Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

PETELINJI ZAJTRK 

BESeDA 

Feri Lain‰ãek 

BESeDA 

E L E K T R O N S K A K N J I G A 

Petelinji zajtrk 

Roman 

O M N I B U S 

1

BESeDA 


Feri Lain‰ãek 


ali Severina pri mehaniku Gaja‰u 

Roman 

To izdajo pripravil 

Franko Luin 

franko@omnibus.se 

ISBN 91-7301-145-2 

beseda@omnibus.se 

www.omnibus.se/beseda 

2 

BESeDA


BESeDA 

Ljubezen, 

ta nenasitna riba, 

ki sva jo sprva ‰e lahko hranila z drobtinami, 

je bila Ïe velikanka 

in je terjala svoje. 

3


4 

1. 

BESeDA 

V seh dvainsedemdeset ulic tega mesta sem obhodil 

to poletje in obiskal vseh petintrideset avtomehaniãnih 

in avtoliãarskih delavnic tod okoli. Petintrideset 

delavnic, razume‰, kjer mi niti v oãi niso pogledali, kaj 

‰ele, da bi me vpra‰ali po imenu. Petintrideset jebenih 

delavnic — in eno, ki seveda zame ni bila veã ‰estintrideseta, 

ampak je bila kratkomalo edina preostala in zadnja. 

Taka pa je bila, Bog mi je priãa, ‰e marsikomu, kajti 

v njej je mojster Gaja‰ popravljal odsluÏene pejeke, 

fiãke, stoenke, jugote, katre, spaãke, hro‰ãe in sploh vso 

to staro Ïelezo, ki so ga drugi mehniki pogledovali z bolj 

ali manj slabo prikritim prezirom — ga je popravljal, razume‰, 

mojster iz slepe ulice z neizmerno ljubeãnostjo 

in navdihom, ali pa ga paã tudi ni popravljal, ko se mu 

ni vzljubilo.


2. 

BESeDA 

V seh petindvajset let svojega Ïivljenja sem preÏivel, 

ne da bi si kdo, razen socialne delavke in kdaj kakega 

sodnika za prekr‰ke, vzel vsaj malo ãasa zame. 

Mojster Gaja‰ pa je ve‰ãe zavrtel gedore in jih odvrgel, 

da so kot namagnetene zletele v zabojnik z orodji in 

hrknil: Ve‰ kaj, bova raje zdaj malo sedla. Nato pa je kar 

takole, Ïe sede za kovinsko mizico, ki jo je kajpada sam 

zvaril, priÏgal plinski gorilnik na jeklenki in v velikem 

obtolãenem lonãku pristavil vodo za kavo. 

Seveda sem mu bil hvaleÏen za to pozornost. 

A ãe sem bil vse dotlej vsaj petintridesetkrat pripravljen 

zaupati eno izmed mnogih izmi‰ljenih zgodb o svojem 

dotedanjem Ïivljenju, mi tokrat pripro‰nja nikakor 

ni hotela z jezika. Kar nekako v trebuhu sem namreã 

ãutil, da bi tokrat moral na dan z resnico. Ta pa bi mi 

zagotovo priskutila filter 57, ki mi ga je brez vpra‰anja, 

ali kadim, ponudil mojster in pa seveda tudi kavo, ki jo 

je skuhal in raztoãil v skodelici, ne da bi kjerkoli onesnaÏil 

s svojimi ãrnimi in z motornimi olji zama‰ãenimi 

prsti. 

5


6 

BESeDA 

Pa ne da si tudi ti, kot ta moja Lajka? je ob prvem 

vroãem poÏirku preko skodelice o‰inil lisiãje dlakega 

cucka, ki je na drugi strani dvori‰ãa roÏljal z verigo. Skorajda 

je ‰e nisem sli‰al lajati, pa je Ïe cela tri leta pri 

meni, je pojasnil, ko je seveda zlahka razbral, da ne dojemam 

kam meri. A to je paã teÏko tu komu spraviti v 

glavo, da sem jo ravno zato pokrstil po ruski Lajki, ki je 

bila, dokazano, prav tako sila molãeãa psiãka. Razen 

tega pa je bila, prosim, tudi tista Lajka v resnici eno tako 

navadno ‰ãene iz moskovskega predmestja, in potemtakem 

niti sluãajno ne, kot so tu mnogi prepriãani, kak 

‰olan in dragi gosposki pes, je pomenljivo povzdignil 

glas in me po ptiãje premeril z nenadnim leskom v oãeh. 

Prvo Ïivo bitje, ki je obkroÏilo Zemljo!? sem ugotavljal 

in se ãudil obenem. 

Prvo Ïivo bitje, ali pa morda tudi ne! je dvignil ãrni 

kazalec in se zaupljivo nagnil preko ‰kripave mize. Po 

enih teorijah, ve‰, se je Sputnik Ïe tri minute po istrelitvi 

tako segrel, da se je ‰ãene scvrlo, je zavihtel prst nekam 

tja nad glavo. âe pa seveda vemo, da potrebuje vesoljska 

ladja tudi ‰e danes vsaj devet minut do utirjenja v 

tirnico okoli Zemlje, potem nam je kajpada jasno, da 

bitje v vesolju v resnici sploh ni bilo veã Ïivo. 

No!? sem zmignil resniãno preseneãen. 

So pa seveda tudi torije, ki Lajki le dopu‰ãajo njeno 

nesreãno slavo, je slastno nadaljeval mojster, ki je sukal


BESeDA 

besede, kot bi jih bil prej naoljil. Po teh teorijah, ve‰, je 

psiãka Ïivela vsaj ‰e pet ur po iztrelitvi, pa ãeprav je bila 

temperatura v satelitu Ïe ãez ‰tirideset stopinj in ji seveda 

ni bilo niti malo prijetno. 

No!? sem spet zinil, zdaj Ïe povsem ogorãen. Vseskozi 

sem bil prepriãan, da se je Ïiva vrnila na Zemljo. 

O tem paã ni teorije in je niti ne more biti! me je 

ustrelil s kazalcem, ki je ves ãas nemirno ‰aril po govorjenem. 

Znano je vendar, da tista prva vesoljska plovila 

sploh niso poznala sistemov za povratek. Obstajajo pa, 

bogmeda, celo torije, da je ‰e pred Gagarinom, ki se je 

seveda vrnil, kar nekaj ruskih kozmonavtov prostovoljno 

potovalo samo v eni smeri. 

Samo v eni smeri!? mu nisem Ïelel veã verjeti. âeravno 

so vedeli, da bodo ostali gori!? 

Vedeli so tudi, da bodo umrli za komsomolsko mater 

Rusijo, ki jim ne bo tega nikoli pozabila, je bil neizprosen. 

Pa ãeprav je potem pozabila! sem ves razÏarjen nehote 

dvigoval glas. 

Komsomolska mati paã ne! je kriãal tudi Gaja‰. Pozabljati 

je zaãela spet ‰ele Gorbaãovova in potem Jelcinova 

Rusija! Zato pa naj gre lepo v pizdo materino, taka 

Rusija! Meni je ne bo veã niti tule za pod noht Ïal, pa ãetudi 

jo ãez noã poÏreta beda in lakota... 

In tedaj je Lajka zalajala. 

7


8 

BESeDA 

Pravzaprav: bilo je to bolj nekako klavrno bevskanje, 

ki kot da je pribruhavalo prav iz globin pasjega srca. Ali 

pa ga je bilo paã tako sli‰ati zaradi odmevov v tesnih 

oÏinah samotne in puste predmestne ulice. 

No, vidi‰ — !? se je zlagoma ozrl mojster, kot bi se bil 

pomalem dramil in si je z zapestjem pomel med oãmi. 

Ali je pes res pes in ali je ãlovek ãlovek? je poãasi in nezanesljivo 

vstal, kot bi ga bil pogovor povsem izÏel. 

Huda so to vpra‰anja, na katera si moram dan za dnem 

odgovarjati, namesto da bi lepo v miru ‰raufal, je bil 

njegov pogled omreÏen z nedoumljivo skrbjo in ãudno 

Ïalobnostjo. Ti pa tudi! mi je nato pristopil. Ves ãas se 

bo‰ odslej samo spra‰eval, kaj ti je namenilo ravno to 

zajebano ulico? Ker, nisi je izbral sam — tega mi paã tu 

ne tvezi. Tudi ti je nisem dal jaz — tega mi nikdar niti v 

hecu ne reci. Temveã so ti jo kajpada dodelili drugi — 

tisti, ki so te po krivici, ali pa morda tudi ne, zavrnili. 

Zdaj pa ga jebi.... 

Torej me vzamete? sem mu ‰e nejeveren segel v besedo. 

Ker bo‰ nahranil psa, ko bom kdaj pozabil kje sem 

doma, je skomignil, kot bi sam pri sebi iskal opraviãilo 

za to odloãitev. 

Seveda bom, sem pritrdil z vsem telesom. Vseskozi 

bom skrbel zanj.


BESeDA 

Pa ker bo‰ dvigoval telefon, ko spet ne bo popravljeno, 

mi je pomeÏiknil. 

Se razume, da bom, mojster, sem siloma poiskal njegovo 

ãrno keljivo dlan in jo nerodno stisnil. Jasno mi je, 

da zaãenjam spet na zaãetku in se bom tako tudi nosil, 

sem v tej nenadni ganjenosti ‰e kar blebetal in blebetal, 

tako da sva bila naposled povsem po nepotrebnem oba 

v zadregi. In samo ena sreãa je, ki me lahko odre‰i nelagodja 

ob tem patetiãnem spominu: namreã, da sãasoma 

kaj neprijetnega tudi pozabim. 

9


10 

3. 

BESeDA 

M oja zgodba, ki jo le redko povem po resnici, je 

pravzaprav sila bizarna. 

Na 20. olimpiijskih igrah leta 1972 v Munchnu, ki so 

sicer mnogim ostale v spominu predvsem po napadu 

arabske teroristiãne skupine ârni september in enajstih 

mrtvih izraelskih ‰portnikih, je najveã kolajn osvojil 

ameri‰ki plavalec Mark Spitz. Zmagovalec je bojda plenil 

tudi z utesano mo‰ko lepoto in znaãilnimi ãrnimi 

brki, ki so bili oãitno usodni za takrat ‰e ne sedemnajstletno 

dijakinjo srednje gostinske ‰ole Betko Slavinec iz 

Gaberja. Dekle se je namreã bolj, kot je to obiãajno in 

navsezadnje tudi razumljivo, zazrlo v ‰portnega zvezdnika 

in je zaãelo, ‰e preden je prav uplahnil olimpijski 

ogenj, zbirati denar za pot v Ameriko. Vsi, ki so o tem 

sicer vedeli, so se seveda pomenljivo nasmihali, ali paã 

malomarno odmahovali, le Usoda je kajpada edina dojemala, 

da misli dekle povsem resno. Zato pa je najverjetneje 

tudi potuhtala, kako bi ji to brezupno potovanje 

nekako prepreãila. In zaobrnilo se je potem tako, da so 

iz Medje na jugoslovansko-romunski meji premestili na 

carinsko postajo v Radgoni usluÏbenca Radeta Djuriça,


BESeDA 

imenovanega tudi ·pic. To dodano ime je seveda povedalo, 

kar je bilo vsakomur, ki je vsaj malo vedel o ‰portnem 

dogajanju, Ïe na prvi pogled jasno: Rade carinik je 

bil podoben Marku plavalcu, vsaj kot je ptiãje jajce podobno 

kurjemu. Usoda pa je seveda potem samo ‰e napeljala 

to pot po kateri je ‰la Betka neko poznojesensko 

soboto v Avstrijo po nakupih. 

TeÏko sicer reãem, ali sta bila moja nesreãna mati, ki 

se je kajpada sploh ne spominjam in jo poznam le po 

orumenelih fotografijah iz otro‰tva, in Rade Djuriç, 

imenovan ·pic, v resnici sploh par. Dejstvo je le, da je 

zaãelo dekle v vsej silni vznesenosti zaradi bliÏine nadomestka 

slavnega Spitza izostajati iz ‰ole in begati od 

doma. Prihranki, ki ji za ãez luÏo gotovo niti ne bi zado- 

‰ãali, so pomalem kopneli na lokalnih avtobusih za Radgono 

in ‰e preden so doma prav dojeli, da je svojeglavo 

dekle tokrat resniãno zabredlo, Betka Ïe ni bila veã 

sama. Nekje globoko v hotnih pregibih njenega komaj 

doraslega telesa sem se namreã tistega dalnjega januarja 

leta 1973 zaredil v bivanje in si prisvojil prvih nekaj milimetrov 

prostora na tem svetu. Nihãe mi sicer ne bo verjel 

in tudi sam ‰e kako vem, da je pravzaprav neverjetno, 

a vendarle se ‰e zdaj kdaj ujamem v obãutku, kako 

lepo mi je bilo takrat, povsem na zaãetku. Kajti, saj mi je 

zanesljivo bilo, kot je slehernemu, ki lebdi v plimah silovitega 

Ïenskega koprnenja in seveda ‰e nima pojma, 

11


12 

BESeDA 

da se lahko vse to v tej Ïenski tudi v hipu uplahne in se 

sesuje. Ni je namreã bolj senzibilne in ãustvom podleÏne 

tvari in rasti, kot je ravno Ïensko telo in vse Ïensko. 

In Betki se je, tudi to paã nekako vem, zalomilo Ïe kmalu 

— Ïe takoj namreã, ko je Nadomestku pri‰epnila, da 

je noseãa in da je kajpada z njim. 

Sprva jo je sicer le odrival in klel. 

Nato si je podalj‰eval in podalj‰eval dopust in se skrival 

pred njo. 

Naposled so ga potem premestili neznano kam. 

Ali pa je kratkomalo pobegnil kot u‰ — tisti moj oãe 

— saj ga ni nikdar veã na‰la — tista moja mama — ãeravno 

ga je oãitno iskala ves ãas noseãnosti in je z mano 

v trebuhu prepotovala takorekoã pol Jugoslavije. Dokler 

si ni potem, Ïe v zoni porodnih krãev na strani‰ãu na 

Ïelezni‰ki postaji v neki âapljini nadela vrv in konãala 

v prepriãanju, da tudi mene zdaj ni. 

âe je seveda sploh tuhtala o meni. 

Ker morda niti ni. 

Betka. 

Ki so jo tisto jesen, ko so njeni vrstniki najdevali prve 

sluÏbe, ali pa so paã odhajali na ‰tudij, pokopali kar tam, 

nekje, v zakotju zdaj Ïe v mnogih vojnah razkosanega 

Balkana, meni pa je po njej ostal le ta tako zelo razloãen 

zaãetek, ki naj po mnenju tolaÏeãih sicer ne pomeni 

prav niã usodnega, v resnici pa seveda ‰e kako vem,


BESeDA 

kako se s tem. Moja stara mama Elza Slavinec, ki ji je 

bilo takrat Ïe polnih enainpetdeset let, je ‰ele na pomlad 

naslednjega leta nekako dosegla, da so me iz zaveti‰ãa 

konãno pripeljali domov. Dolgo ãasa mi je potem tudi 

sku‰ala vsaj deloma prikriti, zakaj je v mojih dokumentih 

kot rojstni kraj navedena âapljina. A ljudski glas je 

bil v teh krajih paã zmeraj moãnej‰i od osamljenih dobrih 

src in ãe se prav spominjam, so me Ïe pred vstopom 

v ‰olo klicali Dj. 

13


14 

4. 

BESeDA 

D j ali DÏ? je iznenada vpra‰al mojster, ko sva naslednje 

jutro z odsluÏene lade skupaj snela kolo s 

scefrano gumo. 

