17: ORIJENTACIJSKE VREDNOSTI ZA POVPREČEN VNOS ENERGIJE V MJ IN 

KCAL/DAN PRI OTROCIH 47 IN 7–10 LET, Z BMI V MEJAH NORMALNIH VREDNOSTI IN Z 

USTREZNO FIZIČNO AKTIVNOSTJO V KJ IN KCAL/KG TELESNE MASE*.......................................21 

PREGLEDNICA 18: PRIPOROČEN VNOS BELJAKOVIN ZA OTROKE 47 IN 710 LET.....................21 

PREGLEDNICA 19: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA VNOS MAŠČOB PRI OTROCIH 47 IN 710 

LET.........................................................................................................................................................................21 

PREGLEDNICA 20: PRIPOROČENI VNOSI ESENCIALNIH MAŠČOBNIH KISLIN ZA OTROKE 47 

IN 710 LET...........................................................................................................................................................21 

PREGLEDNICA 21: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA VNOS VODE PRI OTROCIH 47 IN 710 

LET.........................................................................................................................................................................22 


DAN ZA OTROKE 47 IN 710 LET...................................................................................................................22 


BAZALNEGA METABOLIZMA OTROK STARIH 1013, 1315 IN 1519 LET..........................................24 

PREGLEDNICA 24: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA POVPREČEN VNOS ENERGIJE V MJ IN 

KCAL/DAN PRI OTROCIH STARIH 1013, 1315 IN 1519 LET, Z BMI V MEJAH NORMALNIH 

VREDNOSTI IN Z USTREZNO FIZIČNO AKTIVNOSTJO V KJ IN KCAL/KG TELESNE MASE.......24 

PREGLEDNICA 25: PRIPOROČEN VNAS BELJAKOVIN ZA OTROKE STARE 1013, 1315 IN 1519 

LET ........................................................................................................................................................................24 

PREGLEDNICA 26: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA VNOS MAŠČOB PRI OTROCIH STARIH 

1013, 1315 IN 1519 LET....................................................................................................................................24 

PREGLEDNICA 27: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA VNOS VODE PRI OTROCIH STARIH 1013, 

1315 IN 1519 LET...............................................................................................................................................25 


DAN ZA STARE 1013, 1315 IN 1519 LET......................................................................................................25 


BAZALNEGA METABOLIZMA PRI ODRASLIH..........................................................................................26 

PREGLEDNICA 30: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA POVPREČEN VNOS ENERGIJE V MJ IN 

KCAL/DAN PRI ODRASLIH, Z BMI V MEJAH NORMALNIH VREDNOSTI IN Z USTREZNO 

FIZIČNO AKTIVNOSTJO V KJ IN KCAL/KG TELESNE MASE...............................................................26 

PREGLEDNICA 31: PRIPOROČEN VNAS BELJAKOVIN ZA ODRASLE ...............................................27 

PREGLEDNICA 32: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA VNOS MAŠČOB PRI ODRASLIH...............27 

PREGLEDNICA 33: PRIPOROČENI VNOSI ESENCIALNIH MAŠČOBNIH KISLIN ZA ODRASLE .27 

PREGLEDNICA 34: ORIENTACIJSKE VREDNOSTI ZA VNOS VODE PRI ODRASLIH......................28 


DAN ZA ODRASLE..............................................................................................................................................28 

3



1. Uvod 

Prehrana in način življenja pomembno vplivata na naše zdravje in počutje. Zdrava prehrana je 

še posebej pomembna v obdobju odraščanja. Ob zagotavljanju ustreznega psihofizičnega 

razvoja, zdrave prehranjevalne navade, ki jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na 

izbiro živil in način prehranjevanja tudi v kasnejšem življenskem obdobju in s tem na zdravje 

v odrasli dobi. Med ukrepe za zagotavljanje zdravja prebivalstva sodi tudi zagotavljanje 

čimboljših pogojev za zdravo prehranjevanje v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, zavodih za 

izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter dijaških domovih. 

Državni zbor RS je 22. marca 2005 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu prehranske 

politike (Uradni list RS, št 39/2005). Temeljni cilj prehranske politike je izboljšati, varovati in 

ohraniti zdravje ter kakovost življenja prebivalcev RS, ki ga bomo dosegli z izboljševanjem 

prehranskih navad prebivalstva in usmeritvijo v ponudbo zadostnih količin varne, kakovostne 

in zdravju koristne hrane za vse prebivalce. (Gabrijelčič Blenkuš, 2005) 1 

Pravilna prehrana je pogoj za dobro zdravje. Bolezni, ki so povezane z neustrezno prehrano so 

klasične deficitarne bolezni, zatem bolezni zaradi kontaminirane hrane in civilizacijske 

bolezni. 

Klasične deficitarne bolezni in bolezni zaradi kontaminirane hrane so posledica revščine in 

neznanja in v svetovnem merilu izredno hitro upadajo, naraščajo pa bolezni izobilja ali 

civilizacijske bolezni (koronarne bolezni, cerebrovaskularne bolezni, rak, sladkorna bolezen, 

ciroza jeter, osteoporoza, bolezni zob, anemija, golša, debelost in hipertenzija). Dejavniki 

tveganja za nastanek civilizacijskih bolezni so: 

prehrana bogata z energijskimi hranili, telesna neaktivnost in pozitivna energijska 

bilanca (debelost), 

prehrana bogata z (nasičenimi) maščobami, 

prehrana bogata s holesterolom, sladkorjem in alkoholom, 

premalo zaščitnih snovi v prehrani (sadja , zelenjave, polnovrednihžitnih izdelkov, 

balastov, vitaminov in mineralov, antioksidantov) in 

aditivi in kontaminenti hrane (zdravstveno oporečna hrana). (Pokorn, 1996) 2 

Preglednica 1: Evropski prehranski cilji (zgornja meja priporočil) 

Celotna energija Povprečni idealni ITM za odrasle 

je 2022 

Slovenija* (1994) ITM>26 

(53% populacije)** 

Maščobe (% energije) 30 37 

Ogljikovi hidrati (% energije)*** 75 49 

Beljakovine (g/dan) 15 14 

Prehranske vlaknine (g/dan) 40 18* 

Jedilna sol (g/dan) 6 8,8±2,9**** 

(WHO 1990; Tehnical Report Series 797, Geneva) 

*Statistični letopis Slovenije 1995 

**CINDI, ljubljanska populacija v starosti od 2564 let (1692 oseb) Gradišek in sod. 1992 

***Najmanj 400 g sadja in zelenjave 

****Povprečje za 56 vzorcev celodnevnih obrokov hrane v domovih za starejše občane v Sloveniji, (Pokorn in 

sod. 1991) 

4



Vir: Pokorn, 1996 

Slovenci imamo maščobnobeljakovinski tip prehrane. 

Toš je 1994 leta raziskoval dejavnike tveganja za nastanek kroničnih bolezni pri Slovencih. 

Preglednica 2: Nekateri dejavniki za nastanek kroničnih bolezni pri Slovencih (reprezentativni vzorec 

1050 polnoletnih državljanov Slovenije, Toš 1994*) 

Dejavniki tveganja % preiskovancev 

Telesna neaktivnost 46,4 

Kajenje 28,2 

Vsak dan pije vino 

(1992) pivo 

žganje 

3 ali več kav 

42,2 

34,1 

5,8 

30,8 

Ne uživa zajtrka ali le občasno 35,1 

Ne uživa zelenjave vsak dan 45,5 

Ne uživa sadja vsak dan 45,5 

Ne uživa mleka ali mlečnih izdelkov ali le do 2x/teden 26,2 

Uživa pretežno bel kruh 44,6 

Ne uživajo mesa (vegetarijanci) 1,2 

Uživa meso več kot 5x/teden 37,1 

Ima alternativno prehrano 30,1 

Povprečni ITM (kg/m 2 ) 25,8** 

*Toš N.: Slovensko javno mnenje, Center za raziskovanje javnega mnenja, Ljubljana, 1994 

**>25 že možno tveganje za nastanek bolezni pri nekaterih ljudeh 

Vir: Pokorn, 1996 

Kochova (1997) iz opravljene raziskave o prehrambenih navadah odraslih prebivalcev 

Slovenije z vidika zdravja ugotavlja da je energijska vrednost povprečno dnevno zaužitih 

obrokov hrane odraslih prebivalcev Slovenije prevelika, saj znaša 11.422,5 kJ. Delež odraslih 

prebivalcev Slovenije z ITM nad 25 (tveganje za nastanek civilizacijskih bolezni) je 42,5 %. 

Le 47,5 % prebivalstva se uvršča v skupino z ITM med 20 in 25. Delež energije unesen z 

maščobo, v povprečni dnevni hrani odraslega v Sloveniji znaša 44,3 %. Od tega 14,8 % 

odpade na nasičene maščobne kisline. Količina ugotovljenega deleža večkrat nasičenih 

maščobnih kislin v povprečni dnevni prehrani odraslih prebivalcev je 3,85 % in je v mejah 

priporočil WHO. Količina holesterola v povprečni dnevni prehrani dosega 278 mg, kar je sicer 

še v skladu s priporočili WHO, vendar se zelo približuje zgornji meji vrednosti, ki je 300 mg 

na dan. Skupnih ogljikovih hidratov je v prehrani odraslih prebivalcev Slovenije premalo, 

dosega le 39,3 %, kar nikakor ni v skladu s priporočili WHO (55 %75 %). Od tega 19,8 % 

energije odpade na sladkor. Rezultati raziskave kažejo, da odrasli prebivalci ne uživajo dovolj 

žitnih izdelkov, še vedno prepogosto posegajo po belem kruhu ter pojedo premalo sadja in 

zelenjave. Tudi prehranskih vlaknin odrasli pojedo premalo. Povprečna dnevna količina teh 

snovi znaša komaj 20,1 g, za razliko od priporočil WHO: 2740 g/dan oz. 3g/1000 kJ energije 

(DACH priporočila). Vzrok za to je premajhna dnevno zaužita količina sadja in zelenjave ter 

premalo žit in žitnih izdelkov. 

V povprečni prehrani odraslega prebivalca so beljakovine v mejah priporočil WHO in znašajo 

12,8 % energijskega deleža. Poraba alkoholnih pijač ob upoštevanju statističnih podatkov je v 

Sloveniji prevelika. Rezultati so dali povprečno 2,9 % dnevno unesene energije z alkoholom. 

Pri moških je delež zaužitega alkohola povprečno 4,2 % kar presega zgornjo mejo priporočil 

WHO (4 %). Prav tako se pojavljajo statistično najbolj značilne razlike v uživanju alkohola pri 

odraslih prebivalcih različnih regij (novomeška regija 6,1 %). Prisoten je tudi nepravilen ritem 

5



prehranjevanja. Opuščanje zajtrka, kot pomembnega obroka je še vedno prepogosto med 

odraslimi v Sloveniji, samo 55 % odraslih vedno zaužije zajtrk. Prav tako ni pravilen časovni 

razmik med nekaterimi obroki. Najpogosteje je presledek nepravilen med zajtrkom in kosilom, 

saj dopoldansko malico redno zaužije le 25,7 % odraslih. Nekoliko bolj redna prehrana se 

kaže pri ženskah in odraslih nad 46 let. Izrazite so razlike v prehrani prebivalcev posameznih 

regij in razlike v pojavnosti nekaterih civilizacijskih bolezni, kar nakazuje nujnost uvedbe za 

zdravje ustreznejših sprememb v kakovosti prehrane. (Koch, 1997) 3 

Rezultati raziskav (Koch 1997; IVZ RS, 2001) kažejo, da prebivalci Slovenije pojedo premalo 

zelenjave in sadja. Samo 7,4 % odraslih prebivalcev Ljubljane s širšo okolico uživa 3 krat 

dnevno sadje in le 5,2% uživa 3 krat dnevno zelenjavo. Le 3,7 % mladostnikov v Ljubljani s 

širšo okolico uživa 3 krat dnevno zelenjavo in 9,5 % uživa 3 krat dnevno sadje. (IVZ 

RS,2001) 4 

Po podatkih CINDI Slovenija (1991/92 in 1996/97) je le dobra tretjina ljudi primerno telesno 

dejavnih, 40% je mejno telesno dejavnih in četrtina je telesno nedejavnih. (Maučec Zakotnik, 

2005) 5 

2. Uravnotežena prehrana 

Uravnoteženo prehrano ponavadi ponazarjamo s piramido uravnotežene prehrane, ki je v 

zadnjih letih doživela nekaj sprememb. Če primerjamo staro »klasično« piramido ter »novo«, 

ugotovimo da je nova ponazorjena s sedmimi nivoji, za razliko od klasične s petimi nivoji. 