Kot da je sploh kaka razlika? sem zaobrnil z oãmi. 

Seveda je! je izpustil kladivo in slastno zatipal po 

zmeãkanem zavojãku cigaret, ki ga je zmeraj nosil v naprsnem 

Ïepu. Razlika je, fant, kot med Ïivljenjem in 

smrtjo! je z zobmi izvlekel cigareto in si jo v en mah Ïe 

tudi priÏgal z bencinarjem. Saj, ãe si bil DÏ, so te zdaj 

tam doli dali na kol, ãe si bil Dj, si bil pa lahko njihov, je 

pomenljivo pojasnil in se z dolgimi koraki napotil k 

majavemu lesenemu stolu v kotu, sedeã na katerem je 

ponavadi kadil. Samo, ve‰, mi je potem po nekaj dolgih 

dimih pomignil: Jaz sem si bil takrat ‰e na ti z Djji in 

DÏji, pa najsi so bili direktorji, doktorji, ali sekretarji. Saj, 

ãe je pri‰el Gaja‰ dol — ‰el pa je, bogmeda, kar — so v 

Tasu zmeraj ustavljali stroje. Potem pa: kafica, ratluk, 

baklava. Potem pa: varivo, peãenje, saã. Potem pa: muzika, 

pevaljka, pa do zore. Zmeraj do zore, tovari‰, ker to 

je bila Jugoslavija, ki je edina znala Ïiveti, kot ne bo na 

tem svetu nihãe Ïivel nikoli veã.


BESeDA 

Nikoli nisem bil doli in me ni niti mikalo, sem ga sku- 

‰al nekako ustaviti, saj, blatno kolo mi je kar ostalo v 

rokah in nisem prav vedel, kaj naj. 

Vem, vem, vsi ste zdaj taki, jebe se vam, je odmahnil 

Gaja‰ in je dolgo Ïalobno zrl v svoj veliki dim. A kar se 

mene tiãe, je ãez ãas spet vzplahutal in si je s ãikom pri- 

Ïgal novo cigareto: Zaradi mene si lahko da‰ zamenjati 

tudi krv. 

Izpustil sem kolo in zasaãen obrnil glavo. 

Vsak drugi bi si jo bil moral zamenjati, da bi se sploh 

kaj poznalo, mi je neizprosno Ïmirkal v obraz. Samo — 

kdo bi jo dal? Kdaj pa je, prosim, Slovenec komu kaj dal? 

Dale so zmeraj samo Slovenke — dale so kaplarjem, cestarjem, 

carinikom, pometaãem, zato pa je to tako! Zato 

pa tudi ti zdaj ãepi‰ tu in ne ve‰ kdo si in kaj bi sploh 

rad! 

Stegnil sem roko in iz zaboja z orodji izvlekel najdalj‰i 

izvijaã. Zaãutil sem, kako prav‰nje se mi je zlizan leseni 

roãaj prilegel v dlan in ãutil sem po dolgem ãasu tudi 

spet, kako se mi je zati‰ãano razlezlo iz trebuha in me 

za‰ãemelo na vrhu ãela. S takim obãutkom pa sem ‰e 

zmeraj dobro udaril in ne bi me bilo zadrÏati, ãetudi bi 

jih bilo naproti veã. 

Pa vendar sem zdaj ‰e zmeraj ãakal. 

No, vidi‰! si je namreã Gaja‰ s palcem in kazalcem 

pridrÏal cigareto nad zgornjo ustnico in me srepo pre- 

15


16 

BESeDA 

meril izpod skoraj spu‰ãenih vek. Tudi o tem te bom 

moral ‰e poduãiti, za kako reã se tu dvigne moÏak in za 

kak drek niti sluãajno ne, je otresel pepel, kot bi ga bil 

tresel po meni in se ob tem nekako sam vase nasmehnil. 

Nato je le naglo vstal — morda tudi, da bi bil vendarle 

pripravljen — in je tiho dejal: Ko se bo‰ tepel zaradi politike, 

tovari‰, se bo‰ zmeraj tepel zaman. Ko se bo‰ pa 

tepel za kruh ali babo, takrat, vidi‰, pa bo Gaja‰, ãe bo le 

treba, zmeraj ‰e korak pred tabo. 

Predal sem izvijaã v levico in si obrisal vroãiãno dlan 

ob hlaãe. Vedel sem, da me ni ustavil z besedami, ki so 

se mi navsezadnje zdele celo puhle; ustavil me je z naãinom 

nekoga, ki je povsem prepriãan, da ima prav in 

zato niti ne verjame, da sem se res pripravljen bosti. 

Zdaj pa, ali je bilo s tem res tako, ali pa je bila vse le igra, 

o tem bi v tem zocu le steÏka sodil. Mojster iz slepe ulice 

je bil paã gladka in hitra riba. 

Prav, sem torej rekel. Pozabiva. 

To pa niti sluãajno, je pristopil, mi zmaknil izvijaã in 

ga zaluãal v koprive, ki so od strani obra‰ãale delavnico. 

Ali paã ravno kontra, se mi je povsem od blizu zazrl v 

obraz. Zapomniva si raje to kot tvoj prvi vraÏji, usrani, 

u‰ivi vajeni‰ki dan, mi je trdo poloÏil ãrno dlan na ramo 

in me povlekel k avtu. 

·la sva potem tudi Ïe, ‰e preden sva sploh kaj tu postorila, 

v bife v sosednji ulici. Bila je to oguljena in ne


BESeDA 

ravno vohka luknja, kakr‰nih sem se Ïe nekaj ãasa sicer 

ogibal, a kaj ko je bilo zdaj vendar jasno, da je bil prav 

tu mojstrov najljub‰i kot. Zbirali so se v njem, ki kot da 

so se ustavili le mimogrede: ‰oferji dostavnih vozil, terenski 

mojstri in delavci, prikriti alkoholiki vseh ãudi, od 

policajev do gimnazijskih profesorjev, pa tudi kak profesionalec, 

kajpada, ki je ‰e Ïivel le, da je lahko pil. In ãe 

se Ïe niso res vsi poznali med sabo, so se nekako ãutili, 

zato je tu beseda paã zmeraj dala besedo, ali kaj veã. To 

veã, pa je bila seveda runda, ali kakor je mojster tokrat 

napletel: Moj novi vajenec bi vam rad nekaj rekel! 

Ampak, saj sem brez ficka! sem se prihuljil in v dokazilo 

obrnil Ïep. 

Odkar si Gaja‰ev ima‰ paã na vseh svetih mestih garant! 

me je opomnil z dvignjenim kazalcem in je obenem 

pomignil toãajki, ki je kot po nekem nakljuãju v 

rokah Ïe drÏala zguljen rumen zve‰ãiã. Dvignila ga je 

nekako zmagovito in Ïugajoã obenem, kakor sodnik pri 

nogometu pokaÏe karton, nato pa je med blagodejnim 

nasme‰kom Ïe segla po opranih kozarcih in je jela nalivati 

vsem. 

·e dobrih devetindvajset dni, pa bo‰ dobil prvo plaão, 

mi je nazdravil mojster in pomeÏiknil, kot da se skupaj 

odpravljava krast. Vse prave babe v mestu bodo takrat 

Ïe vedele, kdo si in s kom si, zato bo Ïe prav, da prej kaj 

17


18 

BESeDA 

pametneje porabi‰ in jim ne da‰ ravno vsega, se je glasno 

zareÏal in smejali so se kajpada tudi drugi. 

Pil sem in zaãuda sploh nisem pomislil, da bi lahko ‰e 

pobegnil. Nekaj je bilo v tem njegovem naãinu s ãemer 

me je kratkomalo zasvajal. Paã: nisem bil vajen, da lahko 

nekdo vsemu navkljub tako prostodu‰no vihti vrat in 

gobezda. Sam sem se namreã, vsaj tako se mi je ‰e takrat 

zdelo, zmeraj gnetel na robu in dihal v vmesnih prostorih. 

Bila mi je to Ïe zgodaj v otro‰tvu pridobljena 

drÏa, saj sem bil Dj in razen nekoã babice nisem imel 

nikogar, ki bi se kakorkoli postavil zame. ·e manj, seveda, 

ki bi mi rekel, da je lahko svet vsaj kdaj tudi zame.


5. 

BESeDA 

M ojster Gaja‰ je Ïe od leta 1991 Ïivel sam. Leta 

1979 ga je zapustila prva Ïena, nekako v ãasu 

slovenske osamosvojitve pa potem tudi druga. Ma‰ãeval 

se jima je tako, da se ni spomnil njunih imen. Pa tudi o 

otrocih je pravil zmeraj drugaãe: vãasih jih kajpada 

sploh ni bilo, vãasih je bila to postava v ko‰arki, vãasih 

celo nogometno mo‰tvo z rezervami. A ãeravno ni bilo 

nikoli na spregled niti enega, bi ãlovek bolj verjel slednjemu, 

saj sploh ni bil tip, ki ne bi pu‰ãal takih sledi. Pa 

‰e tudi sedaj je bilo ravno nasprotno: prihajale so Ïenske, 

take in drugaãne, s takimi in drugaãnimi avtomobili, 

ki so si bile dobre z njim, bolj kot je to obiãajno za ‰e 

tako stalne stranke. 

Sprva mi je o njih pravil takole: Boj se takih, ki bi ti 

dale za cin‰pulo ali anlaser. Pri teh se potem zmeraj pomalem 

kvari, ti pa kmalu ugotovi‰, da nimajo niti toliko, 

da bi jim lahko kdaj zaraãunal vsaj delovno uro. Nato 

je sãasoma ‰e pridal: Boj se takih, ki poãepnejo Ïe za 

‰ofer‰ajbo in te pri tem gledajo, kot bi bil vsemogoãni. 

·ajbo jim bo‰ morda res ‰e lahko zaraãunal vsaj po poloviãni 

ceni, a Ïe pri naslednjem popravilu te bodo 

19


20 

BESeDA 

imele kajpada v lasti. Potem pa je ceno ‰e zvi‰al. Boj se 

takih, ki so ti rade samo za tehniãni in pa generalko, te 

so ‰ele prav vraÏje, me je posvaril. Po cin‰pule bodo ‰le 

k enemu, po ‰ajbe k drugemu, ti bo‰ pa le enkrat na leto 

res glavni. A kaj ti bo to, prosim, pomagalo, ko pa je ni 

na tem hudem svetu huj‰e golazni, kot so iz mehankarskih 

delavnic picajzli. 

Torej najbolje nobene? sem konãno zinil. 

O, ne! je poskoãil in je Ïe spet kadil tam v svojem 

kotu. Le to si enkrat zazmeraj zapomni: najbolj‰e so, ki 

delajo karambole, me je poduãil z znaãilno dvignjeno 

cigareto v ustih. Karambol prismodi Ïensko, kot bi udarila 

strela. Zdi se ji, da pa je zdaj kar naenkrat vsega 

konec in da se brez tvoje pomoãi sploh ne bo zvlekla. 

Sam bog ji namreã ne bo pomagal, saj se je oãitno celo 

spravil nanjo in jo kdo ve zakaj maltretira. Pa tudi tako 

je: babe, ki delajo karambole, so resniãno neke posebne 

Ïenske, je pomolãal in je Ïmirkajoã iskal besed s katerimi 

bi to razliãnost opisal. Usekane so, razume‰, je tudi 

Ïe kar nekako obupal in je sku‰al opraviti na kratko. Za- 

Ïenejo se v tri krasne in so ob tem prepriãane, da imajo 

povsod prednost. Ne zmenijo se za svet in Ïivega 

boga v tem diru, dokler seveda potem spet ne poãi... 

Morda pa so le nerodne, se mi je zdelo. 

Vedel sem, da tudi o tem nima‰ pojma, se je obupan 

sesedel. Pravim ti vendar o babah, ki so res prave in s


BESeDA 

katerimi se edino ‰e splaãa, je pridu‰eno zaÏveãil, kot bi 

mu ‰lo med zobe staro olje. Le z njimi se ‰e lahko kdaj 

znajde‰ na valu, ki te dvigne iz vsega dreka. Le tako lahko 

res potuje‰, ne da bi si razbijal glavo, kam te odna‰a 

pa kako se bo vse skupaj konãalo... 

âeprav to seveda Ïe ve‰, mi je bilo sme‰no. 

Kaj — kaj da spet ve‰? je zmedeno vpra‰al. 

Kako se bo paã konãalo, sem bil neizprosen. Ali na 

strehi ali pa v jarku. 

Ti!? se je grdo spaãil in je dolgo nabiral v ustih. Ti: Dj! 

je krepko pljunil, nato pa si je z ogorkom glasno sesajoã 

priÏgal novo cigareto in se skril v kobaleãih se sivih 

oblakih. 

ObÏaloval sem, da sva si bila spet tako zlahka na naproti. 

A nadvse se mi je zdaj Ïe upiralo tako barantanje 

s ãustvi, storitvami in rezervnimi deli. Do Ïensk sem paã 

ãutil po svoje in nisem se dal o tem tako po mehaniãno 

pouãiti. Imel sem seveda Ïe kake razloge, da bi jih lahko 

tudi sovraÏil, a v preseÏku je bilo vendarle ãutenje, ki 

mi jih je pomagalo razumeti. Predvsem pa je bilo kajpada 

res, da sem se od nekdaj vznemirjeno ãudil, kako pozorno 

in tudi skrivnostno so znale Ïiveti s svojim telesom. 

Ali pa so si to vsaj Ïelele. Saj tudi vse tiste, ki jih je 

zdaj tu omenjal z nemarnostjo, s kakr‰no se jih je najverjetneje 

tudi loteval, so potem zopet odhajale polne 

svoje posebnosti in vsaj na videz tudi pokonãno. 

21


22 

BESeDA 

Dobro, pustiva to, je tokrat zaãuda popustil mojster. 

Îe deset let nisem imel vajenca pa sem malo pozabil, da 

nekaterih ne more‰ uãiti niti dveh reãi obenem. âeprav, 

mojster Vavro‰, ki je vkalil mene, bi mi seveda hudo zameril, 

ãe bi le videl, kako se nategujem s tabo kot s staro 

mamo. Pri njem namreã ni bilo tople malice pa tudi 

ne teleãjega jezika. âe ti je rekel ‰vacaj, si paã ‰vacal, pa 

ãetudi je bilo leseno. âe ti je rekel kradi, si paã kradel, pa 

ãetudi siromaku. âe ti je pa rekel fukaj, tovari‰, si pa 

fukal, ãetudi ni imelo luknje. 

Saj, saj, sem ga razumel. Ampak fukal bom pa le raje 

po svoje. 

Fukal bo‰ ti pasjo mater, je naglo vstal in je pri tem 

odrinil stolãek, da se je prevrnil. Prosjaãil bo‰ tu naokoli 

in se nekaj slinil, ga je nato ‰e brcnil. Zapravil bo‰ vso 

Gaja‰evo slavo, ki zdaj sije tudi nate. Napravil bo‰ en 

drek iz kovaãije, kjer so se kovale fine podkve za najbolj- 

‰e konje, z zlatim pa so se, da bo‰ vedel, podkovale samo 

kobile. Potem se bo‰ pa vpra‰al, kam sem dal u‰esa? 

kje sem nosil glavo? kaj sem storil sebi in mojstru, ki mi 

je bil kot oãe? Samo, da bo takrat seveda Ïe zdavnaj prepozno.


6. 

BESeDA 

P opoldne je potem pripeljala avto, ki ni prav niã moledovala, 

a ji mojster tudi ni zaraãunal. 

Bil je to bel mercedes, dobro ohranjen starej‰i letnik, 

kakr‰ni so bili v mestu redki, v najino delavnico pa jih, 

vsaj v mojem ãasu, niti ‰e ni zaneslo. Pridrsel je z odvzetim 

plinom in prav poãasi, da se mi je med vso to 

najino utrujeno ploãevino in zarjavelo ‰aro zazdel kot 

prisanjan. Niã manj nestvaren pa ni bil v tem dolgem 

hipu niti njen obraz nad volanom. O‰inila me je pred 

postankom z nekakim dvoumnim mimom, kot bi me 

bila Ïe od prej poznala, ali pa morda, kot bi me bila pozdravila 

s ‰alo, naj vendar pazim, saj me lahko povozi. 

Nato je ta njen smejavi pogled sicer Ïe za‰el k mojstru, 

ki je zastal pod napu‰ãem in je seveda meãkal svoj delavski 

filter, meni pa se je vendarle zdelo, da me z nekim 

skritim oãesom ‰e zmeraj opazi, zato ‰e kar nekaj ãasa 

nisem potem vedel, kam bi s pogledom in kako z rokami. 

Lepo, da veã niste sami, je nekako zvi‰ka pozdravila 

mojstra, saj je bila kljub nizkim petam od njega za col ali 

dva vi‰ja. 

23


24 

BESeDA 

Vsak je zmeraj sam, je zapel Gaja‰ in sumnjiãavo zatacal 

okoli avtomobila. Vsaj to si Ïe enkrat zapomnite, 

Bronja. 

·ele tedaj sem tudi sam opazil odrgnjen desni blatnik 

in zdrobljen Ïaromet. 

Bila je torej ena tistih, ki delajo karambole. 

Gaja‰ pa tokrat za kavo ni pristavil na plinskem gorilniku 

v kotu delavnice, temveã jo je ‰el skuhat v kuhinjo. 

Tudi to je navsezadnje priãalo, da mu je bila posebna 

gostja. A saj je bila res izjemna — ta lepa Ïenska, ki je 

bila veliko mlaj‰a od njega, pa vendar starej‰a od mene, 

sicer pa bi le steÏka natanãneje ugibal o letih, ki so jo 

napravile tako polno vsega. Sedla je bila na leseno klop 

pod napu‰ãem in kljub kratkemu krilu brezbriÏno prekriÏala 

noge. Polistala je ãasopis in nekako s posmehom 

preletela naslove, nato pa je, ne da bi me pogledala, rekla: 

Pa je polna luna oãitno res spet napravila svoje. 

Zmignil sem in se krãevito povpra‰al, kaj da je to takega 

napravila luna? Pa mi ni ‰e pravi ãas kapnilo, da je 

Bronja najverjetneje mislila na voznike, o katerih je videla 

v ãrni kroniki, zato sem nekako zapravil priloÏnost, 

ki sem jo ves ãas tipal — namreã, da bi jo ogovoril. Mojster 

pa se je medtem tudi Ïe vrnil s pladnjem in samo 

dvema skodelicama. 

Obãutje, ki mi je ohromilo moÏgane in me ustavilo, 

mi je bilo neznano in novo. Ne pomnim, da bi bil ‰e kdaj


BESeDA 

tako v zadregi pred Ïenskami, saj sem sicer ponavadi 

zlahka izna‰el priloÏnost, ki je zbliÏevala in tudi zasvajala. 

Tokrat sem bil Ïe od zaãetka povsem na robu. Zdel 

sem se sebi kot golobrad vajenec, ki se ‰ele uãi v kateri 

smeri se odvijajo vijaki. Obilno slino, ki se mi je nabirala 

v ustih, ker je paã nisem upal izpljuniti, sem ãutil kot 

mazivo za zatajevano in zajãje jutranje drkanje. Za povrh 

se mi je seveda zdelo, da me tudi ona vidi natanko 

takega. Sicer pa: saj sem bil res samo vajenec. Razdalja 

od zama‰ãenega ja‰ka pred delavnico pa do mizice pod 

napu‰ãem, kjer si je Bronja pravkar priÏgala ponujeno 

delavsko cigareto, je bila tudi zares razseÏnost, ki je loãevala 

in opominjala. 

Lovil se je tu za glavo, kot bi bila najmanj totalka, je 

dejal mojster in je oãitno imel v mislih nekoga, ki ga je 

skrbelo zaradi njenega po‰kodovanega avta. 

Slona dela iz muhe, je planila. âe pa bi zaradi njegove 

neumnosti pogorela hi‰a, bi pa bila to boÏja volja. 

Ja, je prikimal. Tako je to z mo‰kimi, je skomignil, meni 

pa sploh ni ‰lo v glavo, da je tako zlahka zatajil vso 

svojo poprej‰njo muÏevnost. A tudi tak je bil Gaja‰: vãasih 

je zlahka pihnil na du‰o. Ona pa je bila, res, kot bi 

hodila ãista du‰a naokoli in sijala z vso svojo nedoumljivo 

popolnostjo. In bilo mi je neznansko lepo v njenem 

magnetizmu tudi ‰e potem, ko sem se pri delu do krvi 

u‰ãipnil v palec. 

25


26 

7. 

BESeDA 

P oslu‰aj, u‰! mi je kasneje v bifeju pritajeno dejal 

mojster. Pred Lepãevo Ïeno si bo‰ paã odslej natikal 

za‰ãitna oãala, ali pa ti bom oãi kratko in gladko prepikal 

s ‰vas aparatom. 

Pred Lepãevo Ïeno? sem trznil. 

Dobro ti zdaj Ïe ve‰, kaj je tovari‰ija, se je samo ‰e 

namr‰ãil. Edino tu ima ‰e Bog brata, me je v‰ãipnil v 

ramo. Zato o tem sploh ne bova na dolgo razpravljala: 

tovari‰u se ‰e plota ne po‰ãije, kaj ‰ele, da bi se mu gledalo 

Ïeno. Zato pa: ãe je Ïe ne zmore‰ gledati z mehkim, 

potem raje zmeraj ‰e pravi ãas obrni glavo, da ti je ne bo 

treba meni obraãati. 

âe je tako, sem pogledal vstran, kajti res sem se poãutil 

krivega. 

Seveda, da je tako, me je objel ãez ramo. Pa ‰e prav je, 

da je tako.


8. 

BESeDA 

L epec je bil eden izmed tipov, ki so pogostoma prihajali 

h Gaja‰u. 

Prihajali so namreã tako ‰e Batistuta, Pavlica, Zobar 

in Malaãiãi. Batistuta je bil gimnazijski profesor filozofije, 

Pavlica vodja voznega parka v Mesni industriji, Zobar 

stomatolog in protetik, Malaãiãi pa gostilni‰ki glasbenik 

v kombinaciji en moÏ en orkester, ki je predvsem 

po okoli‰kih vaseh ‰e zmeraj slovel z zapra‰enim repertoarjem 

nekdanje jugo skupine Pro Arte. Vsi skupaj pa 

so bili torej tovari‰ija. Ali paã sila pisana dru‰ãina tipov, 

ki so se tudi ãez dan radi pomudili v najini delavnici, 

zveãer pa so vãasih v bolj ali manj nepopolni zasedbi 

posedali za mizo pod napu‰ãem in razcejali vina, ki jih 

je bilo v Gaja‰evih shrambah zmeraj dovolj. 

Sam sem bil tudi med njimi le vajenec. 

Bili so dobri z mano, ker sem jim v loncu na plinskem 

gorilniku kuhal debrecenke in frankfurterke, jim hodil 

po polnoãi na bencinski servis po cigarete, ali pa jih v 

dalj‰ih noãeh, ko niso veã na‰li s kljuãem v kljuãavnico, 

razvaÏal po domovih. Batistuta se je pred dnevi ravno 

preselil od Ïene k prijateljici, ki si je kot mlada gimna- 

27


28 

BESeDA 

zijska predavateljica najela stanovanje v samem starem 

sredi‰ãu mesta, Pavlica se je pona‰al z dvonadstropno 

vilo v najuglednej‰em primestnem naselju, Zobar je po 

spozabljeni noãi ponavadi prespal na delovnem stolu v 

ordinaciji, Malaãiãi pa se je preseljeval iz hotelov v gosti‰ãa, 

ali kakor je paã naneslo z njegovo muziko, in ni 

nikoli govoril o domu. Le Lepec torej, ki je zmeraj prihajal 

ob nepredvidenem ãasu in je tako tudi odhajal, se 

je oãitno ob vsakih maliganih dobro zna‰el v svojem ‰e 

niti ne tako zelo starem bmveju in mu ni bilo treba nikoli 

pomagati domov. 

Sprva sem bil celo prepriãan, da je zmeraj samo v 

prehodu in da se spu‰ãa v to na‰o stransko ulico z neke 

relacije med Mariborom, VaraÏdinom in Zalaegerzsegom, 

ker ravno tja je paã najpogosteje lazil. Menil sem 

celo, da je komercialist, ali kak trgovski potnik, dokler 

mi ni Gaja‰ potem le pomalem pojasnil, da je pravzaprav 

nekak‰en meneger estradnih pevcev, trgovec s fuzbalerji 

in posrednik za dekleta, ki prihajajo v tukaj‰nje 

lokale iz Romunije in predvsem iz Ukrajine. Ali drugaãe: 

bil je torej, ta na‰ Lepec, tako rekoã ãlovek s scene. Edini 

tu, ki je nekoã v Esplanadi popil kavo s ·urjakom, Ïuriral 

z Novimi fosili v zasedbi z Djurdjico in otipaval 

Ukrajinke, ne da bi mu bilo treba plaãati. Razen tega je 

bil zdaj seveda tudi moÏ Ïenske iz belega mercedesa, ki


BESeDA 

mi je kljub mojstrovi prepovedi prihajala pred oãi z 

zmeraj veãjimi angelskimi perutnicami. 

Lepec pa so mu seveda rekli, ker je bil nekoã nekomu 

lep. 

·e najbolj verjetno, da je bilo to mama. 

Le v maminih oãeh, pravijo, je vsak lahko lep. 

Meni se namreã ni zdel kaj posebnega. 

Lepec. 

Kveãjemu nasprotno: bil je to namreã visok in pleãat 

mo‰ki v tistem odloãilnem pregibu let, ko ostanke mladosti 

zaãnejo prekrivati nanosi starosti in na prvi pogled 

pravzaprav sploh ne ve‰ ali ugiba‰ o zgaranem tridesetletniku 

ali ãilem petesetletniku. Dalj‰i temni lasje, ki so 

mu prekrivali u‰esa in silili ãez ovratnik, so bili na temenu 

Ïe vidno redki in so mu le v sprijetih pramenih padali 

po ãelu. Na izrazito ko‰ãenem in nosatem obazu so 

se razznavale ‰tevilne brizgotine, ki jih je bilo za eno 

Ïivljenje resniãno preveã in so se nekatere zdele tudi 

zlove‰ãe. ·e posebej, recimo, raztrglina pod levim oãesom, 

kjer so se mu v dveh smereh poznali sledovi ‰ivov, 

ali pa fibrozna otrdlina skorajda na vrhu brade, ki bi jo 

bil ‰e najlaÏje staknil z kakim dobro merjenim aperkatom. 

Sicer pa je tudi ‰e sedaj tiãal v njem ãloveãek, ki se ne 

umakne zlahka. 

29


30 

BESeDA 

Poznal sem namreã take tipe — zadrÏane, hladne, fine 

—, ki so pristopali v rokavicah in z neko samo njim 

razumljivo strategijo popu‰ãali ãez mejo, ko pa se je potem 

v njih zgostilo, so te mimogrede oklali z ve‰ãino in 

ostrino, ki je zaprla sapo in ti v hipu sfiÏila obrambo. 

In prav zato, zagotovo, je imel tudi mojster, ko je imel 

teÏave z neizterljivimi strankami, navado reãi: Mu bom 

poslal Lepca, pa bo Ïe videl svojega boga! Na obãino in 

k dacarjem, kjer je le bolje, ãe se da gladko, pa je seveda 

po‰iljal Pavlico, ki je bil svetnik v krajevni skupnosti 

in sploh tisti iz dru‰ãine, ki je z Batistuto najÏolãneje 

razpravljal o politiki.


9. 

BESeDA 

B eli mercedes je stal pred delavnico Ïe peti dan. 

Mojster namreã na svojem pokopali‰ãu starih avtomobilov 

ni na‰el rabljenega Ïarometa, ki ga je bil obljubil 

Bronji. Lepec, ki ni Ïelel plaãati novega in se je raje 

odloãil, da ga bo pripeljal iz Hrva‰ke, pa je zadevo oãitno 

tudi po nemarnem odlagal. In tudi meni je bilo — pa 

kakorkoli bo Ïe to sli‰ati — tako ‰e najbolj prav. 

Po tihem sem sicer komaj ãakal, da bo pri‰la ponj. 

Obenem me je bilo tega trenutka nadvse strah, saj je 

navsezadnje nisem smel niti gledati, pa tudi upanje, da 

bo vsaj ona zopet pogledala mene, je bilo lahko varljivo. 

Zato je bilo paã najbolje, da je ‰e kar lahko tekel ãas, 

ko se ni niã dogajalo in se ni o niãemer vedelo. Bili so 

namreã to pravi trenutki za sanjarjenje — edino boÏjo 

hrano, ki sem je bil kdaj v Ïivljenju deleÏen. Lahko sem 

upal, da bo zaãutila moj nemir in napravila korak, ki ga 

Gaja‰ ne bo mogel prepreãiti. Lahko sem celo verjel, da 

si bom slej ko prej izmislil finto, ki bo pritegnila njeno 

pozornost, ne da bi mojster to sploh opazil in me naciljal 

s polnim pepelnikom. Lahko pa sem se seveda tudi 

dotikal ploãevine, ki se je je ona dotikala. Lahko sem se 

31


32 

BESeDA 

gledal v ogledalu, v katerem se je tudi ona gledala. Lahko 

sem, ko je ‰el mojster na kako poskusno voÏnjo, celo 

posedel v njenem avtomobilu in ga vohkal. Saj bil je tu 

v Ïametnih sivih prevlekah in zajãji dlaki na volanu le 

vonj po njej, o tem sploh nisem dvomil. 

Bil je okus, ki ji je povsem pristajal. 

Primerljiv bolj z barvami kot s tvarino. 

Sestavljen iz ãrne, ãe‰njeve in modrine. 

Nekaj bolj temnega torej; nekaj, ne kar tako; nekaj, 

kar se ne oprime Ïenske v slabi drogeriji in ne njenega 

avtomobila na vsakodnevni poti v sluÏbo in domov. A 

kaj, ko nisem upal vpra‰ati Gaja‰a, s ãim se ukvarja? kaj 

poãne? kam zahaja? Veliko bolje bi namreã potem vedel 

o tem njenem posebnem okusu, ki ga doslej nisem sreãeval 

pri nobeni. Toda Gaja‰ je bil — tako sem si paã domi‰ljal 

— ‰e zmeraj na preÏi za mojimi obãutki. 

Mercedesa pa tudi ‰e nisva porihtala, je zmajal zveãer, 

ko sva izjemoma posedela sama. 

Res bi lahko Ïe pripeljal to luã, sem menil. 

Ne bo je, dokler je ne bo primoral, da ga bo prosila na 

kolenih, je privzdignil obrvi in me pomenljivo premeril. 

A saj mu res ni lahko z njo, je nato ãez ãaz sku‰al pojasniti. 