Bistveno se je spremenil delež polno zrnatih izdelkov na račun izdelkov iz bele moke ter 

krompirja. Glede živil živalskega izvora nas zanimajo predvsem mleko, jajca in meso. 

Mleko je obdržalo svoje mesto v piramidi, ravno tako različne vrste mesa, z izjemo rdečega 

mesa, ki se sedaj nahaja v samem vrhu piramide skupaj s belim rižem, moko in krompirjem. 

Glede maščob je poudarek na večji količini enkrat nenasičnih maščobnih kislinah, oz. na 

uporabi rastlinskih olj, ki vsebujejo oleinsko kislino in niso aterogene, ter nimajo vpliva 

povečanje količine holesterola v krvi. Predvsem se gre za repično (ogrščično) olje, ekstra 

sončično olje, olivno olje, laneno olje... 

Hranilna vrednost živil* živalskega izvora kot so mleko, meso in jajca je že nekaj časa na 

zatožni klopi čeprav vemo da so beljakovine iz katerih so ta živila sestavljena polnovredne, 

kar pomeni da imajo visoko vsebnost esencialnih, za življenje nujno potrebnih aminokislin. 

Nivo teh amino kislin je veliko višji kot pri beljakovinah rastlinskega izvora ter so v tem 

smislu živila živalskega izvora dragocena za rast in razvoj organizma. 

Tisto kar ogroža pomen jajc, mleka in mesa v prehrani so seveda njihove maščobe, predvsem 

količina, njihova maščobo kislinska sestava ter vsebnost holesterola. 

*(Hranilna vrednost je prehransko fiziološka primernost živil za pokrivanje potreb človeka 

po esencijalnih hranilnih snoveh, vključno z njihovim vplivom na zdravje.) (Salobir, 1998) 6 

6



2.1 Prehransko fiziološka kakovost maščob 

Prehransko fiziološka kakovost maščob in njihov vpliv na zdravje sta odvisna od izvora, 

oziroma sestave maščob. Maščobe v svoji sestavi kažejo prehransko fiziološko dvojnost; 

namreč potrebne so za življenje in zdravje, vendar so lahko zdravju lahko tudi škodljive. V 

javnosti se o maščobah največkrat govori in razmišlja kot o zdravju škodljivih sestavinah 

hrane. Škodljive so takrat kadar so neustrezne sestave in kadar je prevelik delež maščob v 

vsakdanji prehrani. So dejavnik tveganja za nastanek in razvoj kardiovaskularnih bolezni in 

razvoj drugih bolezni zahodne civilizacije. (Salobir, 2001) 7 

7



V cilju zmanjševanja pogostnosti teh bolezni je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) 

podala priporočila za delež in kakovost maščob v uravnoteženi prehrani, ki jih navaja 

preglednica 3. 

8



Preglednica 3: Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), za delež in kakovost maščob v 

prehrani odraslih (WHO, 1994) 

Meje zauživanja 

Kriterij zauživanja maščob 

Skupne maščobe 

Najmanj Največ 

(% skupno zaužite energije) 

Nasičene m.k. 

15 30 

(% skupno zaužite energije) 

Večkrat nasičene m.k. 

0 10 

(% skupno zaužite energije) 3 7 

Enkrat nenasičene m. k. (oleinska kislina) 

Holesterol 

13 27 

(mg/dan, samo v živilih živalskega izvora) 

Vir: Salobir, 2001 

0 300 

Priporočilo o količini maščob (delež od skupno zaužite energije v %) podaja spodnjo in 

zgornjo mejo, to pa zato ker za zdravje ni ugodno niti premalo niti preveč maščob. Ker so 

maščobe koncentriran vir energije, pri pomanjkanju težko pokrijemo potrebe po energiji, če pa 

jih je preveč hitro pride do presežka energije. V prehrani naj bi bilo nasičenih maščobnih 

kislin do 10 %. Kot je razvidno iz preglednice 4 so te maščobe aterogene. 

Največji energijski delež maščob (1327 %) naj bi pokrivale enkrat nenasičene maščobne 

kisline. Gre predvsem za oleinsko in palmitoleinsko kislino, ki so manj podvržene 

peroksidaciji, ter ugodno vplivajo na znižanje skupnega in LDL holesterola ter na povečanje 

HDL holesterola v krvi (so antiaterogene). 

Kot opisuje Salobir, (2001) potrebe po esencijalnih maščobnih kislinah (iz družine n6 in n3) 

so zagotovo pokrite če je energijski delež večkrat nenasičenih maščobnih kislin v prehrani 37 

%. Če je delež večji pride do nastanka škodljivih peroksidov maščob, oziroma prostih 

radikalov v organizmu. 

Obe vrsti esencialnih maščobnih kislin sta potrebni za izgradnjo in normalno funkcioniranje 

celičnih membran in kot predstopnja eikozanoidov, to je tkivnih hormonov, ki imajo zelo 

pomembne vloge pri uravnavanju intenzivnosti fizioloških procesov. Regulirajo, na primer, 

kontraktibilnost gladkih mišičnih vlaken, permeabilnost kapilar, krvni tlak, zlepljanje 

trombocitov, vnetne procese, imunski sistem. Eikozanoidi nastajajo iz treh maščobnih kislin, 

ki imajo vse po 20 C atomov (eicosa) iz dihomo γ olinske (n6), iz arahidonske (n6) in iz 

EPA (eikozapentanojska kislina, n3). Iz vsake navedene maščobne kisline nastane več vrst 

tkivnih hormonov prostoglandinov, tromboksanov, levkotrienov, ki se med seboj razlikujejo 

glede na vlogo in/ali intenzivnost delovanja. 

Koncentracije teh tkivnih hormonov morajo biti med seboj uravnotežene. Ker nastajajo po 

delovanju istih encimov, imajo pa različno biološko vlogo, je medsebojna uravnoteženost 

njihove sinteze odvisna od ravnotežja v oskrbi organizma z n3 in n6 maščobnimi kislinami. 

(Salobir, 2001) 8 

9



Preglednica 4: Količinsko in fiziološko pomembne maščobne kisline hrane, njihov fiziološki učinek in 

vloga 

Vsakdanje ime 

Nasičene kisline 

Kratka oznaka Učinek, vloga 

lavrinska 12:0 Zvišuje raven holesterola v krvi (aterogena) 

miristinska 14:0 Najbolj aterogena 

palmitinska 16:0 Aterogena 

stearinska 

Enkrat nenasičene 

18:0 Pospešuje strjevanje krvi (trombogena) 

palmitooleinska 16:1 Znižuje raven holesterola, ni podvržena oksidaciji 

oljna (oleinska) 18:1 Znižuje raven holesterola, ni podvržena oksidaciji 

Večkrat nenasičene Antiaterogene 

linolna 18:2n6 Esencijalna m.k., pred stopnja arahidonske 

α linolenska 18:3n3 Esencijalna, pred stopnja EPA in DHA 

γ linolenska 18:3n6 Funkcionalna pri multipli sklerozi 

dihomo γ linolenska 20:3n6 Pred stopnja tkivnih hormonov n6 vrste 

arahidonska 20:4n6 Pred stopnja tkivnih hormonov n6 vrste 

EPA 20:5n3 Pred stopnja tkivnih hormonov n3 vrste 

Gradnik možganov, živčevja, očesne mrežnice, 

DHA 

Vir: Salobir, 2001 

22:6n3 pomembna za razvoj možganov, mrežnice 

2.1.1 Vplivi na sestavo živalskih maščob (maščob mleka, jajc in mesa) 

Vprašanje je, ali s prehrano živali (sveža in konzervirana krma) lahko vplivamo na sestavo 

živalskih maščob, oz. kakšen je vpliv na vsebnost nasičenih, nenasičenih in trans maščobnih 

kislih, konjugirane linolne kisline v maščobah mleka, jajc in mesa. 

Salobir K. (1998) navaja da se živinorejska proizvodnja že dalj časa prizadeva za prirejo mesa, 

mleka in jajc, ki bi vsebovali čim manjši delež maščob in holesterola in z čim bolj zdravo 

maščobo kislinsko sestavo. 

En vidik je izbira pasem z manjšim deležem maščob kar je v Sloveniji tradicija. Drug vidik je 

ustrezna prehrana teh živali. 

Holesterol se nahaja v večji ali manjši meri v vseh živilih živalskega porekla. Z zauživanjem 

živil živalskega izvora vplivamo na nivo holesterola v krvi, vendar je ta vpliv sorazmerno 

majhen. Veliko več na koncentracijo holesterola v krvi vplivajo posamezne maščobne kisline, 

ki so tudi prisotne. Nasičene maščobne kisline količino holestrola zvišujejo, nenasičene pa 

znižujejo. Pri tem je tudi pomemben vpliv na HDL in LDL holesterola. HDL holesterola naj 

bi bilo čimveč (transportno sredstvo za odstranjevanje škodljivega LDL holesterola), LDL 

holesterola naj bi bilo čim manj. 

Ugotovljeno je da nasičene maščobne kisline (lavrinska, miristinska in palmitinska) zvišujejo 

nivo holesterola tudi nivo HDL holesterola. 

Trans nenasičene maščobne kisline zvišujejo skupni in LDL holesterol. 

10



Enkrat in večkrat nenasičene maščobne kisline znižujejo skupni in LDL holesterol, HDL 

zvišujejo. 

Ugotovljeno je za stearinsko kislino (nasičena) da znižuje skupni holesterol. Vendar pa je 

stearinska kislina trombogena (pospešuje strjevanje krvi). 

Ugotovljeno je da so atrogene (povzročajo atrosklerozo) naslednje maščobne kisline: 

lavrinska, miristinska (najbolj zvišuje holesterol), palmitinska in trans maščobne kisline. 

V mesu, mleku in jajcih se nahajajo maščobe zelo različne maščobo kislinske sestave v 

kateri prevladujejo nasičene maščobne kisline. Zato je maščobo kislinska sestava 

živalskih maščob eden bistvenih kriterijev kakovosti živil živalskega izvora. 

S krmo se da vplivati na maščobno kislinsko sestavo maščob mišičnega in maščobnega tkiva 

zlasti pri neprežvekovalcih, kar velja tudi za jajčne maščobe. 

Pri prežvekovalcih je vpliv manjši zaradi tega ker se nenasičene maščobne kisline iz rastlinske 

krme hidrirajo v vampu in pri tem nastajajo trans maščobne kisline. 

Zelena krma vsebuje večkrat nenasičene maščobne kisline (ω3 )*, kar ima vpliv na 

maščobno kislinsko sestavo jajčnih maščob. Pri prašičih tega vpliva ni ker se ne prehranjujejo 

z voluminozno krmo. Na večjo vsebnost ω3 v jajčnih maščobah se da vplivati tudi z 

dodajanjem ribjega olja krmi.*( ω=n) 

Vpliv sveže in zelene krme je najbolj preučevan pri prežvekovalcih in je ugotovljen vpliv na 

kakovost mlečnih maščob. 