Velika loterija je bila to in velika gostija, je napletel 

v svojem znaãilnem naãinu, iz katerega ‰e zmeraj nisem 

povsem razbiral. Na koncu pa mu je od vsega seveda 

ostala le gos.


BESeDA 

Gos? sem torej vpra‰al. 

Gospa! je pomenljivo povzdignil kazalec. Madam, ki 

mu ga ni nikoli niti pofafala, medtem ko je siromak pucal 

tudi sekrete, samo da ji je lahko vsaj za silo postiljal 

v belem. 

Tega paã ne razumem, sem vztrajal. 

Saj ni kaj razumeti, ker ni vic, ampak kar cel roman, 

je odmahnil. Lep‰e od lep‰ih so si pulile lase zaradi njega. 

Imel jih je lahko sedem v eni noãi, ãe je le pomignil. 

Ni jih bilo niti na televiziji, ki jih ne bi lahko nategnil. 

On pa se je, sam vrag ve zakaj, zagledal ravno vanjo, ki 

ni ‰la nikoli bosa po strni‰ãu. Bila pa je za povrh edinka 

pokojnega Habjana, javnega toÏilca, ki je najbolj renãavo 

preganjal ravno take, kot je bil Ïe takrat Lepec. In 

zdaj si torej lahko samo misli‰, kaka je bila to hajka in 

kak je bil to cirkus, ko je mesto obkroÏila novica, da sta 

se ta dva sprijela. Za vsak drek so ga imeli nekaj prvih let 

na milici. Vse dobre posle so mu sãasoma uniãili. On pa 

si je bil, ko se je petinosemdesetega po eni taki veãji svinjariji 

vrnil iz aresta, sposodil toliko denarja, da je lahko 

pogostil veã kot tristo svatov in si jo je kajpada pripeljal. 

Stari Habjan pa se je je ‰e v tisti noãi odrekel in jo 

razdedinil. 

Seveda sem kar zijal, kajti pripoved me je res zadela. 

Gaja‰ pa si je s ãikom razÏaril novo cigareto in se je 

ves blaÏen smehljal v obilnem dimu. Ni mu bilo namreã 

33


34 

BESeDA 

veãjega uÏitka, kot ko je z vtisom zmogel sogovornika in 

mu izvabil ãudenje. 

Stra‰na zgodba, sem konãno rekel. 

Stra‰na, stra‰na, je pihnil mojster. 

A taka Ïenska —? sem pomislil. Taka Ïenska paã Ïe ne 

more biti gos.


10. 

BESeDA 

Z 

Ïenskami je imela tovari‰ija oãitno sila razliãne izku‰nje. 

Tudi zato, najverjetneje, so si bila njihova 

mnenja nadvse navzkriÏna in nemalokrat meni komaj 

razumljiva. A nekaj je bilo za tem omizjem vendarle 

skupnega: slastno in soãno so si bili pravili o svojem mesenem 

Ïivljenju, medtem ko so bili pogovori o ãustvih 

prava redkost, ali pa so bili tako zelo okoli‰avi in jecljavi, 

da je bilo le slutiti kaj jih pravzaprav greje in kaj Ïuli. 

Batistuta je Ïe nekaj veãerov zapored posegal s prepriãanjem, 

da je bila njegova biv‰a Ïena neozdravljivo 

histeriãna in da ga je s to svojo pohabo skorajda pahnila 

v alkoholizem. Histerija da je bila namreã edini naãin s 

katerim je ta nesreãna Ïenska uveljavljala svoje mnenje 

in pa seveda tudi zahteve. Bil je prepriãan, da ga je ravno 

s tem sprva nezavedno spremenila v odsotnega oãeta, 

ki se je vse bolj umikal iz druÏinskega Ïivljenja in ji 

prepu‰ãal tudi vzgojo otrok. Ko pa so ‰le vse te zakonske 

reãi Ïe povsem navzkriÏ, se je v nemi grozi oprijel 

kozarca. Pomagala pa mu je v tem brezupu seveda lahko 

le druga, ki mu je bila nekako bolj razumsko dorasla. 

·ele ta je namreã lahko tudi dojela, da nima ob sebi 

35


36 

BESeDA 

vodovodarja in pleskarja, ali paã tisoãmojstra, ki bi ves 

svoj prosti ãas namenjal zgolj popravljanju in zalj‰anju 

skupnega gnezda, temveã, prosim lepo, diplomiranega 

profesoraja filozofije, ki ga v Ïivljenju zanima ‰e vse kaj 

drugega kot so pregorele Ïarnice in odpadli omet. 

Pavlica ni s takimi teorijami seveda niti malo sogla‰al, 

saj je menil, da je profesor v zakonu zatajil ravno zaradi 

tega, ker ni znal priviti Ïarnice in prepleskati stanovanja. 

Ali celo ‰e veã: bil je prepriãan, da ga je tudi ta druga 

sprejela le zaãasno in to seveda samo zato, ker je oãitno 

premlada in se ‰e ne zaveda, da premnogih nujnih reãi 

v Ïivljenju ni mogoãe obrniti z besedami. Mo‰ki, da je 

paã ‰e zmeraj tisti, ki mora ‰e pravi ãas poskrbeti, da bo 

imela hi‰a ãim veã vogalov, Ïena pa ãim veã otrok. Le 

Ïenska, ki ima zmeraj kje pometati in kaj likati, namreã 

nima ãasa za fantaziranje. MoÏu pa je navsezadnje potem 

celo hvaleÏna, ko ji kdaj malo pomaga. Glede vzgoje 

otrok pa je tako in tako Ïe od nekdaj tako, da naj mati 

poskrbi za hãer in oãe za sina. Kar je pri vsem skupnega, 

je pa tole: mati naj otroke ‰e pravi ãas pouãi, kako si 

prav obri‰ejo rit, oãe pa naj poskrbi, da se ne bodo potem 

v Ïivljenju pred vsem, kar jim ponuja svet, obrisali 

le pod nosom. 

Tedaj je Batistuta konãno iztisnil: Pavlica, ti si kreten!


BESeDA 

Takoj za tem pa ‰e: Pavlica, ti si en navadni podalpski 

kreten, kakr‰nim bi bilo treba z zakonom prepovedati, 

da se ‰e sploh razmnoÏujejo! 

Pavlica pa je povsem mirno odvrnil: Karkoli bo‰ rekel 

in karkoli sem Ïe — svoje otroke sem pa le zmeraj poujãkal 

in jih pogrel! Tvojih pa tebi Ïena na pusti veã niti 

videti! 

In le Gaja‰u gre seveda tudi tokrat zahvala, da nista 

pometla kozarcev in si oskubila brk. Zganil je namreã s 

kolenom majavo mizo, tako pozvonil s polpraznimi steklenicami 

in oznanil: Tukaj se Ïe ne bomo dajali zaradi 

fraã! Pol Ïivljenja sem se bil tolkel za to svoje osvobojeno 

ozemlje, zdaj pa naj zopet jem njihov drek! 

Saj, saj, je v hipu popustil profesor. 

Vodja voznega parka, ki mu je torej tokrat pripadla 

vsaj majcena zmaga, pa je le dobrikavo Ïmirkal in je sogovorniku 

preko mize znaãilno zvi‰ka ponudil svojo 

zalito dlan. 

Zobar, ki je bil ves ta ãas nekako skromno, ali paã uvidevno 

tiho, pa je ‰e zmeraj bolj zase dejal: Vrag je s tem, 

vrag. 

MoÏic, ki jih je ‰tel Ïe krepko ãez petdeset in je z Gaja‰em 

vãasih Ïe z zanimanjem razpravljal tudi o spremembah 

pokojninske zakonodaje, namreã ni bil nikoli 

poroãen in je ‰e zmeraj Ïivel pri mami. Vse njegove poti 

do Ïensk so bile razpredene okoli zabavi‰ã vse tja doli 

37


38 

BESeDA 

do âakovca in zavite v slutljivi noãni pla‰ã, ki so ga kdaj 

pa kdaj presvetlile le anekdotiãne iskrice. Te sta kajpada 

prina‰ala Lepec in pa predvsem Malaãiãi, ki si je sterega 

fanta nemalokrat po‰teno privo‰ãil. Zobar se je 

bojda prav zaradi spo‰tovanja do Ukrajink nekaj let zapovrstjo 

udeleÏeval teãajev ru‰ãine v Gradcu in je ta 

jezik sãasoma obvladal Ïe tako dobro, da so ga nekateri 

direktorji ob poslovnih sreãanjih najemali kot prevajalca. 

Pogrevala se je njegova obsedenost z nekdaj znamenito 

barsko plesalko Silvano, ki ji je v zameno za naklonjenost 

prina‰al celo pohana pi‰ãanãja bedrca. Dobroto, 

ki jo je imel tudi sam najraje, je seveda pripravljala 

njegova mama, zato je bilo njegovo ogorãenje najverjetneje 

‰e toliko veãje, ko se je sãasoma razvedelo, da 

je noãna dama z njimi v resnici pitala lastnikovega pudla. 

Prav niã k ãasti in v slavo mu ni pridevala niti dogodiv‰ãina 

s plesalko Magdaleno. Ker ji je, skopu‰ki kot je 

paã res bil, bojda dolgoval Ïe vse preveã denarja, ga je v 

neki razvratni noãi pustila zvezanega h kriÏu pri kapeli 

Svetega Vida in so ga zjutraj na‰li gozdarji. Zaradi tega 

se ga je oprijel vzdevek Rezervni Kristus, ki ga sicer 

tovari‰ija ni uporabljala, ali pa se je kveãjemu kateri 

spozabil v njegovi odsotnosti. 

Zobar je sicer tudi ‰e v najgloblji pijanosti zmeraj 

krãevito zanikal, da je imel ob razpelu spu‰ãene hlaãe in 

da sta se ‰la z dotiãno spet KriÏev pot. Trdil je, da je vso


BESeDA 

to norijo z njim uprizorila zelena albanska mafija, ki jo 

je pretental za borih pet gramov dentistiãnega zlata in 

da je Magdalena sodelovala le v toliko, da mu je paã nekaj 

prime‰ala v penino. Toda Lepec je seveda ‰e kako 

vedel o njegovih nastranostih in doplaãilih za posebne 

usluge, zato ni takim zagovorom nihãe tu verjel. 

Res pa je bilo tudi, da je Zobar kljub vsemu, in najsi 

je bilo to ‰e tako teÏko razumeti, za na‰im omizjem najbolj 

vztrajno in dosledno zagovarjal Ïenske. Pa saj ne 

morejo, revice, iz svoje koÏe, je ponavadi popevkal. Narava 

jih je napravila take, da jim zmeraj nekaj manjka. 

Saj: manjka jim med nogami. Umanjka jim Ïe po devetih 

mesecih spet iz trebuha. Manjka jim navsezadnje nemalokrat 

pod palcem... 

Ali pa jim manjka v glavi, je bil ponavadi Ïe spet kdo 

povleãen za jezik. 

Toda moÏicelj ni take dovtipnosti dopu‰ãal niti za 

‰alo. Kdor lahko kaj takega sprdne, seveda ne ve veliko 

o naravi in ãloveku, je ponavadi vraãal. Îenske dokazano 

posedujejo veliko vi‰jo ãustveno inteligenco kot 

mo‰ki. âe pa seveda vemo, da je prav ta vrste inteligence 

tisto, kar pomaga misleãemu bitju in s tem seveda 

njegovi skupnosti pri preÏivetju in prilagajanju na vsakr‰ne 

razmere, potem je vendar jasno, da so prav 

Ïenske tiste, ki prepreãujejo, da bi se svet sprião mo‰ke 

potentnosti in napuha Ïe zdavnaj razletel na dvoje. Pro- 

39


40 

BESeDA 

blem je torej le v tem, da nikakor in z niãemer ne morejo 

nadomestiti mo‰kih semenãic, sicer bi jih gotovo Ïe 

zdavnaj mirno poÏrle in s tem zazmeraj odstranile brezglavo 

nadlogo, ali paã svoje najveãje zatiralce. 

Seveda se zlahka razume, da so bili taki doneski k Zobarjevi 

razvojni teoriji za Gaja‰evim omizjem deleÏni 

predvsem posmeha. A saj za njega je Ïe tako in tako po 

tihem veljalo, da je paã malce ãuden, zato mu ni nihãe 

nikdar zares oporekal, ‰e manj pa mu je kajpada zameril. 

Sam pa sem bil kveãjemu zbegan, ko sem bil vse pogosteje 

na njegovi strani. Vsa ta zadrta mo‰ka prisega 

mi je namreã ‰la vãasih res Ïe po‰teno na jetra.


11. 

BESeDA 

V 

soboto je obstala Bronja sredi dvori‰ãa, kot bi jo 

bila tu pozabila noã. 

Z mojstrom sva si ravno priÏgala prvi jutranji cigareti 

in sva krmeÏljava ãakala, da bo v lonãku nad plinskim 

gorilnikom zavrela voda za kavo. V hipu sva se nato 

spogledala, ker sva paã obenem zaãutila nekoga za hrbtom. 

Tako se nama je sicer zgodilo Ïe veãkrat, kajti privzgojila 

sva si sãasoma nekak jutranji strah pred strankami, 

ki so prihajale moledovat in tudi teãnarit zaradi 

zaostankov pri popravilu. A tokrat sva oãitno prepoznala 

drugaãen obisk ‰e preden sva sploh obrnila glavi. 

No, prosim, si je ob hrku zgovoril mojster in si obrisal 

dlani ob hlaãe, ãeravno sicer sploh ni imel navade, da 

bi segal v roke. 

Sam sem grabeÏljivo izrabil trenutek — ta veliki, lepi, 

dareÏljivi trenutek, ko sem jo lahko gledal, kako je tam 

sredi dvori‰ãa prestopila s pete na peto in so se njene 

gladke goleni zalesketale v ‰e Ïolti jutranji svetlobi. Zazdela 

se mi je v mnogoãem drugaãna, kot ko sem jo videl 

prviã — a kar sem edino ob tem pomislil: bila je ‰e 

lep‰a, kot sem jo gledal te dni v spominu. A saj, bilo je 

41


42 

BESeDA 

Ïe od nekdaj tako z mano, da sem na Ïenskah, ki so me 

pritegnile scela, ‰ele sãasoma opaÏal potankosti. 

Pa ne, da se je komu kaj pripetilo? je konãno in ‰e kar 

zmedeno vpra‰al Gaja‰. 

Hvala za skrb, je odmahnila in naju z zvonkim smehom 

odre‰ila. Le ãez v Avstrijo bi ‰e danes morala, pa 

sem pomislila, ali me ne bi morda lahko pomoãnik zategnil? 

je poprosila in me o‰inila. âe ga boste seveda 

lahko teh nekaj ur tu pogre‰ali? je rekla Gaja‰u, meni pa 

se je zdelo, da mi je ob tem pomeÏiknila. 

Vajenc!? je zategnil mojster, kot bi dejal: pasji drek. 

Vas pa, oprostite, paã ne bo vajenec prevaÏal, je zaplahutal 

in je Ïe zaãel tipati po zadrgi na kombinezonu, ker 

se je paã nameraval takoj preobleãi za na pot. 

Ne, prosim! je pristopila. Dobro veste, da ne bi prosila, 

ãe ne bi res nujno morala ãez, ga je ujela za zapestje. 

Cveto se je ponoãi spet nekje zataknil in kdo ve, kdaj 

se bo privlekel domov, ga ‰e kar ni izpustila, ãeprav se 

je pulil in se je ves umikal k sebi. Jaz pa vam zaradi njegove 

nore glave paã ne bom kvarila posla. Ne bom ga in 

pika! O tem se sploh ne bova veã pogovarjala. 

Prosim vas no! je konãno re‰il roko iz primeÏa. Kaj pa 

je to meni takega? Pa saj mali nima niti paso‰a. 

Seveda ga imam, sem zinil. 

Ima‰ ti pasjo mater! je kar bevsknil mojster. 

âe pa ga res imam! sem zmignil.


BESeDA 

No, vidite! je rekla z glasom, ki ga niso veã dosegali 

njegovi ugovori. Vedela sem jaz, da bova midva to zlahka 

uredila, se mi je Ïe smejala kot ‰oferju, ki mu lahko 

povsem zaupa. Zato sem kajpada Ïe tudi preskoãil po tri 

in tri stopnice in se v svoji podstrehi v naglici preoblekel 

za na pot. 

43


44 

12. 

BESeDA 

M ojstrov jugo 45 je bil zanesljivo najbolj zanemarjen 

avto, kar sem jih kdaj vozil. V menjalniku gotovo 

Ïe predolgo ni nihãe zamenjal olja, sklopka je komaj 

‰e prijemala, zavore pa so se Ïe ob najmanj‰em naporu 

ogla‰ale, kakor bi bil pohodil maãko. V prtljaÏniku 

se je presipalo in ropotalo orodje, na zadnjih sedeÏih 

je ‰elestel star ãasopisni papir in najrazliãnej‰a polprazna 

embalaÏa, pri nogah se nama je kotalil krompir in 

gnila jabolka. Bilo je skratka v tem Gaja‰evem edinem in 

najljub‰em avtomobilu kot v ropotarnici in je tako tudi 

zavdarjalo. Zato sem si seveda zaman prizadeval, da bi 

ji bila voÏnja udobna in sem se Ïe ves prepoten ‰e kar 

kobalil v zadregi. 

Po tablete grem, ki jih pri nas nimajo, mi je pravila. 

Mandelanin se baje imenujejo in uravnavajo Ph vrednost 

seãnine, je ãez ãas pojasnila. Prijateljica v Vogo‰ãi, 

ki si je med vojno hudo po‰kodovala ledvice, jih nujno 

rabi, zato res upam, da jih bom lahko dobila brez recepta.


BESeDA 

Gotovo jih boste, sem prostodu‰no zmignil, obenem 

pa sem se spra‰eval, ali mi to morda pripoveduje zaradi 

mojega djja. 

Pri najbolj nujnih reãeh se vãasih z veseljem zakomplicira, 

si je nekam zaskrbljeno pogrizljala spodnjo ustnico 

in se zazrla skozi ‰ipo. 

Z veseljem? sem vpra‰al, ker res nisem razumel. 

Z veselje ali ne, me je o‰inila in se ob tem grenko nasmihnila. 

âloveku se v takih situacijah Ïe vãasih zdi, kot 

da bi imel kdo kaj od tega. 

Prestavil sem v tretjo, ãeprav mi sploh ne bi bilo treba 

in sku‰al doumeti o ãem mi pravzaprav pravi. Nisem 

si namreã smel dopustiti obãutka, da se ne bom znal pogovarjati. 

Tudi recept je navsezadnje mogoãe dobiti, sem ji potem 

ãez ãas sku‰al pomagati iz zaskrbljenosti. Gaja‰ pozna 

Zobarja, ta pa najverjetneje vse zdravnike v mestu, 

sem glasno pomislil. 

Zelo slabo se poãutim, ãe moram moledovati za nekaj, 

kar ljudem tako in tako pripada, je odvrnila. 

Ta obãutek poznam, sem pritrdil. Na koncu pa smo si 

potem za nameãek kar vsi nekaj dolÏni, ãeprav je v resnici 

‰lo, kot tule, recimo, samo za zdravila. 

Zopet si je pogrizljala ustnico in se zamaknila. 

âutil sem jo v teh trenutkih v svoji bliÏini kot drobceno 

nebogljeno, a obenem uporno dekletce, in to mi je 

45


46 

BESeDA 

bilo nekaj povsem novega. Vsa tista prepriãljiva in polna 

Ïenskost s katero je prihajala na dvori‰ãe se je torej 

tu zdaj tako spontano umikala in mi dopu‰ãala celo obãutek, 

da mahedram v starem jugoju s ‰toparko, ki se je 

paã malce naveliãala domaãega vrta in bi zdaj nekam 

‰la. 

O tem sem ji potem tudi zaupal. 

O! je nekako v zadregi na‰obila ustnice in zazdelo se 

mi je, da je celo zardela. Kaka pa je zdaj to pravljica? se 

je glasno smejala. Razen tega pa, je potem ‰e dodala: Ne 

spomnim se, da bi sploh kdaj v Ïivljenju ‰topala. Tega 

me je bilo paã zmeraj malce strah. 

Vas da bi bilo tega strah? se mi je zareklo. 

âakajte!? se je obrnila na sedeÏu in se mi od strani 

vpra‰ujoãe zazrla v obraz. Zakaj pa ravno mene ne? 

Tako, sem zmignil. Tako, paã, no. 

âe pa vem, da ni — tako! me je ‰e merila, kot da ji je 

bilo res nadvse pomembno — to. 

âe pa je. 

âe pa vem, da ni. 

Prav, sem se Ïe omehãal. Presodil sem, kot morda na 

bi smel, sem se glasno kesal. A pri Gaja‰u sem paã spoznal 

moÏa. 

Pokarala me je samo s pogledom in se znenada obrnila 

vstran. Skrila je z lasmi ves svoj obraz in me pustila v 

molku v katerem sem hlaãal kot bosopeti pamÏ, ki spet


BESeDA 

ne ve, kako bi zgladil spor in se odkupil za neznansko 

lumparijo. Vse drugo bi ji namreã prej omenjal kot 

moÏa, do katerega sem bil Ïe od zaãetka zadrÏan, on pa 

je tako ‰e gledal skozme, kot se paã gleda skozi vajenca. 

Zdaj pa sem si — le vrag to morda ve, zakaj — spet zmesil 

z jezikom, namesto, da bi se bil ‰e pravi ãas ugriznil. 

47


48 

13. 

BESeDA 

M andelanin je potem seveda dobila brez recepta in 

‰ele to ji je naposled le spet zvedrilo obraz. Za 

‰ilinge, ki so ji ostali, sva ‰la celo v kavarnico na kapuãin 

in ananasov sok, ki ga je imela, kot je rekla neizrekljivo 

rada. Brkljal sem z Ïliãko po skodeli in nisem bil veã niti 

malo tak, kot sem si Ïelel biti in kot sem ob takih prilikah 

ponavadi tudi zmogel. Tiho jezo, ki me je ob tem 

navdala, sem ãutil kakor srbe‰ãico, ki se mi je preseljevala 

po telesu, a se kljub Ïe kar boleãemu obãutku niti 

nisem praskal. Bilo mi je ta ãas vseeno, tudi ãe jo zgubljam. 

Bila je navsezadnje to res Ïenska, ki je morala ostati 

tam — na tisti svoji dalnji strani. Prepovedal mi jo je 

bil mojster, straÏila jo je tovari‰ija, zavezovala jo je romantiãna 

gostija s tristotimi svati, dodala so se k temu 

leta, ki so resda dobro skrita Ïdela tam nekje pod koÏo, 

pridelo se je k temu zagotovo ‰e toliko tega, da je bila 

vsaka moja drzna misel v resnici ãista fantazija. 

Pozabila sem vzeti kaj otroku, me je vzdramila, kot bi 

mi brala misli. 

Pa mu vzemite, sem skomignil, vsaj navidez ravnodu‰no.


BESeDA 

âe pa nimam veã drobiÏa, se je zvonko posmejala. 

No, sem zinil nejevoljno — a to le zato, ker sem ji iz 

svojih praznih Ïepov paã teÏko pomagal. 

Oj! me je oãitno zopet razumela. Ne zamerite mi — 

res sem to neumno rekla, se je ‰e kar smejala. Vãasih 

paã kar tvezim, potem pa si kdo zlahka misli, da sem 

neka taka, se je na mah zresnila. V resnici pa sem vam 

samo zelo hvaleÏna, da ste sploh hoteli z mano. Morala 

sem se nekako znajti in ne bom vam pozabila... 

Eh, no, dajte vendar..., sem odhahnil in sem se samo 

‰e bolj spotil v zadregi. Brez zveze je predvsem, da vam 

mojster ‰e ni popravil avta, sem se navidez branil pred 

hvaleÏnimi pogledi, ki so dolgo dolgo potovali k meni in 

so bili od vsega, kar sva si lahko ‰e tukaj rekla, prijaznej- 

‰i in lep‰i. 

Popravil ga bo, ko ga bo popravil, se je spet smejala. 

Saj ga vendar Ïe poznava, je odmahnila ãez mizo in me 

povlekla za komolec, da paã greva. 

Stopil sem za njo, ‰e zmeraj kakor bos in kakor v tistih 

hlaãah, le da zdaj tudi ‰e kot kuÏek hvaleÏen za pogled, 

dotik in za bliÏavo, ki se mi je zopet zdela zmagovita 

kot nekomu, ki je ravnokar preplaval morje. Bil sem spet 

oãitno res tako pijan od vsega, da mi je ob speljevanju 

dvakrat crknil avto — tisoãkrat prekleti jugo, predpotopni 

letnik ‰e iz ãasov, ko se je na Balkanu ‰e nekomu 

zdelo, da bi se dalo tak pleh izvaÏati celo v âezluÏo. 

49


50 

14. 

BESeDA 

M orda je laÏje preÏiveti svoj vek, ãe ‰e lahko verjame‰, 

da svet urejajo nakljuãja. A mene se je tokrat 

paã spet dotaknilo drugaãe, ko je Lepec potem Ïe 

takoj popoldne pripeljal tisto luã in vse potrebno za popravilo. 

Razen tega pa — se mi je zdelo — se mu je za 

njen mercedes zdaj nenadoma nadvse mudilo. 

Mojster, ki se je Ïe dopoldne, ko sva ‰la z Bronjo ãez 

ãez mejo, predolgo zamudil v bifeju in si je potem dotakal 

tudi ob kosilu, mu je seveda vse obljubil do veãera, 

potem pa se je ‰e kar in kar prerekal z Lajko. Bila sta si 

namreã zlahka v svaji, ko mu kaj ni bilo po volji, ali pa 

mu ni di‰alo delo, kajti psiãka se je na nergavost praviloma 

odzivala z nezasli‰anim cvilavim bevskom in neobrzdanim 

nemirom. Dajala sta se tako do onemoglosti, 

dokler potem ni vãasih celo strgala verigo in pobegnila, 

da sva jo tudi Ïe do jutra iskala in klicala po predmestnih 

dvori‰ãih in zarobjih. Vrnila pa se je zmeraj 

‰ele, ko jo je Gaja‰ takorekoã na kolenih prosil, ji obljubljal 

pljuãno peãenko in se zaklinjal pri vseh svetnikih, ki 

jih je zaãuda poznal veã, kot sem predvideval.


BESeDA 

Ta tvoja nehvaleÏna natura in pasja pamet! je zdaj zaãenjal 

znova. Srebrno korito ima‰ pri meni in Ïelezno 

streho! ji je oãital — misleã kajpada na masivni srebrni 

pladenj, v katerega ji je edino prina‰al hrano, in na odsluÏenega 

golfa, ki ji ga je postavil k plotu namesto utice. 

Pa se ‰e zmeraj dere‰ le name, nobenega pravega 

fakina pa nisi na tem dvori‰ãu nikoli ‰e niti oblajala! jo 

je obtoÏeval. âetudi zagotovo sama prav dobro vidi‰, da 

prihajajo sem sami ocvirki in pljunki! jo je prepriãeval. 

Nosijo se in pr‰ijo in se v zlatih barvah kaÏejo naokoli, 

jaz pa naj jim tu lepo ‰e kar naprej zastonj klepljem in 

‰raufam! ji je pojasnjeval. Na uro in na minuto naj jim 

obljubim — na tisti hip naj sem pripravljen, ko se jim 

dvigne v hlaãah, je toÏil. Prekleta banda kurbirska, stokrat 

prekleta svojat hoh‰taplerska, golazen zlikana in 

po‰tirkana, da so se morali spraviti ravno name! je potem 

ob najbolj du‰kajoãih kvantah za nekaj ãasa pozabil 

nanjo in je v krãevitem besu poplesoval in plahutal 

za vogali. 

Kar nekajkrat sem mu bil sicer medtem Ïe rekel, da 

lahko luã tudi sam zamenjam, ali pa se danes lotim vsaj 

blatnika, a me seveda ni niti sli‰al. Ko pa mu je konãno 

le seglo v uho in je torej nekako doumel, da mu Ïelim v 

resnici pomagati, je zabol‰ãal vame, kot bi se zdramil iz 

sna. 

51


52 

BESeDA 

Ti, mi je ‰epnil. No, je zazvzdihnil v nekakem olaj‰anju. 

Hvala mu na vi‰avah, da zdaj vsaj ti lahko vidi‰, 

kako je vse to sranje okoli mene, se je ves oÏet sesedel in 

je tipal po Ïepih za cigaretami. Za pol leta nazaj mi dolguje, 

pa gospod ni niti omenil, da ima vsaj zabeleÏeno. 

Ampak samo — spet: âe bi se dalo? Seveda bi se. Pa bi 

se dalo ‰e danes? Seveda ‰e tudi danes. Ampak — potem: 

delal bom kot bedak tu do polnoãi in po nepotrebnem 

tro‰il elektriko, zjutraj pa mi bo potem rekel hvala 

lepa. Ali pa se bo kveãjemu izgovarjal, da mi prinese 

v petek. Jaz pa paã ‰e kako dobro vem, kateri bo spet to 

petek. Petek na Nikdarjevo, Dj! To je vsa ta velika Gaja- 

‰eva kupãija, ki je ne bo nihãe nikoli razumel. 

Mislil sem, da imate to urejeno, sem se zaãudil. 

Bilo je res vse drugaãe v komunizmu, je konãno izbrskal 

cigareto in jo slastno oslinil. Takrat se je paã ‰e 

nekako dalo, je poka‰ljal v svoje dime. Tam se je vzelo in 

tu dodalo, pa se je takega ajnc-cvaj skrpalo. Zdaj pa se 

vsenaokoli samo ‰e zapirajo pipe, ljudje pa paã ne razumejo, 

da mora tudi Gaja‰ od neãesa Ïiveti. 

Torej mu ne bova popravila? sem ugibal z nekakim 

otroãjim strahom, da mi bo Bronja zamerila. 

Seveda bova, je tlesknil z jezikom. Popravila bova in 

zaraãunala, se je celo nasmehnil. Zaraãunala bova in 

pribeleÏila, je zapisal po mizi s kazalcem. Potem bova pa 

ãakala, da bo Lepec konãno ujel veliko ribo in naju bo


BESeDA 

ãastil vsaj s polovico, je pomeÏiknil, kot bi ga konãno le 

pretentala. 

Zmignil sem in se napotil v delavnico. Gaja‰ pa se je 

izmuznil v kuhinjo in se vrnil na dvori‰ãe z velikim kosom 

peãene zarebrnice, ki nama je ostala ob kosilu. Z 

Ïepnim noÏiãem jo je v dlaneh skrbno razrezljal na ko- 

‰ãke, nato pa je poãasi in kar nekako skesano odhlaãal 

k Lajki, ki se je medtem Ïe pomirila in se zavlekla v svojega 

golfa. 

53


54 

15. 

BESeDA 

L epec zveãer k sreãi ni pri‰el po avto. Tip je najverjetneje 

predvidel, da ga ne bova zgotovila, saj je bilo 

treba blatnik obdelati s kitom in nato ‰e seveda pobarvati. 