Zdavnaj je ugotovljena razlika med maslom pridobljenim po zimi ali poleti. Zimsko je trdo in 

premalo mazavo, poletno pa pogosto premehko. Večji delež nasičenih maščobnih kislin 

povzroča večjo trdoto in manjšo mazavost, nasprotno pa večja vsebnost nenasičenih 

maščobnih kislin povzroča večjo mazavost. Razlike so zaradi zimske prehrane s silažo in 

poletne s svežo zeleno krmo. 

Mlečna maščoba je mešanica večjega deleža nasičenih maščobnih kislin približno trikrat 

manjšega deleža enkrat nenasičenih maščobnih kislin ter majhnega deleža večkrat nenasičenih 

maščobnih kislin. Prehrana z zeleno krmo ima ugoden vpliv na premik maščobno kislinske 

sestave. 

S kulinaričnega ali gastronomskega vidika je to najokusnejša maščoba, s prehranskega vidika 

ugotavljamo velik delež aterogenih maščobnih kislin (lavrinske, miristinske in palmitinske). 

Delež nenasičenih maščobnih kislin se doseže razen z zeleno krmo z dokrmljevanjem krav s 

semeni oljaric (sončnica). 

Posebno pozornost velja posvetiti konjugirani linolni kislini (KLK) ki nastane pri 

biohidriranju maščobnih kislin s pomočjo mikroorganizmov v vampu. To je konjugiran derivat 

linolne kisline in ima močno antikancerogeno delovanje. Odkrili so jo v ekstraktu pečene 

goveje krvi. Deluje antikancerogeno že v majhnih količinah, manjšimi od enega odstotka 

hrane. Konjugirana linolna kislina ima tudi antiaterogeno delovanje na ta način da vpliva na 

presnovo maščob in zmanjšuje njihov delež v telesu. Torej je za nas dragocena in je njen vnos 

povsem odvisen od vnosa mlečnih maščob. Delež konjugirane linolne kisline je največji v 

mlečnih maščobah molznic na zeleni krmi, v zimskem obdobju pa je večji, če je delež 

11



koncentratov majhen. V primerih ko so poskušali izvesti industrijsko hidrogenacijo linolne 

kisline je konjugirane linolne kisline nastalo zanemarljivo malo. 

Pri hidrogeniranju dvojnih vezi nastajajo tudi nezaželene trans maščobne kisline. Pri 

industrijskem hidriranju rastlinskih olj za proizvodnjo margarine nastane elaidinska trans 

maščobna kislina, ki kaže povezanost s povečano pogostnostjo bolezni srca in ožilja. Pri 

biohidriranju v vampu nastane trans vakcenska maščobna kislina ki podobne povezanosti ne 

kaže. 

Ugotovljeni so tudi vplivi zelene paše na povečano vsebnost n3 maščobnih kislin v mesu 

prežvekovalcev. (Salobir, 1998) 9 

2.2 Predstavitev DACh priporočil 

Prehrana in prehranjevanje sta tesno povezana z zdravjem. Z neustrezno prehrano so povezane 

predvsem civilizacijske bolezni (srčno žilne ali kardiovaskularne bolezni, sladkorna bolezen, 

rak, debelost s posledicami, ciroza jeter, bolezni kosti, sklepov, zob in obzobnega tkiva), 

klasične deficitarne bolezni (rahitis, skorbut, pelagra) in bolezni zaradi onesnažene hrane. 

Raziskave kažejo, da imajo dejavniki tveganja, ki so povezani z nezdravo prehrano in 

nezdravim načinom življenja pri prebivalcih Slovenije velik vpliv na pojavljanje kroničnih 

nenalezljivih bolezni. Z zdravim prehranjevanjem in zdravim življenjskim slogom bi velik 

delež obolenj in prezgodnjih smrti lahko preprečili. 

Pri načrtovanju prehrane v Sloveniji do sedaj ni bilo enotnih in natančno določenih strokovnih 

priporočil. Z izdajo prevoda DACH priporočil, ki so bila narejena na osnovi potreb po vnosu 

hranil za prebivalstvo centralno evropskega prostora, pa je tudi Slovenija dobila priložnost, da 

prevzame ta priporočila kot standarde za načrtovanje prehrane za posamezne skupine 

prebivalstva. 

Referenčne vrednosti za vnos hranil »DACH Referenzwerte« so skupaj izdali: nemško 

prehransko društvo (DGE), avstrijsko prehransko društvo (OGE), švicarsko društvo za 

raziskovanje prehrane (SGE) in švicarsko združenje za prehrano (SVE). 

Referenčne vrednosti vsebujejo priporočila, ocenjene vrednosti in orientacijske vrednosti za 

vnos hranljivih snovi. Njihov cilj je ohranjanje in izboljševanje zdravja in s tem kakovosti 

življenja. Vnos referenčnih vrednosti hranil naj bi preprečeval s hrano pogojene deficitarne 

bolezni in simptome pomanjkanja, pa tudi prekomerne vnose nekaterih hranljivih snovi. 

V tej izdaji so prvič našteti tudi preventivni vidiki hranljivih snovi in sestavin hrane. Tako vse 

večjo pozornost zaslužijo učinki nekaterih hranljivih snovi kot so vitamin E, β karoten, selen 

in sekundarne rastlinske snovi (sekundarni metaboliti), ki krepijo imunski sistem in ščitijo 

pred degenerativnimi obolenji, kot sta ateroskleroza in rak. Upoštevati je potrebno tudi 

pozitivne učinke folne kisline in preventivni učinek vitamina K. 

12



2.2.1 Priporočila, ocenjene in orientacijske vrednosti 

Referenčne vrednosti za vnos energije so povprečne potrebe za posamezne skupine zdravega 

prebivalstva. Posameznikove dejanske potrebe po energiji je mogoče ocenjevati samo s 

kontroliranjem telesne mase. 

Referenčne vrednosti veljajo za osebe z idealno telesno maso in ustrezno telesno aktivnostjo. 

Po mednarodnem standardu izhajajo iz bazalnega metabolizma in upoštevajo stopnjo fizične 

aktivnosti kot večkratnik bazalnega metabolizma. 

Priporočene količine naj bi ustrezale vsem individualnim fiziološkim nihanjem in 

zagotavljale zadostno zalogo hranljivih snovi v telesu. Priporočila so izražena za beljakovine, 

n6 maščobne kisline, večino vitaminov in mineralnih snovi ter mikroelemente. 

Ocenjene vrednosti so navedene pri nekaterih hranljivih snoveh (n3 maščobnih kislinah, 

vitaminu E in K, β karotenu, biotinu, pantotenski kislini in nekaterih mikroelementih), kjer 

človekovih potreb še ni mogoče določiti z želeno natančnostjo. 

Orientacijske vrednosti so navedene v smislu orientacijske pomoči, če je reguliranje 

vnašanja potrebno iz zdravstvenih razlogov. Za vodo, fluorid in balastne snovi obstaja želena 

omejitev navzdol (minimalna vrednost), za maščobo, holesterol, alkohol in kuhinjsko sol pa 

omejitev navzgor (maksimalna vrednost). 

Z jedilniki na podlagi referenčnih vrednosti lahko potrebe posameznika pokrijemo le 

približno, saj individualne potrebe niso znane. Lahko pa referenčne vrednosti uporabljamo kot 

orientacijo. 

Referenčne vrednosti so tudi podlaga za prehransko ozaveščanje in vzgojo. Upoštevajo se tudi 

pri označevanju živil. 

Za energijska hranila se v skladu s smernicami evropske skupnosti o označevanju hranilne 

vrednosti, računa z naslednjimi vrednostmi: 

1g proteina 17 kJ (4 kcal) 

1g maščobe 37 kJ (9 kcal) 

1g ogljikovih hidratov 17 kJ (4 kcal) 

1g alkohola 29 kJ (7 kcal) 

Izgube hranljivih snovi, do katerih prihaja v gospodinjstvu, se pri referenčnih vrednostih ne 

upoštevajo. Pri nekaterih živilih, kot so jajca in sladkor so izgube majhne (prilepljeni ostanki 

hrane na lonce in sklede), pri mnogih živilih rastlinskega izvora in maščobah so večje. 

Ocenjujejo jih na 10 – 15 %. Potrebno jih je upoštevati posebej. 

Prehranska dopolnila v običajnih tabelah hranilnih vrednosti niso zajeta, saj je od vseh 

obogatitev potrjena le potrebnost dodajanja joda h jedilni soli. 

13



2.2.2 Energija 

Potrebe po energiji izhajajo iz bazalnega metabolizma, delovnega metabolizma, termogeneze 

po vnosu hranljivih snovi ter potreb za rast, nosečnost in dojenje. 

Bazalni metabolizem (Basal Metabolic Rate, BMR) predstavlja pri običajni fizični 

obremenitvi največji del porabe energije. Stopnja bazalnega metabolizma je odvisna od 

nemaščobne telesne mase, ki se z leti zmanjšuje. Moški imajo večjo nemaščobno maso in zato 

za okoli 10% večji bazalni metabolizem kot ženske. Formule za izračun bazalnega 

metabolizma temeljijo na nemaščobni telesni masi, količini telesne maščobe ter na starosti in 

spolu ali pa enostavno izhajajo iz telesne mase in višine ter starosti in spola. 

Referenčne vrednosti za telesno maso odraslih so izračunane z vzorčnimi podatki za telesno 

višino in formulo indeksa telesne mase (Body Mass Index, BMI). Izračunamo ga tako, da 

telesno maso (v kg) delimo s kvadratom v metrih merjene telesne višine. Normalno območje 

BMI je tako za moške kot za ženske od BMI 20 do BMI 25 kg/m². Energijski vnos, ki porabo 

dolgoročno presega, pripelje do debelosti in ogrožajočih posledic za zdravje. 

Preglednica 5: Referenčne mere telesne višine in mase za izračun bazalnega metabolizma 

Starost telesna višina (cm) telesna teža (kg) 

m ž m ž 

Otroci 

od 1 do 4 leta 90,9 90,5 13,5 13,0 

od 4 do 7 let 113,0 111,5 19,7 

26, 

18,6 

od 7 do 10 let 129,6 129,3 7 26,7 

od 10 do 13 let 146,5 148,2 37,5 

50, 

39,2 

od 13 do 15 let 163,1 160,4 

Mladostniki in 

8 50,3 

odrasli 

od 15 do 19 let 174,0 166,0 67,0 58,0 

od 19 do 25 let 176,0 165,0 74,0 60,0 

od 25 do 51 let 176,0 164,0 74,0 59,0 

od 51 do 65 let 173,0 161,0 72,0 

68, 

57,0 

več kot 65 let 

Vir: DACH, 2004 

169,0 158,0 

0 55,0 

Preglednica 6: Bazalni metabolizem izračunan z referenčnimi merami iz preglednice5 ter z uporabo 

formule, upoštevajoč spol, starost in telesno maso 

Starost telesna masa (kg) bazalni metabolizem 

kcal/dan 

14



m ž m Ž 

od 15 do 19 let 67 58 1820 1460 

od 19 do 25 let 74 60 1820 1390 

od 25 do 51 let 74 59 1740 1340 

od 51 do 65 let 72 57 1580 1270 

več kot 65 let 68 55 1410 1170 


Določanje in računanje bazalnega metabolizma dobiva vse večji pomen. V odvisnosti od 

fizičnega dela in od drugih dejavnosti se dnevne energijske potrebe navajajo v večkratnikih 

bazalnega metabolizma. 

Preglednica 7: Primeri za povprečno dnevno porabo energije pri različnih poklicih in aktivnostih v 

prostem času pri odraslih 

Težavnost dela in 

preživljanje prostega časa PAL* Primeri 

sedeč ali ležeč način življnja 1,2 stari, betežni ljudje 

sedeča dejavnost z malo ali 

brez aktiv. v prostem času 1,4 1,5 pisarniški uslužbenci, finomehaniki 

sedeča dejavnost, občasno 1,6 1,7 vozniki, študenti, 

večja poraba energije za hojo 

in stoječe aktivnosti 

delavci ob tekočem traku 

pretežno stoječe delo 1,8 1,9 gospodinje, prodajalci, 

natakarji, obrtniki 

fizično naporno poklicno 

gradbeni delavci, rudarji, 

delo 2,0 2,4 

*Stopnja telesne aktivnosti (Physical Activity Level, PAL). 


kmetovalci, 

gozdarji, tekmovalni športniki 

Srednje dnevne potrebe po energiji lahko dobimo iz časovnih deležev teh aktivnosti (npr. osem 

ur pretežno stoječega dela, osem ur izključno sedeče dejavnosti in osem ur spanja). 

Preglednica 8: Orientacijske vrednosti za povprečen energijski vnos v odvisnosti od bazalnega 

metabolizma in od naraščajoče fizične aktivnosti. 

fizična aktivnost 

Starost bazalni 

metabolize 

mladostniki in 

odrasli (m) 

(PAL) 

m 1,4 1,6 1,8 2,0 

kcal/dan* kcal kcal kcal kcal 

15



od 15 do19 let 1820 

od 19 do 25 let 1820 

od 25 do 51 let 1740 

od 51 do 65 let 1580 

več kot 65 let 1410 

mladostnice in 

odrasle (ž) 

od 15 do19 let 1460 

250 

0 

250 

0 

240 

0 

220 

0 

200 

0 

200 

od 19 do 25 let 1390 1900 

0 

290 

0 

290 

0 

280 

330 

0 3600 

330 

0 3600 

0 3100 3500 

250 280 

0 

230 

0 

230 

0 

220 

od 25 do 51 let 1340 1900 2100 

200 

0 

0 3200 

250 

0 2800 

260 

0 2900 

250 

0 2800 

240 

0 2700 

230 

od 51 do 65 let 1270 1800 0 0 2500 

več kot 65 let 

*kcal x 4.18 = kJ 

1170 1600 1800 2100 2300 

V obdobju rasti je potrebno poleg orientacijskih vrednosti za vnos energije upoštevati še 

potrebe po energiji za razvoj telesne mase. Pri dolgoročnem vnašanju premalo ali preveč 

energije, je zdravje odraščajočih ogroženo. 

Referenčne vrednosti v tabelah se nanašajo na osebe z normalno telesno maso in primerno 

fizično aktivnostjo. Pri vseh odstopanjih so potrebni popravki. (DACH, 2004) 10 

3. Prehrana v otroštvu in adolescenci 

Glede na razlike v rasti in razvoju, je poglavje razdeljeno na: 

obdobje majhnih otrok (1 do manj kot 4 leta i 4 do manj kot 7 let), 

obdobje šolskih otrok (510 let) in 

obdobje adolescentov (1019 let). 

1.1 Obdobje majhnega otroka 

Po prvem letu starosti otrok pridobiva na teži vendar počasneje in različno. Okončine rastejo 

hitreje kakor trup, tako da se oblika telesa in sorazmerja spreminjajo. Začenja govoriti, se 

izražati, hoditi in raziskovati okolico. Te sposobnosti zavisijo od možganov, na kar vpliva jo 

genska zasnova, okolica, spodbuda in prehrana. 

16



V starosti 25 leta se nadaljuje hiter mentalni razvoj otroka. Počasneje pridobiva na višini, 

pridobivanje na teži ostaja približno enako (2 kg na leto). 

Otrok postaja samostojnejši, vse več zapušča varno družinsko zavetje in se začenja igrati z 

vrstniki. Nevarnosti za zdravje, vključujoč prehranski status, se spreminjajo. Vse več otrok 

išče in najde ravnovesje v količini in kakovosti hrane. V tem obdobju ni velikih razlik med 

punčkami in fantki glede njihovi potreb. Veliko prehranskih navad, dobrih in slabih, ima 

korenine v tem obdobju. Za starše zgodnje otroštvo večinoma pomeni obdobje zaskrbljenosti 

v zvezi s otrokovo prehrano. 

3.1.1 Prehranske potrebe majhnega otroka 

Prehranske potreb majhnih otrok se zelo razlikujejo od potreb odraslih zaradi določenih 

posebnosti: 

hitra telesna rast, 

hiter razvoj možganov, 

hiter razvoj imunskega sistema, 

hitro okrevanje po infekcijah in 

velika fizična aktivnost. 

Hitra linearna rast vključuje pridobivanje novih skeletnih in mišičnih tkiv. Razen potreb po 

zadostni količini energije so bistvene tudi potrebe po beljakovinah in esencialnih snoveh kot so 

kalcij, fosfor, natrij in cink. V obdobju do drugega leta starosti poteka hiter možganski razvoj, 

pri čemer poteka mielinizacija in nastanejo bilijoni nevronov imenovanih dendriti, kar vodi k 

obsežni membranski sintezi. Nevroni in mielinske membrane vsebujejo fosfolipide, holesterol, 

glikolipide in proteine. Lipidi so bogati z n3 in n6 večkrat nenasičenimi maščobnimi 

kislinami, za katere je ugotovljeno da vplivajo na membranske funkcije in na kapaciteto 

otrokovega mentalnega razvoja. Do drugega leta je hitrost akumuliranja maščob in beljakovin 

posebno visoka, kar pove da so potrebe po esencialnih maščobnih kislinah v obdobju 

zgodnjega otroštva zelo visoke. 

Tudi potrebe možganov po O2 strmo narašča vse do 6. leta starosti, ko potrebe dosežejo nivo 

kot pri odraslih. Železo je ravno tako kritična hranilna snov za razvoj možganov po rojstvu. 

Kakor je železo nepogrešljivo za pretvorbo energije v mitohondrijih, je nepogrešljivo v 

neurotransmitorski sintezi in mielinaciji, kar je dokazano v poizkusih na podganah. 

Razvoj imunskega sistema sovpada z ponavljajočimi »napadi« patogenih mikroorganizmov na 

telo (infekcije), katerim do sedaj organizem ni bil toliko izpostavljen. Telo se na prvotne 

infekcije odziva z pospešenim metabolizmom, nastankom in mobilizacijo belih krvničk, 

sintezo proteinov v jetrih in aktivacijo ustreznih organov. Tem splošnem odzivu sledi odziv 

imunskega sistema s proliferacijo in delovanjem antiteles in citokinonov. V zgodnjem otroštvu 

veliko krat infekcija s patogenimi ima za posledico povišano telesno temperaturo, drisko in 

bruhanje. V takih stanjih ko se imunski sistem odzove na vnetje, pogosto pride do zmanjšanja 

zalog energije in esencijalnih snovi. Običajno sledi upočasnitev rasti. Če je otrok na splošno 

dobrega zdravja in ima zadostno količino kakovostne hrane, ponavadi hitro okreva, sledi 

obdobje povečanega teka in v kratkem času nadoknadi izgubljeno težo. V primeru da so 

infekcije preveč pogoste in močne otroku to ne bo uspelo. 

17



Majhni otroci so bolj aktivni od dojenčkov, vendar manj kakor nekoč njihovi predniki. Za 

razliko od njih nosijo toplejša oblačila in več časa preživijo toplih domovih. Gregory et al [3 ] 

ugotovljajo da je energijski vnos leta 1993 bil manjši, hitrost rasti pa večja kakor leta1968. 

Razen fizičnega in mentalnega razvoja otrok pridobiva sposobnosti obvladovanja okolice. 

Med pogostim hranjenjem ima otrok možnosti da nasprotuje staršem. Pri tem reakcija ali 

odgovor staršev na konflikt bistveno vpliva na razvoj prehranskih navad otroka. Kljub temu da 

otrok pogosto zavrača hrano to ne vpliva na otrokov razvoj na teži, višini in se na splošno 

normalno nadaljuje. Otroku ne smemo siliti hrano, ampak moramo poiskati individualno 

rešitev. Namreč lahko zaradi siljenja pride tudi do bruhanja ali driske kar lahko vodi k 

nedohranjenosti. 

Do tretjega leta naj bi otroku zraslo 20 zob. Pri otrocih je pogost karies zaradi podedovane 

slabše kakovosti zob, preveč sladkarij, velikega števila obrokov in neumivanja zob. Z 

pravilnim umivanjem zob že pred tretjim letom starosti, dodajanjem fluridnih pripravkov ali z 

uporabo zobnih past z dodatkom fluora se da karies mimimalizirati. Ravno tako se priporoča 

zmanjšanje vnosa sladkorjev (nemlečnih) na manj kot 10 % celotne dnevno potrebne energije. 

Majhni otroci potrebujejo zadostno količino kakovostne hrane, bogate z esencialnimi amino 

kislinami, kalcijem, železom da jim zagotovimo optimalno rast in razvoj, mentalni razvoj in 

odpornost proti boleznim. (Garrow, 2000) 11 

3.1.2 Prehranska priporočila za otroke v starosti 14 in 47 let 

Vrednosti v naslednjih preglednicah so povzete po DACH priporočilih iz leta 2004. 

Preglednica 9: Referenčne mere telesne višine in telesne mase za izračun bazalnega metabolizma 14 let in 

47 let 

Starost otrok Telesna višina Telesna višina Telesna teža Telesna teža 

(cm) 

(cm) 

(kg) 

(kg) 

M 

Ž 

M 

Ž 

1 do manj kot 4 leta 90,9 90,5 13,5 13,0 

4 do manj kot 7 let 


113,0 111,5 19,7 18,6 

Preglednica 10: Orijentacijske vrednosti za povprečen vnos energije v MJ in kcal/dan pri otrocih 14 in 47 

let, z BMI v mejah normalnih vrednosti in z ustrezno fizično aktivnostjo v kJ in kcal/kg telesne mase 

Starost MJ/dan MJ/dan kcal/dan kcal/dan Zmerno Zmerno Zmerno Zmerno 

(let) M Ž M Ž težka fiz. težka fiz. težka fiz. težka fiz. 

akt akt akt akt 

kJ/kg kJ/kg kcal/kg kcal/kg 

M Ž M Ž 

1 do 4 4,7 4,4 1100 1000 380 370 91 88 

4 do7 6,4 5,8 1500 1400 340 330 82 78 

18



*1 do manj kot 15 let, srednje vrednosti starostne skupine(zmerno težka fizična aktivnost); za „majhno fizično 

aktivnost“ je (ustrezno dvakratni standardni deviaciji) odšteto 12%, za „veliko fizično aktivnost“ pa je dodano 12 

%. 

Preglednica 11: Priporočen vnas beljakovin za otroke 14 in 47 let 

Starost B g/kg/dan 

M in Ž 

B g/dan 

M 

B g/dan 

Ž 

g/MJ2 (hranilna 

gostota) 

M 

g/MJ 2 

(hranilna 

gostota) 

Ž 

1 do 4 leta 1,0 14 13 3,0 3,0 

4 do 7 let 0,9 18 17 2,8 2,9 


Preglednica 12: Orientacijske vrednosti za vnos maščob pri otrocih 14 in 47 let 

Starost Maščobe (% energije) 

1 do manj kot 4 leta 3040 

4 do manj kot 7 let 3035 

Vir: DACH,2004 

Preglednica 13: Priporočeni vnosi esencialnih maščobnih kislin za otroke 

Starost Esencialne maščobne kisline 

% energije 

n6 n3 1 

1 do manj kot 4 leta 3,0 0,5 

4 do manj kot 7 let 2,5 0,5 

1 Ocenjene vrednosti 


Kot orijentacijska vrednost za vnos prehranskih vlaknin velja pri odraslih količina najmanj 

30 g/dan, to je približno 3 g/MJ oziroma 12,5 g/1000 kcal pri ženskah in 2,4 g/MJ oziroma 10 

g/1000 kcal pri moških. Če je vnos energije nižji kot je potrebno za določeno starost in spol, 

potem mora biti gostota vlaknin večja kot 3g/MJ oz 2,4g/MJ. 