Napletlo pa se je spet tudi tako, da se je ob sedmih 

oglasil Batistuta, ki mu je neki zaskrbljeni stari‰ na govorilnih 

urah vsilil petlitrsko plastenko rdeãega vina, ob 

osmih pa je potem priãebljal ‰e Pavlica, ki je v tranzitu 

zmaknil avstralsko ovco in jo je medtem doma Ïe tudi 

pripravil za peko. 

Korupcija tukaj ni produkt politiãnega sistema in tudi 

ni problem drÏave, temveã gre pri tem zmeraj in praviloma 

za vpra‰anje posameznika, je razlagal profesor, 

medtem ko nam je natakal svoj dobiÏ. Dokler bodo tu 

ljudje zdravnike plaãevali z uplenjenimi srnjaki in mufloni, 

odvetnike z letnimi ãlanarinami v golf klubih, politike 

pa z gradbenim materialom, medtem ko bodo ‰olnikom 

‰e zmeraj prina‰ali le jajca in kislico, seveda ni 

upanja, da bi se Slovencem zbistrila pamet in bi se jim 

razsvetlil um. Ob takem maloumju pa kajpada ‰e zdaleã 

tudi ni mogoãe priãakovati tiste kritiãne mase, ki bi na‰e 

druÏbeno Ïivljenje nekako dvignila na vi‰jo raven in ga


BESeDA 

predvsem seveda napolnila z novo kakovostjo, je bil po 

prvih poÏirkih res kislega vina samo ‰e bolj prepriãan. 

Kajti, o tem paã ni nobenega dvoma: lopov bo volil lopova, 

bedak bedaka, pameten pa ‰e najraje nikogar — in 

tako bodo o na‰i skupni usodi seveda ‰e naprej odloãali 

ljudje vpra‰ljivih kvalitet in sumljivega kova, je zaokroÏil 

razmi‰ljanje in si kljub grenkobi v goltancu znova natoãil. 

Ko ãlovek takole dan za dnem opazuje, kaj vse si 

zmi‰ljujejo novodobni direktorji, se mu prej ali slej res 

obrne v Ïelodcu, je tudi Pavlica tokrat uvedel svojo udeleÏbo 

z nadvse angaÏiranim monologom. Potem, ko je 

prvi nekako poãastil bratov‰ãino z gamsom, smo morali 

za drugega nemudoma priskrbeti medvedje ‰ape, zdaj 

pa so, bogmeda, na vrsti Ïe ovce naravnost iz Avstralije. 

âe bo ‰lo to tako naprej, bomo kmalu morali v lov za 

pelikani in tropskimi gosenicami, ali pa si bo naposled 

kateri zaÏelel ‰e kak ãlove‰ki zrezek, je zmajeval, medtem 

ko je razkazoval svoj dragoceni plen. In vse to se seveda 

mirno dogaja v ãasu blokiranih raãunov, odpu‰ãanja 

vi‰kov delovne sile, steãajnih postopkov in sploh 

vsega tistega, kar bi v deÏeli Ïe zdavnaj moralo sproÏiti 

vsesplo‰ni preplah in nas prepriãati, da je treba take patrone 

nujno sklatiti in pozapreti, je bil bolj kot obiãajno 

ogorãen in je naravnost terjal skupno izjavo s katero bi 

55


56 

BESeDA 

tovari‰ija obsodila neodgovorne in lahkoÏive direktorje. 

Toda Gaja‰ in Batistuta sta zdaj tuhtala le ‰e o tem, 

kako bi direktorsko ovco ãim prej spravila na raÏenj. 

Najbolje bo, da tam zadaj podkuri‰ z bukovimi poleni, 

mi je velel prvi in me je kar zrinil od mize. ·koda bi 

bilo to kvalitetno meso cvreti na nekvalitetnem ognju, 

‰e bolj pa bi bilo ‰koda, ãe ne bi z njim sosedom vsaj 

malo po‰ãemeli v nos. 

Medtem, ko se bo razgorelo, pa lahko potem lepo v 

miru pripravi‰ drog, je dodal drugi. Treba bo to z obãutkom 

vrteti vsaj tri ‰tiri ure, ãe res Ïelimo, da se nam ne 

bo potem blejalo v Ïelodcu. 

In tako sem torej nalagal in vrtel vse do polnoãi, medtem 

ko so trije modri pomalem posrebali kislico in so si 

zdaj Ïe toãili iz rezerv. Med steklovino v shrambi se je 

namreã praviloma zmeraj ‰e na‰la polna steklenica, o 

kateri je Gaja‰ ponavadi vedel natanko povedati kako je 

priromala k njemu in kako dolgo je Ïe ãaka na ta sveãani 

trenutek. OpaÏal sem tudi, da je bila kakovost pijaãe, ki 

se mu je kar po nakljuãju zna‰la v rokah, praviloma 

ugla‰ena z navdihom, ki ga je sproÏal dogodek; in danes 

je torej paã Ïe bil dogodek, saj so si nazdravljali z ma‰nim 

vinom, s katerim je meÏnar Lojze plaãeval oÏivljanja 

svojega vse pogosteje crkavajoãega hro‰ãa.


BESeDA 

Prihajali so vmes seveda tudi za vogal, kjer sva z Lajko 

postopala okoli Ïerjavice in Ïmirkala v dimu, ki ga je 

nek skriti in nagajivi noãni veter ves ãas obraãal ravno 

v naju. ·ãipali so in gulili peãenje, ki se jim potem v 

ustih ‰e zmeraj ni zdelo dovolj dobro, zato je Pavlica ‰e 

kar prilagal v Ïerjavico, Gaja‰ pa je zmajeval nad uvoÏeno 

robo, ki da je zaãuda ne morejo zmehãati niti na‰a 

najbolj izborna drva. Naposled ga je potem pre‰inilo: 

Kaj pa ãe je stvor v resnici umeten? 

Umeten!? je vrisnil Pavlica in je zaplahutal, kakor bi 

se bil opekel. Kako pa je lahko neka Ïiva stvar umetna? 

Pa saj ni Ïiva, je mojster spet od‰ãipnil in je med Ïveãenjem 

nadaljeval: Obenem pa se lahko tudi vse bolj 

resno vpra‰amo, ali je sploh kdaj bila? 

Daj, daj! je zabol‰ãal vodja voznega parka. Kaka pa je 

potem lahko ‰e bila, ãe ni bila Ïiva? Bo‰ vendar zdaj rekel, 

da so jo pitali mrtvo, ali kaj? 

Kdo pa pravi, da so jo pitali? je gabljivo izpljunil. âe 

nekaj napravi‰ umetno, potem to pomeni ravno to, da 

ti Ïivali ni treba krmiti, ampak jo paã izdela‰, kot, recimo, 

izdela‰ avtomobilsko gumo, in je. 

Gaja‰, tebi je ‰lo to popovsko vino res mimo riti v glavo, 

je zdaj sku‰al Pavlica vso reã razumeti kot ‰alo. 

Prosim, prosim, je navidez popustil mojster. A ãe lahko 

umetno meso izdelajo v Ameriki, ne vem, zakaj ga ne 

57


58 

BESeDA 

bi lahko Ïe tudi v Avstraliji, je potem znova podrezal. 

Ne bo‰ vendar rekel, da nisi ‰e tega bral v ãasopisih? 

Umetno meso je umetno meso in to je neka povsem 

druga reã, kot si ti sploh misli‰, je nadaljeval zagovornik 

svojega blaga. Vsak, ki ima toliko v glavi, da ga lahko 

izdela, je vendar tudi toliko pameten, da bo takoj napravil 

zrezke in ne bo, prosim lepo, zapravljal ãas in materijal 

‰e za kosti. In tole so res kosti, vsaj o tem zdaj paã 

ne moremo dvomiti, je z gorãim polenom besno udrihnil 

po raÏnju, da so tisoãere iskre poletele globoko v noã. 

âe naj tu jaz kaj razsodim, potem moram Ïe takoj 

reãi, da ima vsekakor vsak malo prav, se je tudi Batistuta 

konãno opotekel med njiju. Ali ‰e bolj natanãno: pravima‰ 

gre najverjetneje kar lepo po polovici, saj je ovca 

pol prava in pol umetna, je zamahnil med njiju z razprto 

dlanjo in je tako sku‰al tudi simboliãno presekati spor. 

Pol prava in pol umetna!? ni bil Pavlica niti malo zadovoljen. 

Kaka teorija pa je zdaj spet to? 

To, prosim, ni nikaka teorija, temveã ãista resnica! se 

je profesor razkoraãil z dvignjenim kazalcem. Ovca je 

prava, zato ker je bila Ïiva, in ob vsem na‰em vedenju o 

Ïivljenju na zemlji drugaãna niti ni mogla biti, je s 

prstom zapisal po zraku in je tudi podãrtal. Umetna pa 

je zato, ker so jo vzredili v umetnih Ïivljenskih pogojih 

in so jo ves njen ljubi ãas krmili samo z umetno hrano 

in drugimi farmakolo‰kimi substancami.


BESeDA 

No, vidi‰!? je bil Gaja‰ zdaj konãno zadovoljen. Kaj 

sem pa jaz pravzaprav drugega rekel? 

âakaj, ãakaj, se je naslonil nanj Pavlica. Trdil si, da so 

jo napravili iz gumija? 

Iz gumija!? ga je odsunil. 

Iz gumija, ja, si rekel, iz tistega, kot delajo avtomobilske 

gume, si rekel, in jaz sem to na svoja u‰esa sli‰al, in 

naj se vam ta pes po‰ãije v u‰esa, ãe niste tudi vsi vi prav 

dobro sli‰ali, samo, da zdaj tu nekaj obraãate in se nekaj 

greste... 

Ti bom jaz Ïe pokazal, kdo se tu gre! je mojster v nenadnem 

besu planil proti njemu in je pri tem zadel v 

kol, na katerem sem doslej vrtel to na‰o nesreãno ovco. 

Ko pa se je ob tem vsa zadeva snela in zdrknila v Ïerjavico, 

ga je to kajpada samo ‰e bolj razkaãilo. Pograbil je 

kol z nataknjenim mesom — ki je bilo, vsaj po mojem 

skromnem mnenju, zdaj Ïe res ravno prav peãeno — in 

se je z njim kakor s kopljem zapodil za njim. Ti bom jaz 

Ïe dal ta tvoj gumi! je bilo samo ‰e sli‰ati izza vogala. 

Jedel bo‰ ti ta prekleti gumi, sam vrag, da ga bo‰ glodal, 

dokler ti ne bo iz riti lezel... 

59


60 

16. 

BESeDA 

K o sva z Batistuto pribeÏala za njima na dvori‰ãe, 

sva z olaj‰anjem ugotovila, da se je Pavlica sreãno 

zatekel v beli mercedes in se ‰e pravoãasno zaklenil. Peãenje, 

ki se je med pregonom snelo, je v dveh kosih leÏalo 

v prahu, Gaja‰ pa je z naperjenim kolom preÏal ob 

vratih. Zdelo se je sicer, da je tudi sam Ïe dojel, da ni 

Bronjin avto prav niã zakrivil, in da bo moral tudi 

vzvratno ogledalo, ki ga je oãitno v naletu vendarle sklatil, 

navsezadnje sam popraviti, ali paã zamenjati. Kljub 

temu sva se mu bliÏala po prstih in sva ga v en glas rotila, 

naj o vsem bolje premisli in naj ne dela nepotrebne 

‰kode. 

Polil ga bom z bencinom in zaÏgal! je zareÏal v ‰ipo, 

ko naju je konãno le dosli‰al. 

Ta bedak bo to res napravil! se je bralo z ozkih ujetnikovih 

ustnic, ki je vzravnan sedel v avtu in ni upal 

obrniti niti pogleda. 

âe naj tu jaz razsodim? se je profesor nekako le dotipal 

do kolca in mu ga je sku‰al izpuliti. Med pravimi 

borci je boja zmeraj konec, ko se prvi podela v hlaãe, se 

je potem dotipal ‰e do njegovih ‰e zmeraj krãevito zati-


BESeDA 

‰ãanih zapestij in jih je zaãel pomirjajoãe boÏkati. Pavlica 

pa se je zdaj res usral. O tem ni nobenega dvoma. 

Bili smo priãa. Potrdimo lahko tudi pismeno, ãe je treba... 

Prav, pa pismeno! je tedaj iznenada sogla‰al napadalec 

in je odstavil kolec. 

Kako — pismeno? se je zmedel pogajalec. 

Lepo, je zmignil. Sede naj tu, naj lastnoroãno napi‰e 

in se podpi‰e. 

Kaj naj napi‰e? 

Kaj — kaj!? Da se je usral, kaj pa? Kaj pa lahko tako 

usrane sploh drugega napi‰e? 

In tako je torej profesor nesreãnika zlahka prepriãal, 

da je v zameno za prostost in odpu‰ãanje, na hrbtni 

strani zavrÏene dobavnice po mojstrovem nareku napisal: 

Jaz, Pavel ·ãavniãar, imenovan tudi Pavlica, izjavljam, 

da sem se dne 5. 9. 1997 v strahu pred gospodom 

mojstrom avtomehanikom Pi‰tijem Gaja‰em posral v 

hlaãe. Pri tem sta bila navzoãa ‰e gospod vajenec Adi 

Slavinec, imenovan tudi Dj, in gospod profesor Jure 

Cikuta, imenovan tudi Batistuta, ki to tudi potrjujeta s 

svojim podpisom. 

61


62 

17. 

BESeDA 

K malu za tem, ko smo se torej vsi odgovorni podpisali 

in je mojster dragoceno listino spravil neznano 

kam, je bilo za omizjem pod napu‰ãem zaãuda Ïe 

spet vse tako kot v najbolj‰ih ãasih. Lajka je v svojem 

golfu pokljala s kostmi z raÏnja, mi pa smo si nalagali na 

kruh debele rezine ‰unke, ki jo je Gaja‰ vzel iz zmrzovalne 

skrinje in jo pod toplo vodo vsaj za spoznanje odtajal. 

Po‰lo je edino ma‰no vino, zato so si trije modri zdaj 

raje toãili slivovko, ki so jo naposled vsilili tudi meni. Bil 

sem namreã ves preznojen, osmojen in po vseh napetostih 

nekolikaj tudi pretresen. Skrbelo me je zaradi razbitega 

vzvratnega ogledala na belem mercedesu, ‰e bolj 

pa seveda, ker sem Ïe slutil, da ga mojster po prekrokani 

noãi jutri ne bo zaãel niti popravljati. 

Ob dveh je potem pri‰el ‰e Malaãiãi. 

S svojo rdeão katro brez zadnjih sedeÏev, ker je v njej 

paã ponavadi prevaÏal ozvoãenje in instrumente, je zavozil 

v krog po dvori‰ãu in je ob glasnem zaviranju ‰e po 

pobalinsko pohupal. Ko je potem le ustavil motor in izstopil, 

ne da bi sploh zaprl vrata, je bilo Ïe na pogled


BESeDA 

jasno, da se je tudi muzikant to noã nekje po‰teno nadeval. 

Fantje, ta nas res voha! se je otroãje razveselil Batistuta. 

Ali pa voha ‰unko!? se je Ïe spet hahljal, ki je podpisal, 

da se je usral. 

V resnici pa mu samo di‰i sliva, je mojster natoãil v 

svoj kozarec in je pri‰lemu ponudil za dobrodo‰lico. 