Za dojenčke in otroke zaenkrat ni mogoče navesti orientacijskih vrednosti za vnos prehranskih 

vlaknin. V prvem letu starosti se vnos prehranskih vlaknin povzpne s 1g/MJ na 2,4 g/MJ. 

Tako je tudi za otroke zdi uresničljiva orientacijska vrednost za prehranske vlaknine 

okoli 2,4 g/ MJ (10 g/1000kcal). 

Preglednica 14: Orientacijske vrednosti za vnos vode pri otrocih 14 in 47 let 

Starost Vnos vode s 

pijačami 

ml/dan 

Vnos vode s 

trdo hrano 

ml/dan 

Oksidacijska 

voda 

ml/dan 

Skupno 

sprejeta voda 

ml/dan 

Vnos vode s 

pijačami in 

trdo hrano 

Ml/kg in dan 

1 – 4 leta 820 350 130 1300 95 

4 – 7 let 940 480 180 1600 75 


19



Preglednica 15: Priporočen vnos vitaminov, makro in mikro elementov in na dan za otroke 14 in 47 let 

Hranilna snov Priporočen vnos hranljivih snovi 

1 do manj kot 4 leta 4 do manj kot 7 let 

Vitamin A mg ER 0,6 0,7 

Vitamin D g 5 5 

Tiamin mg 0,6 0,8 

Riboflavin mg 0,7 0,9 

Niacin mg EN 7 10 

Vitamin B6 mg 0,4 0,5 

Folna kislina g E F 200 300 

Vitamin B12 g 1,0 1,5 

Vitamin C mg 60 70 

Kalcij mg 600 700 

Fosfor mg 500 600 

Magnezij mg 80 120 

Železo mg 8 8 

Jod g ( po WHO, CH) 90 90 

Cink mg 3,0 5,0 


3.1.3 Priporočila glede izbire živil živalskega izvora za otroke stare 14 in 47 let 

Prehrana naj temelji na novi prehranski piramidi (slika 1 jn 2), upoštevajoč DACH priporočila 

glede na vnos hranilnih snovi. 

Glede na pomembnost esencialnih maščobnih kislin moramo zagotoviti zadostne količine le 

teh. Potrebno količino n3 maščobnih kislin bodo otroci dobili v zeleni listnati zelenjavi in 

morskih ribah, repičnem in sojinem olju, n6 pa v sončičnem, koruznem in sojinem olju. 

Vir kalcija je mleko in mlečni izdelki, brokoli, ohrovt, por, ter mineralne vode bogate s 

kalcijem. 

Pusta govedina in svinjina, perutnina, ribe, grah fižol, leča, koruza in polnozrnati riž 

vsebujejo železo, ki je ob sočasni prisotnosti vitamina C bolj izkoristljivo. 

Z morskimi ribami, mlekom, jajci in kuhinjsko soljo dobimo potrebni jod. 

S pusto govedino in svinjino, perutnino, jajci, mlekom in siri, polno zrnatimi kruhi in izdelki 

pa dobimo cink. 

1.2 Obdobje šolskega otroka 

Šolski otroci od 5 do 10 let so zelo raznolika skupina. Zdravi dečki in deklice naj bi med 5. in 

10. letom starosti zrasli okoli 30 centimetrov in pridobili 12 kilogramov. Rast se upočasni, 

pridobivanje na teži pa se počasi okrepi. Delež telesne maščobe ostane relativno enakomeren 

pri dečkih, pri deklicah pa počasi narašča (Forbes 1987). Povprečno so dečki do 8. leta starosti 

nekoliko težji, nato pa postanejo deklice zaradi naraščanja deleža maščobe težje. Ves čas 

imajo dečki več mišične mase. Potrebe po energiji za telesno aktivnost so različne. Potrebe po 

hranilnih snoveh za odpornost proti okužbam ter za okrevanje po njih, so prav tako različne. 

Limfno tkivo raste najhitreje, med 6. in 12. letom starosti se več kot podvoji (Taner 1989). V 

20



razvitem svetu so okužbe redkejše, otroci rastejo hitreje in hitreje pridobivajo na teži, 

puberteta nastopi prej kot v deželah v razvoju. Zgodnja puberteta pa prav tako vpliva na 

potrebe po hranilnih snoveh. (Garow, 2000) 12 

3.2.1 Prehranske potrebe šolskih otrok 

Prehrana šolskih otrok je tesni povezavi z načinom življenja, raso in kulturo. Šolski otroci 

imajo na voljo širok izbor prehrambenih izdelkov. Na njihov izbor močno vpliva oglaševanje 

in kupna moč staršev. Veliko časa preživijo zunaj doma, s svojimi vrstniki, od katerih pogosto 

prevzamejo vrednote in okuse. Pogosto se sami lahko odločajo glede izbora hrane. 

Ugotovljeno je da jih najbolj pritegnejo hitra hrana in raznobarvni in, na prvi pogled privlačni, 

prigrizki. Taki izdelki so ponavadi pretirano začinjeni, z malo prehranskih vlaknin, preveč 

mastni ali sladki. Današnji šolski otroci zaužijejo zadosti energije in beljakovin, vendar je 

količina maščob v dnevni prehrani prevelika na račun ogljikovih hidratov. Med ogljikovimi 

hidrati prevladujejo sladkorji tako da je dnevni vnos čistih sladkorjev prevelik, na račun škroba 

in sestavljenih ogljikovih hidratov. Posledica prevelikega vnosa sladkorja je karies. Določeno 

število otrok se prehranjujejo vegetarijansko. Vegetarijanska in veganska prehrana, ki 

izključuje vse izdelke živalskega izvora, sta pomankljivi za šolske otroke. Telesu nudijo 

premalo energije, biouporabnost kalcija, železa in cinka je nizka, pomanjkanje je vitamina B12. 

Če viri beljakovin niso raznovrstni lahko pride do pomanjkanja ene ali več pomembnih 

aminokislin. Zelo je pomembno poznati kombiniranje različnih beljakovinskih živil zaradi 

dopolnjevanja limitirajočih aminokislin. Če prehrana dovoljuje kravje mleko je pomanjkanje 

manjše, vendar je železa še vedno premalo. 

Med šolskimi otroci je čedalje več debelih otrok. Glede na BMI se je število otrok s 

povečanim BMI v zadnjih 30tih letih precej zvišalo. 

Debelost med otroci ima dve pomembni posledici. Takšni otroci pridobivajo skeletno, mišično 

in tudi mastno tkivo, hitreje kot ostali otroci. Posledica je hiter rast kosti, posledično pride do 

prezgodnjega zraščanja epifiz kosti, kar pomeni da imajo manj časa za dosego končne višine. 

Rezultat tega je manjša telesna višina od pričakovane. Druga posledica debelosti je posledična 

veza med debelostjo v otroštvu z debelostjo v odrasli dobi. (Clarke&Lauer 1993, Serdula et al 

1993). Naraščajoče število debelih otrok lahko pomeni večje število degenerativnih bolezni v 

odrasli dobi. Dejstvo je da imajo debeli otroci večjo rezistenco na insulin 

(Hofman&Amstrong1996). (Garow, 2000) 13 

Čeprav je debelost posledica energijske neuravnovešenost še vedno ni jasno, ali sta 

najpomembnejša vnos ali poraba, kako dolgo mora biti otrok izpostavljen energijski 

neuravnovešenosti ali kako pomembni so prehranski in okoljski vplivi, ter genetski vplivi na 

nastanek debelosti v otroštvu. Nekaj raziskav je pokazalo vpliv telesne nedejavnosti (Schlicker 

et al, 1994). Raziskava o vplivu socioloških in bioloških dejavnikov na debelost pri britanskih 

otrocih je pokazala da je edini »uporaben« dejavnik BMI staršev (DuranTauleria et al, 1995) 

(Garow, 2000) 14 

3.2.2 Prehranska priporočila za oroke v starosti 47 let in 710 let 


21



Preglednica 16: Referenčne mere telesne višine in telesne mase za izračun bazalnega metabolizma za 

otroke stare 47 let in 710 let 

Telesna višina Telesna višina Telesna teža Telesna teža 

Starost otrok 

(cm) 

(cm) 

(kg) 

(kg) 

M 

Ž 

M 

Ž 

4 do manj kot 7 let 113,0 111,5 19,7 18,6 

7 do manj kot 10 let 


129,6 129,3 26,7 26,7 

Preglednica 17: Orijentacijske vrednosti za povprečen vnos energije v MJ in kcal/dan pri otrocih 47 in 7– 

10 let, z BMI v mejah normalnih vrednosti in z ustrezno fizično aktivnostjo v kJ in kcal/kg telesne mase* 

Zmerno Zmerno Zmerno Zmerno 

Starost MJ/dan MJ/dan kcal/dan kcal/dan težka fiz. težka fiz. težka fiz. težka fiz. 

(let) M Ž M Ž aktivnost aktivnost aktivnost aktivnost 


M Ž M Ž 

4 do7 6,4 5,8 1500 1400 340 330 82 78 

710 7,9 7,1 1900 1700 310 280 75 68 

*1 do manj kot 15 let, srednje vrednosti starostne skupine (zmerno težka fizična aktivnost); za „majhno fizično 


%. 

Preglednica 18: Priporočen vnos beljakovin za otroke 47 in 710 let 


M in Ž 

B g/dan 

M 

B g/dan 

Ž 


gostota) 

M 

4 do 7 let 0,9 18 17 2,8 2,9 

7 do 10 let 0,9 24 24 3,0 3,4 


Preglednica 19: Orientacijske vrednosti za vnos maščob pri otrocih 47 in 710 let 





Preglednica 20: Priporočeni vnosi esencialnih maščobnih kislin za otroke 47 in 710 let 


% energije 

n6 n3 1 

4 do manj kot 7 let 2,5 0,5 

7do manj kot 10 let 2,5 0,5 



g/MJ 2 

(hranilna 

gostota) 

Ž 

Kot orijentacijska vrednost za vnos prehranskih vlaknin velja pri odraslih količina najmanj 30 

g/dan, to je približno 3 g/MJ oziroma 12,5 g/1000 kcal pri ženskah in 2,4 g/MJ oziroma 10 


potem mora biti gostota vlaknin večja kot 3 g/MJ oz 2,4 g/MJ. 

22



Orientacijska vrednost za prehranske vlaknine za otroke je okoli 2,4g/ MJ 

(10g/1000kcal). 

Preglednica 21: Orientacijske vrednosti za vnos vode pri otrocih 47 in 710 let 


pijačami 

ml/dan 

Vnos vode s 

trdo hrano 

ml/dan 


voda 

ml/dan 

Skupno 

sprejeta voda 

ml/dan 

Vnos vode s 

pijačami in 

trdo hrano 

ml/kg in dan 

4 – 7 let 940 480 180 1600 75 

710 let 970 600 230 1800 60 


Preglednica 22: Priporočen vnos vitaminov, makro in mikro elementov in na dan za otroke 47 in 710 let 


4 do manj kot 7 let 7 do manj kot 10 let 

Vitamin A mg ER 0,7 0,8 

Vitamin D g 5 5 

Tiamin mg 0,8 1,0 

Riboflavin mg 0,9 1,1 

Niacin mg EN 10 12 

Vitamin B 6 mg 0,5 0,7 

Folna kislina g E F 300 300 

Vitamin B 12 g 1,5 1,8 

Vitamin C mg 70 80 

Kalcij mg 700 900 

Fosfor mg 600 800 

Magnezij mg 120 170 

Železo mg 8 10 

Jod g ( po WHO, CH) 90 120 

Cink mg 5,0 7,0 


3.2.3 Priporočila glede izbire živil živalskega izvora za otroke stare 47 in 710 let 

Podobno, kot pri prehrani majhnih otrok, tudi v tem starostnem obdobju prehrana mora 

temeljiti na novi prehranski piramidi (Slika1 in 2), upoštevajoč DACH priporočila glede na 

vnos hranilnih snovi. 

Glede na pomembnost esencialnih maščobnih kislin je nujno potrebno zagotoviti zadostne 

količine le teh. Maščobne kisline n3 bomo dobili v zeleni listnati zelenjavi in morskih ribah, 

repičnem in sojinem olju, n6 pa v sončičnem, koruznem in sojinem olju. 

Vir kalcija je mleko in mlečni izdelki, brokoli, ohrovt, por ter mineralne vode bogate s 

kalcijem. 

Pusta govedina in svinjina, perutnina, ribe, grah, fižol, leča, koruza in polnozrnati riž 

vsebujejo železo, ki je ob sočasni prisotnosti vitamina C bolj izkoristljivo. 


S pusto govedino in svinjino, perutnino, jajci, mlekom in siri, polno zrnatimi kruhi in 

podobnimi izdelki pa dobimo cink. 

23



3.3.Obdobje adolescence 

Doba odraščanja ali adolescence (1019 let) vključuje puberteto med katero pride do razvoja 

sekundarnih spolnih znakov pri dečkih in deklicah in vodi do končne telesne višine, telesne 

zgradbe in spolne funkcije. Ta razvoj, ki ga vodijo hormoni, vključuje pospešeno rast. Pri 

deklicah se začne približno dve leti pred dečki, in se kaže v nastanku sekundarnih spolnih 

znakov in mesečnega perila. Pri dečkih začnejo nastajati spermiji, vendar to še ni končna 

stopnja pubertete. 

K tem burnim hormonskim in telesnim spremembam sledijo večja težnja po samostojnosti v 

povezavi z večjo labilnostjo in intenzivnostjo čustev, samosvoje obnašanje najstnikov in 

seveda konflikti z avtoriteto. Pred kakšnimi stotimi leti je puberteta nastopila kasneje kakor 

danes, npr. 1860 pri starosti 15,5 let, 1960 pa v starosti 13.2 let (Eveleth & Tanner). 

V današnjem času se mesečno perilo (menstruacija) pojavi med 12. in 13,5. letom starosti. 

Starost pri kateri deklica dobi prvo mesečno perilo je močno odvisna od starosti matere ob 

prvem mesečnem perilu. Kaže da gre za genski vpliv na hormonske spremembe. Možni so 

tudi vplivi okolja in prehrane. Pri debelih deklicah se mesečno perilo pojavi prej kot pri 

njihovih vitkejših vrstnicah, podhranjenih in tistih, ki opravljajo težko fizično delo. Frisch et 

al, 1973, trdijo da je za pojav mesečnega perila potrebno vsaj 17 % maščobnega tkiva. Proti tej 

tezi govorijo rezultati številnih raziskav med športnicami in plesalkami. V neobičajnih 

okoliščinah (posvojitev) pomembno vlogo igra prehrana. (Garow, 2000) 15 

3.3.1 Prehranske potrebe adolescentov 

Pri zdravih otrocih je linearna rast v puberteti majhna v primerjavi z rastjo v zgodnjem 

otroštvu. Dečki rastejo hitreje kakor deklice, linearno rast spremlja pospešena rast mišičevja, 

kar pomeni da se potrebe dečkov močno razlikujejo od potreb deklic. Hkrati se hitro povečuje 

gostota kosti, pri čemer sta potrebna kalcij in fosfat. 25 % končne kostne mase pridobijo v 

obdobju odraščanja. Končna masa dečkov je v zgodnji dobi odraslosti 2530 % večja kot pri 

deklicah. Zaradi tega so potrebe po hranjivih snoveh za sintezo kosti in mineralizacijo prav 

tako večje pri dečkih. Raziskave so pokazale, da ima zvišanje vnosa mlečnih izdelkov 

pozitivne učinke na kostno gostoto. K zvečanju kostne gostote pripomore tudi telesna 

dejavnost. To je zelo pomembno, ker v razvitem svetu čedalje več ljudi trpi zaradi 

osteoporoze. Zelo verjetno je, da izboljšanje stanja kosti v zgodnjem življenju pripomore k 

poznejšem nastopu osteoporoze v poznejšem življenskem obdobju. 

Deklice pri mesečnem perilu v povprečju izgubijo 44 ml krvi vsake štiri tedne. To je 

primerljivo z izgubo 12,5 m ol železa na dan. Toda izguba krvi med deklicami je različna, 

največ do 118 ml ali 34 m ol železa na dan (Hallberg et al, 1966). Zaradi tega so potrebe deklet 

po železu višje kot pri fantih, ter veliko višje od potreb po železu v pred pubertetnem obdobju. 

Po prvem mesečnem perilu dekleta lahko zanosijo. V večini držav so spolna aktivnost, 

kontracepcijska sredstva, spolno prenosljive bolezni, nosečnosti in umetne prekinitve 

nosečnosti zelo pogost pojav. Nosečnosti so večinoma nenačrtovane. Potrebe po energiji in 

hranilnih snoveh so prilagojene nenosečim mladostnicam. V primeru nosečnosti je nujno 

potrebno prehransko reagirati. Pogoste so anemije, pomanjkanje beljakovin, prezgodnje 

rojevanje otrok, nižja porodna teža otrok ter resni zapleti med nosečnostjo in porodom. 

Današnji mladostniki veliko stvari počnejo zunaj svojega doma. Veliko jih eksperimentira s 

hrano, pijačo, kajenjem in/ali drogami ter spolnostjo Vpliv vrstnikov je zelo velik, ravno tako 

24



vpliv medijev. V tem obdobju ljudje najpogosteje spreminjajo način prehrane, od lastnih diet, 

veganstva in podobno. 

Med dekleti so zelo pogoste diete, bile potrebne ali ne. Fantje so telesno enako ali bolj aktivni 

kakor prej in se normalno prehranjujejo, dekleta pa jedo manj, zaradi vitke postave, pri čemer 

telovadijo manj kot prej. Med najstnicami v Angliji jih je 30 % na dieti (Shepard&Dennison 

1996). Motnje v prehranjevanju kot so anoreksija in bulimija se skoraj vedno začnejo z 

»nedolžno« dieto. Zaradi slabe prehrane med adolescenco nastajajo različne kronične bolezni 

(v razvitem svetu), v revnih deželah je posledica slabe prehrane neuresničitev telesnega in 

mentalnega potencijala med mladostniki. Optimalna prehrana v obdobju odraščanja je 

ključnega pomena za zdravje v starejšem obdobju. (Garow, 2000) 16 

3.3.2 Prehranska priporočila za oroke v starosti 1013, 1315 in 1519 let 


Preglednica 23: Referenčne mere telesne višine in telesne mase za izračun bazalnega metabolizma otrok 

starih 1013, 1315 in 1519 let 

Telesna višina Telesna višina Telesna teža Telesna teža 

Starost otrok 

(cm) 

(cm) 

(kg) 

(kg) 

M 

Ž 

M 

Ž 

10 13 let 146,5 148,2 37,5 39,2 

13 – 15 let 163,1 160,4 50,8 50,3 

15 – 19 let 


174,0 166,0 670 58,0 

Preglednica 24: Orientacijske vrednosti za povprečen vnos energije v MJ in kcal/dan pri otrocih starih 10 

13, 1315 in 1519 let, z BMI v mejah normalnih vrednosti in z ustrezno fizično aktivnostjo v kJ in kcal/kg 

telesne mase 

Starost 

(let) 

MJ/dan 

M 

MJ/dan 

Ž 

kcal/dan 

M 

kcal/dan 

Ž 

Zmerno 

težka fiz. 

akt 

kJ/kg 

M 

Zmerno 

težka fiz. 

akt 

kJ/kg 

Ž 

Zmerno 

težka fiz. 

akt 

kcal/kg 

M 

Zmerno 

težka fiz. 

akt 

kcal/kg 

Ž 

1013 9,4 8,5 2300 2000 270 230 64 55 

13–15 11,2 9,4 2700 2200 230 200 56 47 

15–19 13,0 10,5 3100 2500 195 180 46 43 

*1 do manj kot 15 let, srednje vrednosti starostne skupine(zmerno težka fizična aktivnost); za „majhno fizično 


%. 

Preglednica 25: Priporočen vnas beljakovin za otroke stare 1013, 1315 in 1519 let 


M in Ž 

B g/dan 

M 

B g/dan 

Ž 


gostota) 

M 

g/MJ 2 

(hranilna 

gostota) 

Ž 

10 13 let 0,9 34 35 3,6 4,1 

13 – 15 let 0,9 46 45 4,1 4,8 

15 – 19 let 0,9m/0,8ž 60 46 5,7 5,4 


Preglednica 26: Orientacijske vrednosti za vnos maščob pri otrocih starih 1013, 1315 in 1519 let 


25



10 13 let 3035 

13 – 15 let 3035 

15 – 19 let 301 Vir: DACH, 2004 

Preglednica 25: Priporočeni vnosi esencialnih maščobnih kislin za otroke stare 1013, 1315 in 

1519 let* 

Esencialne maščobne kisline 

Starost 

% energije 

n6 n31 10 13 let 2,5 0,5 

13 – 15 let 2,5 0,5 

15 – 19 let 

* Ocenjene vrednosti 

2,5 0,5 


Kot orientacijska vrednost za vnos prehranskih vlaknin velja pri odraslih količina najmanj 

30 g/dan, to je približno3 g/MJ oziroma 12,5 g/1000 kcal pri ženskah in 2,4 g/MJ oziroma 10 



Preglednica 27: Orientacijske vrednosti za vnos vode pri otrocih starih 1013, 1315 in 1519 let 


pijačami 

ml/dan 

Vnos vode s 

trdo hrano 

ml/dan 


voda 

ml/dan 

Skupno 

sprejeta voda 

ml/dan 

10 13 let 1170 710 270 2150 50 

13 – 15 let 1330 810 310 2450 40 

15 – 19 let 1530 920 350 2800 40 

Vir: DACh priporočila 

Vnos vode s 

pijačami in 

trdo hrano 

ml/kg in dan 

Preglednica 28: Priporočen vnos vitaminov, makro in mikro elementov in na dan za stare 1013, 1315 in 

1519 let 

Hranilna snov Priporočen vnos hranljivih 

snovi 

10 do manj kot 13 let 13 do manj kot 15 let 15 do manj kot 19 let 

Vitamin A mg ER 0,9m/0,9ž 1,1m/1,0ž 1,1m/0,9ž 

Vitamin D g 5 5 5 

Tiamin mg 1,2m/1,0ž 1,4m/1,1ž 1,3m/1,0ž 

Riboflavin mg 1,4m/1,2ž 1,6m/1,3ž 1,5m/1,2ž 

Niacin mg EN 15m/13ž 18m/15ž 17m/13ž 

Vitamin B6 mg 1,0 1,4 1,6m/1,2ž 

Folna kislina g E F 400 400 400 

Vitamin B12 g 2,0 3,0 3,0 

Vitamin C mg 90 100 100 

Kalcij mg 1100 1200 1200 

Fosfor mg 1250 1250 1250 

Magnezij mg 230m/250ž 310m/310ž 400m/350ž 

Železo mg 12m/15ž 12m/15ž 12m/15ž 

Jod g ( po WHO, CH) 120 150 150 

Cink mg 9,0m/7,0ž 9,5m/7,0ž 10,0m/7,0ž 


26



3.3.3 Priporočila glede izbire živil živalskega izvora za otroke stare 1013, 1315 in 1519 let 

Prehrana naj temelji na novi prehranski piramidi (Slika 1 in 2) upoštevajoč DACH priporočila 

glede na vnos hranilnih snovi. Posebno pozornost je treba posvetiti pri dečkih zadostnemu 

vnosu kalcija in fosfatov (zaradi intenzinega povečanja kostne gostote) in beljakovin (zaradi 

intenzivega povečanja mišične mase). Pri deklicah je pomemben zadosten vnos železa, zaradi 

izgube železa med menstruacijo. Za ostale hranilne snovi velja podobno kot v obdobju 

šolskega otroka. Glede na pomembnost esencialnih maščobnih kislin moramo zagotoviti 

zadostne količine le teh. Maščobne n3 kisline bomo dobili v zeleni listnati zelenjavi in 

morskih ribah, repičnem in sojinem olju, n6 pa v sončičnem, koruznem in sojinem olju. 