Malaãiãi je zvrnil na du‰ek in je, ne da bi trenil, znova 

pristavil. Naj gre vse nekam! je spregovoril ‰ele po 

drugem. Konjem igram in kravam! je poprosil ‰e tretjiã. 

Skozme gledajo in se ba‰ejo! je spet Ïlopnil, tokrat do 

polovice. Prdce izvabljam in riganje, namesto, da bi se 

komu odprlo srce... 

Ali pa: srce in denarnica, mu je segel v besedo Pavlica. 

Tudi ti paã ne razume‰, se je sesedel za mizo in je izpil 

do dna. Ni veã pravih veselic, ne veseljakov, ne prave 

muzike, je sku‰al pojasniti. Ne pomnim, da bi kateri 

vrgel kozarec, da bi kdo zapel od srca, da bi se vsaj zjokal, 

ãe mu Ïe ni do drugega. Takole pa — stenam in mizam 

in stolom — kako naj ãlovek ‰e sploh igra? Razumem, 

da se mnogi veã ne spomnijo starega, a saj ti ljudje 

ne sli‰ijo niti novega. Severina ima ravno novi hit, 

pravi hit, deãki moji, pa kaj? 

Severina? je vpra‰ujoãe zategnil profesor. 

63


64 

BESeDA 

Katera pa je sploh ta? je pritegnil vodja voznega parka. 

No vidite, se je skremÏil moÏ, ki je orkester in je spet 

segel po steklenici s slivovko. 

Kaj pa ãe bi nam zaigral ta novi hit? se je poprskal 

mojster, ki ga je ideja potem ‰e kar srbela. Le zakaj ga ne 

bi zaigral vsaj nam, ãe ga Ïe drugi ne marajo? se mu je 

oprl na laket, da je moral odstaviti ‰ilce. Kot da ravno 

nam ne bi pripadalo malo tvoje muzike? 

Tako sem torej moral po vsej kalvariji z raÏnjem privleãi 

iz delavnice ‰e kabel z elektriko in pomagati majavemu 

muzikantu, da je razpostavil opremo in jo prikljuãil 

vse lepo po vrsti, kot je treba in kot se mora, ãe Ïeli‰, 

da se bo dobro sli‰alo. Prizor je bil sme‰en in ganljiv 

obenem, kajti tovari‰ija je medtem Ïe zvlekla mizo spod 

napu‰ãa in je obrnila stole kot najbolj‰a publika, ki res 

Ïeli prisluhniti. ·e celo Lajka, kot da je zaslutila, da se 

dogaja nekaj posebnega, saj je prinosljala do vogala in 

je sloneã z glavo na prednjih taãkah zvedavo ãakala. 

Raste trava zelena, 

zelena, zelena, 

je Malaãiãi s skoraj Ïenskim glasom zapel v velik hru‰kast 

mikrofon. Nenadna noãna muzika pa se je dvigala 

visoko tja nad speãe strehe in se razlezla med dimniki ‰e 

v sosednjih ulicah.


Ti si ljubav jedina, 

jedina, jedina, 

BESeDA 

je samotnim poslu‰alcem v slepi ulici oãitno vse bolj ‰lo 

v u‰esa in seglo tudi do srca. Stoje so si nazdravili, zvrnili 

kakor v ‰kafe, nato pa zdruÏno tre‰ãili kozarce v tla. 



ti si ljubav jedina, 


se je polagoma iztekala pesem, Gaja‰ pa jo je glasno naroãil 

znova, in mi z roko pokazal v kuhinjo v lov za novimi 

kozarci, ki so neoprani in potolãeni tiãali po koritih 

in predalih. 

65


66 

18. 

BESeDA 

P oslu‰al sem jih in jim stregel, dokler mi ni slivovka 

Ïe tako zmehãala udov, da sem se obnemogel zleknil 

v samokolnico, s katero je mojster s pokopali‰ãa avtomobilov 

za hi‰o privaÏal rezervne dele. Tu sem potem 

oãitno kaj kmalu tudi zakinkal, saj nisem ne videl in ne 

sli‰al, kako je tovari‰ija zakljuãila z zabavo. Ko sem 

namreã spet odprl oãi, me je sonce Ïe prijetno grelo po 

razgaljenih golenih, na dvori‰ãu pa ni bilo veã muzikantove 

opreme, niti njegove odrgnjene katre. ·ele steklovina, 

ki se je razletela vse tja do dovoza in je ble‰ãala vse 

kod sem po‰kilil po dvori‰ãu, je res priãala, da niso bile 

le norãave sanje. 

Gaja‰, ki je s praga, vsaj zdelo se mi je, po soncu ugotaljal, 

koliko je ura, je nejeveren zmajal in je z razbolelim 

glasom rekel: Severina, Severina! Potem pa, ko me je 

opazil, je samo ‰e bolj zamaknjen vpra‰al: A si zdaj videl, 

kaj lahko napravi ena taka dama? 

Dama!? mi ni ‰lo v omrtvelo glavo, saj jim je vendar 

pel Malaãiãi. 

·el bo‰ takoj zdaj in bo‰ kupil plo‰ãe, je prikimal.


BESeDA 

Plo‰ãe!? sem se ‰e bolj ãudil. Saj imajo, mojster, kveãjemu 

kasete. 

Pa kasete, vrag jih vzemi, je zatipal v Ïepe po denarju. 

Prekleto me zanima, kaka je to baba, je ob tem pojasnil. 

Ker ne more biti slaba, ki ima take pesmi. To ti pravi 

Gaja‰, mojster Gaja‰, ki so mu bile odprte vse kafane 

in so mu zmeraj pele samo prave dame. 

·lo mi je zdaj Ïe na smeh, a sem raje kar pogoltnil, 

kajti mojster, ki se je oãitno ‰e kobalil v alkoholnih hlapih, 

je postajal Ïe res nestrpen. Pojma nima‰ o niãemer! 

me je pahnil z denarjem. Gluh si bil in gluh ostaja‰! me 

je odganjal z dvori‰ãa kakor potepu‰ko ‰ãene. Bogu si se 

ponesreãil, zdaj pa naj se s tabo matra Gaja‰. A Gaja‰ bo 

napravil iz tebe dÏeka, pa magari te bo moral razstaviti 

na dele in ti vsak vijak priviti znova. Ja kaj se pa to pravi: 

mehanik brez posluha? Davno je to Ïe meni vcepil 

pokojni mojster Vavro‰: mehanik, ki ne sli‰i slavãkove 

pesmi, paã ne more sli‰ati niti motorja. 

67


68 

19. 

BESeDA 

K upil sem najnovej‰o kaseto hrva‰ke pevke Severine 

in si na stojnici za mestno trÏnico naroãil pol 

para domaãe klobase s hrenom. âeravno sem prebil v 

delavnici Ïe veã kot mesec dni, ‰e zmeraj nisem prejel 

obljubljene prve plaãe, zato sem si pribolj‰ke ‰e zmeraj 

lahko privo‰ãil le ob takih priloÏnostih. Vedel sem namreã, 

da mojster ni nikoli pre‰teval denarja in da me najverjetneje 

ne bi o‰tel, tudi ãe bi manjko sluãajno opazil. 

Moj obraz v ‰ipi z napisom RAD JEM PRI BABICI, se 

mi je zdel nadvse tuj in hudo zanemarjen. Lasje so se mi 

ponoãi povsem zamastili in so se mi v zaleÏanih pramenih 

zlepili na ãelo, nekajdnevna brada je bila v resnici 

dalj‰a, kot sem jo tipal, opazil sem celo podoãnjake. Zaradi 

takega skoraj Ïe klo‰arskega videza sem se nato 

trudil, da bi vsaj jedel uglajeno in sem si pri prijemanju 

soãne in res tudi okusne klobase pomagal celo s servilnimi 

papirãki. A ti so se kot zanala‰ã kaj kmalu zamastili 

in se mi skosmani zlepili na prste. 

Tedaj mi je nekdo povsem ob u‰esu dejal: Dober tek. 

In jaz sem s polnimi usti odvrnil: Hvala.


BESeDA 

In sem kljub obilni meseni di‰avi ‰e tisti hip razznal 

vonj iz belega mercedesa, ki se mi je nekje v raztreseni 

glavi tudi tokrat naslikal s ãrno, ãe‰njevo in modro, zato 

sem seveda takoj vedel: bila je Bronja. 

Vi? sem iztisnil in jo strahoma o‰inil. 

Skoraj vsako dopoldne grem mimo, pa si nisem ‰e nikoli 

zaÏelela tega, se je nekako res vznemirjena nasmehnila 

ostanku klobase. Zdaj, ko sem kar stala in gledala, 

kako vam je teknilo, pa se mi je pocedila taka slina, da 

si bom kar naroãila. 

Gledali ste? sem bleknil. 

O! se je ‰e smejala. UÏivala sem ob va‰em uÏitku! je 

potem ‰epnila, kot bi bilo zaupljivo. Ne boste se zaradi 

take prisklednosti zdaj hudovali name? Sicer pa se vam 

morda lahko odkupim — ãe boste ‰e eno? 

Bom, sem ustrelil, ãeravno bi najvarjetneje moral reãi, 

da ne. Toda, bila je to priloÏnost, da ‰e ostanem z njo in 

ob taki raãunici je bilo vse drugo zdaj Ïe lahko zanemarljivo. 

No, vidite, si je nekako zaigrano oddahnila in je naroãila 

dve povsem taki, kot je imel prej gospodiã. Nato 

se je z obema laketoma naslonila na polico, si s pestmi 

podprla brado in se mi od blizu zazrla v obraz. Kako 

vama gre z Gaja‰em? je potem vpra‰ala. 

Mercedes ‰e nisva popravila, sem skomignil. 

69


70 

BESeDA 

Ker mojster ne mara mercedesev, ali ker mojster ne 

mara Ïensk? se je spet smejala in opazil sem, da so se ji 

tokrat smejale tudi oãi. 

Oboje je pravzaprav lahko res, sem preseneãen pritrdil; 

rekla je to tako, ker je dobro poznala Gaja‰a. âeprav 

mojster tudi pravi, da delo ni zajec in da mu zato 

zanesljivo ne bo pobegnilo, sem se domislil ‰e tretjega 

razloga za zamudo, ki se mi je, moram reãi, vsaj v tem 

primeru vendarle zdel bolj verjeten. Res pa je, da je va‰ 

moÏ ‰ele vãeraj pripeljal luã, sem se obenem spomnil 

olaj‰evalne okoli‰ãine. 

Tudi on je Ïe en tak Gaja‰, je odmahnila in segla po 

papirnatih kroÏnikih z domaão klobaso in hrenom, ki ju 

je kuharica ravno ponudila skozi okence. 

Zrl sem v njene ozke negovane dlani in dolge prste, s 

katerimi je lomila ne ravno sveÏo Ïemljo, in bil prepriãan, 

da nisem ‰e videl lep‰ih Ïenskih rok. Zdele so se mi 

tako posebne in polne neãesa svojega, da bi bile lahko 

tudi ljubki Ïivalci, ki sta se vohkajoã lotili hrane. ZaÏelel 

sem si, da bi se jih vsaj kot da nehote dotaknil, pa se 

je ona ravno dotaknila mene. Ti, me je pravzaprav bolj 

dregnila v laket. Ne vem zakaj se mi zdi Ïe ves ãas hecno, 

da se vikava? 

Ja, sem se za hip zmedel ob tako ponujeni bliÏini. Saj 

je res hecno, sem se preglasno nasmehnil. Sicer pa, sem 

se nato le domislil in ji ponudil roko. Jaz sem Adi.


BESeDA 

PoloÏila je tisto lepo dlan na mojo in mi pustila, da 

sem jo obãutil. 

Bilo je v tem dotiku veã kot le rokovanje. 

Ali pa sem si paã namislil. 

71


72 

20. 

BESeDA 

D opoldne naslednjega dne sva se z Bronjo kot po 

nakljuãju zopet sreãala ob lesenem kiosku Pri babici. 

To pa je res nakljuãje, se je nasmehnila namesto pozdrava. 

Kar zadeva mene pravzaprav niti ni, sem skomignil. 

Tudi kar zadeva mene, bi najverjetneje lagala, se mi je 

zazrla v oãi in, vsaj zdelo se mi je, zardela.


21. 

BESeDA 

S topljala sva potem brez cilja, ãeprav se je morda od 

daleã zdelo, da naju nadvse zanimajo izloÏbe. âutil 

sem neko nit, ki naju je zvezala in zaãuda sploh ni bila 

veã tista pasja, na kateri dama pelje pudla. Bilo je nemara 

celo nasprotno: zmogel sem ji zdaj Ïe biti ob rami in 

bilo mi je lepo v takem paru. Deklice, ki so doslej tako 

stopljale z mano, so bile resda bolj vihrave in drugaãe 

mlade, Bronja pa je bila zdaj zame vse bolj neka, ki ni 

rasla z leti, ali pa ji je kljub ãasom preostala Ïelja. 

Rada imam dopoldneve v mestu, mi je rekla. Vãasih 

tudi do poldneva hodim, pa ãeprav se tukaj ãlovek zmeraj 

vraãa in je vsem Ïe malo ãuden. Rada imam tudi ta 

obãutek, ko bi vsi kar nekam, ti pa lahko mirno ãaka‰ na 

prehodu in postopa‰ na vogalu. âeprav seveda to, da 

lahko tako zastaja‰, pridobiva‰ ‰ele s ãasom. Sprva se ti 

namreã zdi, kot da ne sodeluje‰ v nekem teku za Ïivljenjem 

in da te bo prej ko slej doletela neka kazen. 

Torej nisi zaposlena? sem ugotovil. 

Seveda sem bila in bi tudi ‰e Ïelela biti, je odvrnila. A 

Cveto ni nikoli zares prenesel moje samostojnosti. Za- 

73


74 

BESeDA 

radi njegovega bolestnega ljubosumja pa je bilo potem 

zmeraj tudi toliko sranja, da sem raje odnehala. 

On, da bi bil lahko tako zelo ljubosumen? sem se resniãno 

zaãudil. 

Zakaj pa ravno on ne? je prostodu‰no skomignila. 

Saj vendar veva s ãim se ukvarja, mi ni in ni ‰lo v glavo. 

S ãim, no? me je zadrÏala. 

Kot da ne bi sama tega najbolje vedela? nisem Ïelel 

izgovoriti. 

Nekaj Ïe vem, paã — a kako ima to zvezo? je vztrajala. 

Res ne razumem, sem jo povlekel za sabo. On, ki je 

toliko z Ïenskami, da bi te potem zaklepal pred mo‰kimi? 

sem ji sku‰al pojasniti z izbranimi besedami. On, da 

naj bi imel vso pravico, ti pa nobene, ali kaj? 

Oj! se je zasmejala. Si ti en otrok, se me je oprijela. 

Zakaj pa so ljudje ljubosumni, ãe ne ravno zaradi tega, 

ker vedo, kako gredo te reãi? Razen tega pa so, pravijo, 

najbolj zadrti ravno tisti, ki ga najbolj biksajo. 

In to mi pove‰, kot bi govorila o vremenu!? sem bil 

zdaj Ïe povsem ogorãen. 

Kako pa? me je spet zadrÏala. 

Kako!? sem vzkliknil, da so se mimoidoãi ozirali. 

Ti paã ne pozna‰ Cvetota, me je pomirjala. Ti ne pozna‰ 

takih ljudi in tega sveta, zato ti tega ne morem ta-


BESeDA 

kole pojasniti. Pravzaprav pa tudi ni veã pomembno. 

Zgodilo se mi je z njim veliko lepega in veliko slabega. 