Kalcij vsebuje mleko in mlečni izdelki, brokoli, ohrovt, por, mineralne vode bogate s kalcijem. 

Pusta govedina in svinjina, perutnina, ribe, grah fižol, leča koruza, polnozrnati riž vsebujejo 

železo, ki je ob sočasni prisotnosti vitamina C bolj izkoristljivo. 


S pusto govedino in svinjino, perutnino, jajci, mlekom in siri, polno zrnatimi kruhi in izdelki 

pa dobimo cink. (DACH, 2004) 17 

3.4 Uravnotežena prehrana v odrasli dobi 

V odrasli dobi je zelo pomembna uravnotežena prehrana, katero ponazarjamo s prehransko 

piramido (slika 1 in 2). Razmerje hranil naj bo po načelih varovalne prehrane (preglednica1), 

vsebnost maščob po priporočilih WHO za delež in kakovost maščob iz 1994 (preglednica 3). 

Upoštevati je potrebno DACH priporočila o vnosu energije in hranilnih snovi. Vrednosti v 

naslednjih preglednicah so povzete po DACH priporočilih iz leta 2004. 

3.4.1 Prehranska priporočila za odrasle 

Preglednica 29: Referenčne mere telesne višine in telesne mase za izračun bazalnega metabolizma pri 

odraslih 

Telesna višina Telesna višina Telesna masa Telesna masa 

Starost 

(cm) 

(cm) 

(kg) 

(kg) 

M 

Ž 

M 

Ž 

19 – 25 let 176,0 165,0 74,0 60,0 

25 –51 let 176,0 164,0 740, 59,0 

51 – 65 let 173,0 161,0 72,0 57,0 

65 let in starejši 


169,0 158,0 68,0 55,0 

Preglednica 30: Orientacijske vrednosti za povprečen vnos energije v MJ in kcal/dan pri odraslih, z BMI v 

mejah normalnih vrednosti in z ustrezno fizično aktivnostjo v kJ in kcal/kg telesne mase 

Zmerno Zmerno Zmerno Zmerno 

Starost MJ/dan MJ/dan kcal/dan kcal/dan težka fiz. težka fiz. težka fiz. težka fiz. 

(let) M Ž M Ž akt akt akt akt 


M Ž M Ž 

19 – 25 

let 

12,5 10,0 3000 2400 170 165 41 40 

25 –51 

let 

12,0 9,5 2900 2300 165 165 39 39 

27



51 – 65 

let 

65 let in 

starejši 

10,5 8,5 2500 2000 145 145 35 35 

9,5 7,5 2300 1800 140 135 34 33 

Preglednica 31: Priporočen vnas beljakovin za odrasle 

Starost B g/kg 1 /dan 

M in Ž 

B g/dan 

M 

B g/dan 

Ž 


gostota) 

M 

19 – 25 let 0,8 59 48 5,6 5,9 

25 –51 let 0,8 59 47 5,8 6,0 

51 – 65 let 0,8 58 46 6,3 6,2 

65 let in starejši 0,8 54 44 6,5 6,4 

1 Glede na referenčno telesno maso 

2 Izračunano za mladostnike in odrasle s pretežno sedečo dejavnostjo (PAL=1,4). 


Preglednica 32: Orientacijske vrednosti za vnos maščob pri odraslih 


19 – 25 let 30 1 

25 –51 let 30 1,2 

51 – 65 let 30 

65 let in starejši 30 

1 Delavci s težkimi fizičnimi deli lahko potrebujejo večji odstotek 

2 Pri moških z orientacijsko vrednostjo energije 10 MJ (2400kcal) ustreza 80 g skupnih maščob 


Preglednica 33: Priporočeni vnosi esencialnih maščobnih kislin za odrasle 


% energije 

n6 n3 1 

19 – 25 let 2,5 0,5 

25 –51 let 2,5 0,5 

51 – 65 let 2,5 0,5 

65 let in starejši 2,5 0,5 



g/MJ 2 

(hranilna 

gostota) 

Ž 

Kot orijentacijska vrednost za vnos prehranskih vlaknin velja pri odraslih količina najmanj 30 

g/dan, to je približno3 g/MJ oziroma 12,5 g/1000 kcal pri ženskah in 2,4 g/MJ oziroma 10 



28



Preglednica 34: Orientacijske vrednosti za vnos vode pri odraslih 


pijačami 

ml/dan 

Vnos vode s 

trdo hrano 

ml/dan 


voda 

ml/dan 

Skupno 

sprejeta voda 

ml/dan 

19 – 25 let 1470 890 340 2700 35 

25 –51 let 1410 860 330 2600 35 

51 – 65 let 1230 740 280 2250 30 

65 let in več 1310 680 260 2250 30 


Vnos vode s 

pijačami in 

trdo hrano 

ml/kg in dan 

Preglednica 35: Priporočen vnos vitaminov, makro in mikro elementov in na dan za odrasle 


19 do manj kot 25 25 do manj kot 51 51 do manj kot 65 65 let in starejši 

let 

let 

let 

Vitamin A mg ER 1,0m/0,8ž 1,0m/0,8ž 1,0m/0,8ž 1,0m/0,8ž 

Vitamin D g 5 5 5 10 

Tiamin mg 1,3m/1,0ž 1,2m/1,0ž 1,1m/1,0ž 1,0m/1,0ž 

Riboflavin mg 1,5m/1,2ž 1,4m/1,2ž 1,3m/1,2ž 1,2m/1,2ž 

Niacin mg EN 17m/13ž 16m/13ž 15m/13ž 13m/13ž 

Vitamin B6 mg 1,5m/1,2ž 1,5m/1,2ž 1,5m/1,2ž 1,4m/1,2ž 

Folna kislina g E F 400 400 400 400 

Vitamin B12 g 3,0 3,0 3,0 3,0 

Vitamin C mg 100 100 100 100 

Kalcij mg 1000 1000 1000 1000 

Fosfor mg 700 700 700 700 

Magnezij mg 400m/310ž 350m/300 350m/300ž 350m/300ž 

Železo mg 10m/15ž 10m/15ž 10m/10ž 10m/10ž 

Jod g (po WHO, 

CH) 

150 150 150 150 

Cink mg 


10,0m/7,0ž 10,0m/7,0ž 10,0m/7,0ž 10,0m/7,0ž 

3.5 Prehrana in staranje, prehrana ostarelih 

Za oskrbo in vzdrževanja zdravja ostarelih so zelo pomembna spoznanja o pravilni prehrani 

kot preventivi pred nastankom različnih bolezni. Veliko raziskav o prehrani v domovih za 

ostarele ukazuje na na energijsko in beljakovinsko podhranjenost. Ugotovljeno je tudi 

pomanjkanje mikrohranil. Posledica tega je nastanek kroničnih bolezni kar se še stopnjuje z 

nepravilnim prehranjevanjem. Podhranjenost je manjša pri ostarelih, kateri živijo doma. 

Izboljšanje prehrane ostarelih bi imelo pozitivne posledice na zdravje zdravih in kronično 

obolelih osterelih, zmanjšalo bi nevarnost za nastanek ali stopnjevanje kroničnih bolezni 

(srčne, mišičnoskeletne, očesne in prebavne), kakor tudi na kakovost življenja. 

Med staranjem pride do fizioloških sprememb oz. sprememb v delovanju organov. Zato 

nikakor ni smotrno uporabljati prehranska priporočila, katera veljajo za mlade ljudi ali tiste v 

srednjih letih. Med staranjem pride do sprememb: 

mišična masa se zmanjšuju; za fizične aktivnosti je potrebno manj energije, 

29

mišična masa (kg) 

28 

26 

24 

22 

20 

18 

16 

14 

12 

10 

8 

6 

4 

2 

0 



počasnejša je izraba vitamina A v perifernih tkivih, višji je nivo cirkulacije, 

imunski sistem slabi in je večja dovzetnost do infekcij, kar zahteva večji vnos 

vitaminov in mineralov, 

sinteza vitamina D v koži je zmanjšana, 

zmanjšana je aktivnost vitamina B6 in 

tretina vseh starostnikov nad 70 let ima omejeno sekrecijo HCl iz čega sledi manjša 

adsorpcija vitamina B12, folne kisline, kalcija, železa in cinka, kar lahko upraviči 

tendenco po uporabi prehranskih dodatkov 

3.5.1 Izguba mišične mase 

Zelo opazne so telesne spremembe med staranjem. Povečane so pri ženskah v menopavzi in 

pri obeh spolih po 80. letu starosti. Te spremembe mišične mase so poznane kot sarkopenija in 

imajo za posledico zmanjšanje moči in gibljivosti, probleme z ravnotežjem in pogoste padce. 

Z leti je večje zmanjšanje mišične mase kakot telesne mase. Ugotovljeno je da mišična masa z 

leti upada; do 60. leta po 5 % na vsakih deset let, po 60. letu pa 10 % na vsako desetletje. 

Tomografija srednjega dela stegna je pokazala da je na prerezu stegna odraslega mladega in 

športno aktivnega moškega 90 % mišičnega tkiva, pri oslabeli starostnici pa samo 30 %. Te 

telesne spremembe imajo tudi prehranske posledice. Potrebe po energiji so zmanjšane za okoli 

100 kcal (420 kJ) vsakih 10 let. Ker pride do zmanjšanja vnosa energije je težje zadovoljiti 

potrebe po mikrohranilih. Posledica je premajhen vnos s hrano vitamina D, magnezija, 

kalcija in cinka med varovanci v domovih za ostarele.To pomeni da prehrana ostarelih mora 

biti bogata na mikrohranilih, da se nadomesti ta primanjkljaj. 

Slika 3: Sprememba mišične mase z leti 

Vir: Garrow, 2000 

Za razliko od mlajših ljudi, ostareli so manj sposobni za ponovno vzpostavljanje ravnotežja po 

večjem ali manjšem Vrstica energijskem 1 vnosu. Te ugotovitve so zlasti pomembne Vrstica 2 v primerih ko 

starostnik med zdravljenjem za moški neko boleznijo ni jedel ženske dovolj in mu je potrebno pomagati da 

se vrne na staro stanje s pomočjo primerne, sprejemljive in obogatene hrane s ustrezno 

30



energijsko vrednostjo. Največkrat je to več manjših obrokov (malic) namesto obilnih glavnih 

obrokov. 

Količina mišic je pomembna za samo funkcioniranje mišic. Masa telesa je tesno povezana z 

delovanjem telesa in njegovo mobilnostjo. Moč vseh mišičnih skupin se zmanjšuje s 

staranjem. Čeprav je mišična moč žensk za polovico manjša kot pri moških, razlika postane 

zanemarljiva ko se preračuna na telesno maso, torej ohranjanje mišične mase je strategija za 

ohranjanje moči v starosti. Telovadba je ključnega pomena za dobro mišično delovanje. Vaje 

za ohranjanje telesne teže vplivajo na mišično maso in moč ter delujejo zaščitno pred 

nepokretnostjo oz. omilijo njene posledice. Med ostarelimi, kateri so se uključili v redni 

trening za noge se je povečala količine mišične mase za 9 % (prerez na sredini stegna), moč pa 

za 174 %. Količina telesnih mišic je pomembna za metabolizem, ker so skeletne mišice 

največje mesto za skladiščenje glukoze. Mišična masa je v korelaciji s glukozno toleranco. Če 

je telesna masa vzdrževana, ali celo povečana s telovadbo, se vnos energije in hranilnih snovi 

ter metabolični ritem obdrži tudi v starosti. 

3.5.2 Upad kostne gostote in sinteze vitamina D v koži 

Nezadosten vnos vitamina D lahko ima za posledico zmanjšanje kostne gostote, ter povečano 

nevarnost zlomov. Kalcij v kombinaciji s vitaminom D pri ostarelih ima koristen vpliv pri 

preprečitvi zlomov, vključno z zlomi bokov. Redna telovadba prav tako pomaga pri 

preprečevanju izgube kostne mase. 

3.5.3 Imunost, prehrana in staranje 

Med staranjem se zmanjšuje količina „imunskega“ tkiva, Na imunski sistem vplivajo 

esencialne maščobe kot predstopnja eikosanoidov, prostoglandinov in levkotrienov. Na sintezo 

eikosanoidov lahko vplivajo antioksidanti kot so vitamin E in C, selen in baker. S staranjem 

pride do upadanja imunske funkcije Tcelic kar je povezano z zmanjšano produkcijo in 

odzivnostjo interleukina II. Z dodajanjem vitamina E (800 mg) je že v 30ih dneh zabeleženo 

izboljšanje. Tudi zmanjšan vnos vitamina B6 povzroči zmanjšano produkcijo interleukina II, 

kar se normalizira z ponovnim zadostnim vnosom vitamina B6. Iz eksperimentov na podganah 

in ljudeh je ugotovljeno da je pomanjkanje cinka povezano z oslabitvijo funkcij T celic. Iz 

tega je razvidno da pomanjkanje proteinov, cinka, vitamina B6 in ustreznih antioksidantov 

predstavlja veliko nevarnost za delovanje imunskega sistema. Ugotovljeno je da se s pravilno 

prehrano dajo preprečiti posledice delovanja oslabljenega imunskega sistema. Multivitaminski 

in multimineralni nadomestki lahko v prehrani starostnikov lahko vplivajo na boljše delovanje 

limfocitov in posledično na manj infekcij. 

3.5.4 Prehrana pri ostarelem žilnem sistemu 

Odnos med maščobami in holesterolom ter srčnimi boleznimi se v starosti spremeni vendar 

bolezni še obstajajo. Zmerno zvišanje količine homocistina, ki je v zvezi z leti, zvečuje 

nevarnost nastanka srčno žilnih obolenj, kapi in zamašitve perifernih žil. Na povišan nivo 

homocistina v krvi vpliva nezadosten vnos vitaminov B6 in B12. Nezadosten vnos vitamina B12 

je v zvezi z nastankov atrofičnega gastritisa, aklorhidrije in nezadostne adsorpcije vitamina B12 

iz hrane. Možnost pojava atrofičnega gastritisa se z leti veča, pri 80. letu je 50 %. 

3.5.5. Funkcije zaznavanja 

Centralni živčni sistem je zelo občutljiv na zaloge hranilnih snovi in ima velik vpliv na njihov 

vnos. Med staranjem se zmanjšata finkciji voha in okusa kar vpliva na prehranske navade 

31



ostarelih. Izrazito pomanjkanje vitaminov in mineralov ni čest pojav, vendar nezadosten vnos 

vodi k obolenjem in upadanju nevrokognitivnih funkcij z leti. Zdravi sarostniki, ki so imeli v 

krvi premalo določenih vitaminov so na testu spomina in abstraktnega mišljenja imeli slabši 

rezultat. Posledice pomanjkanja vitaminov pri starostnikih so. 

B1 Tiamin beriberi, WernickeKorsakov sindrom 

B3 Niacin pelagra , demencia 

Pantotenska kislina degeneracija mielina 

B6 Piridoksin periferna neuropatija, konvulzije 

Folati iritabilnost, depresija 

B12 kobalamin periferna neuropatija, demencija 

vitamin E spinocerebralna degeneracija, periferalna axonopatija 

3.5.6 Prehrana in vid 

Oslabel vid je zelo pogost pri starostnikih. Skoraj polovica starostnikov v starosti od 75 do 80 

let zgubljajo vid zaradi očesne mrene. Na srečo odstranitev katarakte (očesne mrene) povrne 

vid in je to najpogostejša operacija med starostniki. Na nastanek očesne mrene se da vplivati s 

primernim ravnanjem in prehrano. Kajenje in izpostavljanje močni svetlobi vplivata na 

nastanek kaktarakta. Antioksidanti v hrani (vitamin C, E in beta karoten) preprečujejo 

nastanek očesne mrene kakor tudi starostno slepoto. Ker vpliv prehranskih dodatkov ni še 

povsem raziskan je še najboljše priporočilo da je v tem obdobju potrebno jesti veliko zelene, 

rumene in oranžne zelenjave (povdarek je na špinači) in sadja. 

3.5.7 Prehranska priporočila 

Priporočila za prehrano ostarelih se ne razlikujejo bistveno od priporočil za druge odrasle, le 

da pri starostnikov obstaja nevarnost nezadostnega vnosa posameznih hranil. Predvsem je 

potrebno da je vnos energije, beljakovin, prehranskih vlaknin, kalcija, vitaminov D, B12, B6 in 

folatov v zadostnih količinah. V primeru da je pomanjkanje dokazano, starostniki morajo 

dobiti ustrezne nasvete glede nadomestil. Samoiniciativno jemanje nadomestil, posebaj v 

prevelikih količinah, je lahko zelo škodljivo in ga je treba preprečiti.. Pomembno je tudi da 

ostareli spijejo dovolj vode na dan, zlasti v suhem in vročem vremenu. Potrebno jih je 

spodbujati k pitju vode ker pogosto ne čutijo žeje. Pogosto so tudi zaprti, zato morajo uživati 

hrano z veliko prehranskih vlaknin.(Garrow, 2000) 18 

3.5.8 Fizična aktivnost 

Zaradi telesne nedejavnosti pride do zmanjšanje mišične mase in mišične moči, zmanjšane 

vzdržljivosti, povečanja trebušnega maščevja, oslabljenih kosti in oslabljenega občutka za 

ravnotežje. Telesno nedejavni odrasli ljudje postopoma izgubijo 2040 % mišične mase, zaradi 

česa se pomembno poslabšajo njihove gibalne sposobnosti. Za ohranjanje primerne sestave 

telesa z zadosti mišičja in čim manj maščevja je torej pomembna kombinacija uporovne in 

aerobne vadbe. Telesno dejavne osebe v povprečju umirajo dve leti kasneje kot njihovi 

nedejavni vrstniki. Še pomembneje je, da redna telesna dejavnost „odloži“ s starostjo 

povezane kronične bolezni in invalidnost v povprečju kar za 15 let, zato vadba izrazito 

podaljša kakovost življenja in skrajša bolehanje pred smrtjo.(Blinc, Bresjanac, 2006) 19 

Zelo pomembno za vzdrževanja dobrega stanja je aktivna vadba. Aerobična vadba vpliva na 

zmanjšanje nevarnosti nastanka kardiovaskularnih obolenj in smrti. Tudi izguba mišičnega 

tkiva v starosti ni neizogibna. Sistematični vadbeni programi so uspešni za povečanje mišične 

32



in kostne mase ter moči. Zato bi se vsi ostareli morali glede na svoje zmožnosti ukvarjati s 

aerobnimi vajami in vajami za moč (razgibavanje). Dober primer organizirane vadbe je 

skupinski ples. 

3.5.9 Ključna dejstva za prehrano starostnikov 

Kronična obolenja in slabo zdravje ni nizogibno v starosti. 

Izgubo mišične mase in moči, pokretnosti in gibljivosti se lahko in jo je treba 

minimizirati s primerno prehrano in vadbo, bivanjem na svežem zraku in soncu. 

Atioksidanti, kot so vitamini in minerali so zelo pomembni za vzdrževanje imunskega 

sistema in vida. 

Folati in vitamin B12 so zelo pomembni v prevenciji srčno žilnih in perifernif žilnih 

obolenj 

Vedenjske funkcije so odvisne od zadostnega vnosa vitaminov, posebaj vitamina B12 

Izguba mišičnega tkiva ima za posledico manjše potrebe po energiji, zato mora 

prehrana biti dovolj bogata da vsebuje zadovoljivo količino mikrohranil. 

Prehrana starostnikov bi morala biti bogata z nerafiniranimi žitaricami in kruhom, 

zelenim, rumenim in oranžnim sadjem in zelenjavo, stročnicami, mlečnimi izdelki in 

manjšomi rednimi obroki rib, perutnine, mesa in jajc, da bi se poskrbelo za vnos vseh 

hranil v naravni obliki. 

Vitamin D, B12 in kalcij so lahko v obliki nadomestkov pri ljudeh pri katerih obstaja 

nevarnost pomanjkanja.(Garow,2000) 20 

4. Literatura in viri: 

1. Blinc A., Bresjanac M.: Telesna dejavnost za zdravje, Revija Za srce, Društvo za 

zdravje srca in ožilja, letnik XV, številka 12, Ljubljana, 2006,str. 4244 

2. Elmadfa, I., Leizmann, C.: Ernahrung des Menschen, Stuttgart, Verlag Eugen Ulmer, 

1998 

3. Gabrijelčič Blenkuš, M. et al: Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojnoizobraževalnih 

ustanovah (od prvega leta starosti naprej), Ministrstvo za zdravje, 2005, 

Ljubljana 

4. Garrow, J. S. et al: Human nutrition and dietetics, Edinburgh, Churchill Livingstone, 

2000 

5. Mann, J., Trunswell, S.:Essentials of human nutrition, Oxford University Press, 1998, 

Oxford New York, 

6. Maučec Zakotnik J., Hlastan Ribič C.: Nacionalna promocija gibanja za zdravje in 

uživanja zelenjave in sadja ter vsaj pol urnega gibanja na dan za splošno populacijo v 

vseh okoljih in na vseh ravneh, www2.gov.si/mz/mzsplet.nsf z dne 01.12.2005 

33



7. Pokorn, D.: Higiena prehrane, Inštitut za higieno, Medicinska fakulteta v Ljubljani, 

1996, Ljubljana 

8. Referenčne vrednosti za vnos hranil, 1. izdaja, Prevod iz nemškega jezika, Ministrstvo 

za zdravje, Ljubljana, 2004 

9. Salobir, K.: Vpliv sveže in konzervirane krme na kakovost živalskih proizvodov, 

Zbornik predavanj, “ZadravčeviErjavčevi dnevi”, Živinorejsko veterinarski zavod za 

Pomurje, Murska Sobota, 1998 

10. Salobir, K.: Prehransko fiziološka funkcionalnost maščob, 21. BŽD, Portorož, 2001, 

Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 2001 

11. Salobir, K.: Meso in mesnine za kakovostno prehrano, Portorož, 2000 

12. Williams, H., M.: Nutrition for health, fitnes and sport, Old Dominion University, The 

McGrawHill Companies, Inc., USA, 1999 

34

Načela uravnotežene prehrana v posameznih življenskih ... - Shrani.si

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?