Bilo je v paketu, ki sem ga sama naroãila. Zdaj pa sem se 

Ïe navadila. Zdaj se lahko Ïe povsem mirno sprehajam; 

se sprehajam tudi s tabo, ker se mi zdi, da se ve‰ tako 

sprehajati. Niti malo pa si res ne Ïelim, da bi si ‰e s tem 

teÏila, je potem poprosila. Saj vendar veva, da ne bova 

z besedami niãesar spremenila in niãesar razre‰ila. Razen, 

seveda, da si bova pokvarila dan, ki je tudi tako lahko 

lep. 

Umolknil sem, ãeprav ji nisem zmogel pritrditi. Lepec 

je bil brez dvoma kreten, ki bi ga bilo treba z macolo po 

temenu. Vse drugo so bile lahko samo podrejene razlage. 

Zgodilo se je, kakor se je bilo Ïe zgodilo in se je na 

nek naãin zagotovo ‰e zmeraj dogajalo — zdaj pa, ali je 

uãinkovalo tako tragiãno, ker za njo ni bilo veã poti nazaj 

ali, ker on ni veã zmogel naprej, to je bilo vpra‰anje, 

ki mu nekako niti nisem sku‰al iskati odgovora. 

Se ne boji‰, da bi te videl z mano? sem ‰epnil, ko sva 

v bifeju v samopostreÏnici naroãila kavo in skozi ‰ipo ‰e 

zmeraj zrla na razÏivelo dopoldansko ulico. 

Saj si vendar Gaja‰ev, je skomignila. To bi za zaãetek 

‰e zadostovalo. 

Za zaãetek? je nisem povsem razumel. 

Vpra‰anje je, kako bi bilo, ko bi te videl drugiã ali tretjiã? 

je pojasnila. Lahko sicer, da bi se celo obvladal, toda 

75


76 

BESeDA 

to paã ‰e ne bi pomenilo, da ni naroãil svojim, naj grejo 

za tabo. 

Zopet sem ga le potihem zmerjal s kretenom in se 

spra‰eval o svojem strahu, ãe bi se tako tudi zares napletlo. 

Gotovo bi izgubil posel pri Gaja‰u, a to me brÏda 

ne bi posebej prizadelo, saj sem medtem izvedel 

marsikaj o tem podjetju. Pred vsem drugim, kar ni bilo 

niti malo milo z mano, pa sem se zmeraj dobro branil. 

Torej se ne bova veã sprehajala? mi je ‰epnila v zamaknjenost. 

Rad bi, da se ‰e sprehajava, sem izrekel, kot je ti‰ãalo 

v meni. Pravzaprav, sem ji sku‰al zaupati ‰e bolj natanãno: 

Îelim si samo ‰e teh sprehodov. 

Njen lepi kazalec je zaokroÏil ob skodelici in po polici 

poãasi pripotoval do mojega mezinca. Dotaknila se me 

je le za hip z blazinico, pa vendar je bil to poljub, ki se 

mi je toplo razlezel po telesu. Prav zato, seveda, sem 

nato zaplaval v moãniku in ji nisem zmogel veã slediti. 

Le ‰e gledal sem jo lahko, kako mi je znaãilno pomeÏiknila, 

se zavrtela k vratom in odstopljala v sosednjo ulico. 

Bilo je neverjetno, a vendar tokrat nisem veã niti malo 

dvomil: Bronja se je res ‰e Ïelela sprehajati z mano.


22. 

BESeDA 

M ojster je premestil bolj‰i kasetnik iz kuhinje v 

delavnico in je ves dan poslu‰al Severino. Z ovitka, 

da se mu je smejala natanko taka, kot si jo je tudi 

zami‰ljal. Glas pa, da je imela seveda neprimerno lep‰i 

kot prekrokani Malaãiãi. Meni se pesmice ‰e sedaj niso 

zdele prav niã posebnega, a neka druga oãitnost me je 

vendarle pritegnila: Severina me je v neãem spominjala 

na Bronjo. Morda so bile to polne in ãutne ustnice, 

povdarjene in nekako nagajivo smejoãe se liãnice, zamaknjene 

rjave oãi, ali paã vse to v odtenkih in na nek 

svoj naãin. Vsekakor pa sva jo zato laÏje skupaj gledala, 

kajti mojster je nosil ovitek v naprstnem Ïepu in ga je 

ponavadi izvlekel s cigaretami. 

Ali jo vidi‰? je pridihnil in je pomenljivo obrnil oãi. 

Dobra je, mojster, sem mu spet pritrdil. Dobra je. 

Poslu‰aj, me je naciljal s cigareto. Bilo je to sedeminosemdesetega. 

Dobavljal sem zadnjega posebej zame 

dodelanega golfa iz Vogo‰ãe. Bil je v resnici za doktorja 

RuÏiãa. ·e dandana‰nji se stari po goricah prevaÏa z 

njim, uslugo pa mi je, se razume, Ïe zdavnaj pozabil. 

Sedeli smo v najbolj‰em hotelu za najbolj‰o mizo, ki je 

77


78 

BESeDA 

segala od sem pa do tja. Sedeli smo: sekretarji, inÏenirji, 

direktorji in med njimi jaz. Hanka pa, ki je tam takrat 

prepevala, me je na lepem zagledala. Me je zagledala in 

me je gledala in mi je pela in je kar ‰la. Vse od tam sem 

je pri‰la, ravno k meni, razume‰, med vsemi tistimi glavami 

naravnost k meni, in me je takole objela in takole 

poljubila. Zdaj pa si ti to zami‰ljaj, kako so zazijali — 

sekretarji, inÏenirji, direktorji — res so zazijali, saj mi ni 

po tistem nihãe veã tam rekel Gaja‰, temveã, ta, ki ga je 

Hanka poljubila. 

Pa potem? sem povpra‰al, ker me je zgodba pritegnila. 

Kaj!? 

Mislim — je bilo kaj? 

Kaj!? 

Paã, sem raje odnehal. 

Mojster pa me je v‰ãipnil v nadlahet, me potisnil za 

vogal in me tam nekaj ãasa Ïmirkajoã meril, kot bi mu 

zaÏgal delavnico. Nato pa je rekel: Vem, da ti tega ne 

bo‰ nikoli razumel. A to, da me je Hanka takole poljubila, 

je bil najlep‰i dogodek v mojem Ïivljenju, ki se ga 

bom ‰e na smrtni postelji s ponosom spominjal.


23. 

BESeDA 

L epec je stopil v delavnico in je z u‰esom o‰inil hre- 

‰ãeãi kasetnik. 

A, Severina, je rekel, kot bi rekel: soseda. 

Severina, ja, je mojster pri priãi odloÏil orodje in se je 

ves v priãakovanju zazrl vanj. 

Seveda smo Ïe delali z njo, je zmignil menedÏer, kot 

bi mu bilo to nekaj povsem obiãajnega. Pela je na ciganski 

noãi in zdi se mi celo dvakrat zapored na bazenu, je 

pojasnil. Moram reãi: stra‰na profesionalka je, ena tistih 

redkih, ki ne komplicira po nepotrebnem in po‰teno 

oddela svoje. 

Gaja‰ je stopil do kasetnika in je za spoznanje uti‰al 

glas, nato je slastno zatipal za cigaretami in je seveda 

izvlekel tudi ovitek. Videti je ‰e zelo mlada? ga je pomolil 

Lepcu in si v en mah priÏgal cigareto. 

Severina Vuãkoviç, letnik enainsedemdeset ali morda 

celo dvainsedemdeset, je poznavalsko odvrnil Lepec. 

Poznal sem nekega Vuãkoviãa iz Zagreba, se je samo 

‰e bolj vznemiril mojster. Mislim, da mu je bilo ime Jo- 

79


80 

BESeDA 

sip, obnavljal je amortizerje za jugece, naredil sem mu 

tu kar nekaj prometa, dokler ni nekoã kar poniknil z aro. 

Ne, ne, je odmahnil poznavalec. Temu Vuãkoviãu je 

ime Sever. Po njem je dobila punca tudi ime. 

Aja? je zastal Gaja‰. Torej je to njeno pravo ime? se je 

‰e kar samo ãudil. Torej ni to kot tisto — ? — saj ve‰: Silvana, 

Rosanda, Melinda... 

Misli‰ — umetni‰ko ime? 

Mislim — umetno ime, ja. 

Ne, ne, je odloãno odkimal Lepec. Sluãajno dobro poznam 

to zgodbo z imenom saj se je tudi meni sprva zdelo 

ãudno. Ampak: njen ded je bil, pravijo nek poseben 

ãlovek, ki je otrokom dajal imena po straneh sveta. Ker 

pa imena Sjever, kot bi se temu po njihovem reklo, ni v 

katoli‰kem koledarju, je zato sina vendarle poimenoval 

Sever. Tako pa seveda Severina zdaj tudi ni Sjeverina, 

ãeprav se tudi to ne bi slabo sli‰alo. 

Torej so njeni katoliki? je povzel mojster. 

Kako pa ima to zvezo? se je zaãudil meneÏer. 

Ne verjamem, da hodi tako dekle v cerkev, mu je 

zmaknil ovitek in se vpra‰ujoãe zazrl v podobo. Ne more 

se kar tam nekaj kropiti in poklekati, kdor ve, da ni 

vse v grehu in kazni. 

Kako? se je konãno zmedel poznavalec. Ni vse v grehu 

in kazni? si je ponovil, pa oãitno ‰e zmeraj ni dojemal.


BESeDA 

Tako! je bil veã kot prepriãan Gaja‰. Lepo! je ‰e pritrdil. 

Saj samo o tem nam prave pesmi pojo, da nismo 

kar takoj nekaj krivi, ãe se veselimo Ïivljenja, in da tudi 

ni Ïe kar greh, ãe se imamo radi, je ves vznesen razloÏil. 

âe pa ni greha, potem kajpada ni niti kazni, je zaokroÏil 

z mislijo in rokami. In Severina to ve! je zmagoslavno 

pokazal na ovitek. O tem nam govorijo njene oãi in njene 

pesmi! 

No, se je skru‰il Lepec. 

Kaj — no? ga ‰e ni izpustil. 

Pojma ti nima‰, kako je s tem in kaj je v resnici estrada, 

se ga je ves obupan in nejevoljen otresal. 

Pa mi paã ti povej — kaj je estrada — ãe si Ïe taka glava? 

Estrada, Gaja‰, Ïivi ravno na ta raãun, da taki kot si ti 

verjamejo tem oãem in takim pesmim, mu je oponesel 

v obraz. Kaj pa Severina v resnici ve in kaj si o vsem tem 

misli, to pa je paã Ïe neka ãisto druga pesem, ki ji midva 

ne bova nikoli pri‰la do dna. 

Zdaj se je mojster zopet zazrl v pevkin obraz na ovitku 

in dolgo molãe tuhtal. âelo se mu je ob tem mr‰ãilo, 

ko‰ate obrvi so se mu povsem pribliÏale, ustnice pa je 

premikal, kot bi bral neko nam nevidno pisavo. Nato je 

konãno spet dvignil pogled in je rekel: Navadil si se v 

svojem grdem poslu na laÏ, Lepec, zato jo vidi‰ Ïe tudi 

tam, kjer je ni. Ne reãem, da ni ta va‰a estrada res pra- 

81


82 

BESeDA 

sica, saj ste tudi vi vãasih prasci, a Severina pa paã ni. In 

ãe te bo kdo vpra‰al zakaj, potem mu kar lepo povej: 

Zato, ker je mojster Gaja‰ tako rekel!


24. 

BESeDA 

N e bom mu popravil avta, je pravil mojster za 

Lepcem, ki je moral tokrat oditi brez ponujene pijaãe. 

Ne bom veã sodeloval s takimi, ki jim nobena lepota 

na tem svetu ni vredna svojega denarja, je prisegal. 

Ne, ne bom in ne bom, je bil Ïe povsem prepriãan. Raje 

mu ga bom zapravil, se je nato celo domislil. Bo Ïe on 

videl, kako lahko Gaja‰ zacopra tako ‰katlo. Prestave se 

mu bodo me‰ale, kolesa mu bodo odpadala, napeljava 

se mu bo vnemala... 

Avto je vendar Ïenin, sem konãno posegel. 

Saj, je uvidel. ·e sreão ima, da je njen, je le steÏka popustil. 

Revica paã ni kriva, da ima takega vola za moÏa. 

In tako sva beli mercedes naslednje jutro konãno vendarle 

zapeljala v delavnico. 

83


84 

25. 

BESeDA 

K lepal sem hudo zdelan blatnik, ki je bil tudi Ïe pred 

tem veãkrat zaceljen s kitom in se v mislih zmeraj 

znova vraãal k lastnici. Bilo je tako dopoldne, ko sva 

torej res delala in mi mojster ni dovolil niti za pol ure na 

malico. Preã je bila tudi Ïe ura, ko je ‰la Bronja ponavadi 

mimo najinega kioska na trÏnico — ãe je seveda danes 

sploh ‰la? Saj, ljub‰e bi mi bilo da ni. Bal sem se namreã 

tistega njenega pogleda, ko je opazila, da je ne ãakam. 

·e bolj sem se bal njenih pomisli, ki so jo morda prepriãale, 

da sem odnehal. Resnica je bila namreã povsem 

druga: ne bi me zadrÏal niti s pu‰ko, ãe ne bi popravljala 

ravno njenega avta in ãe mi ne bi bilo toliko do tega, da 

ji ga konãno usposobiva. 

Ne bo ga odpeljal tokrat z dvori‰ãa, dokler ne bo poloÏil 

slednjega tolarja, si je sicer medtem domislil mojster. 

Dovolj je Ïe tega, da mi barabe zmeraj dogujejo, jaz 

pa potem dolgujem po‰tenim ljudem. 

Pa tudi za mojo plaão bi bil nemara Ïe ãas, sem izrabil 

priloÏnost. Zdaj, ko sva se takole dobivala z Bronjo, 

me je namreã praznina v Ïepih zopet ti‰ãala.


BESeDA 

Poravnal sem ti raãune v bifeju, je tiho dejal Gaja‰, ki 

mu zaãuda sploh ni zavrela kri. 

Tega paã ni bilo toliko, sem vztrajal. 

Seveda ne, je ves Ïaloben skomignil. Preostanek dobi‰ 

najkasneje petnajstega, mi je zagotovil. Sicer ne bi 

mogel plaãati elektrike in bi nama jo izklopili, je pojasnil. 

To pa, sam ve‰, bi bilo hudo sranje. 

Saj, sem popustil, ker mi tudi ni preostalo drugega. 

Razen, ãe ti do tedaj kaj posodim? me je po premolku 

presenetil. Vem jaz, da bi ti rad malo zapravljal, je celo 

obrnil na ‰alo. 

Pa mi posodite, sem skomignil. 

In tako sem dobil tisoãaka. 

Taka je bila paã Gaja‰eva ekonomija. 

Posodil bi mi tudi veã, ãe bi imel. 

Dal bi mi tudi od svojega, ãe bi mi bilo nujno. 

A saj sem res potreboval samo za kavo in ananasov 

sok, ki ga je Bronja tako rada pila. âeprav na‰, kot je zatrdila, 

‰e zdaleã ni bil tako dober kot avstrijski, pa tudi 

imeli so ga le v redkih lokalih. 

Klepal sem torej ‰e bolj prizadevno in si zadal, da 

bom pod veãer obredel najbolj‰e lokale v mestu in poizvedel, 

kje toãijo ananasov sok. Jutri pa jo bom potem 

presenetil z njim. 

85


86 

BESeDA 

Tedaj je v hi‰i dolgo zvonil telefon in ko se je mojster 

konãno odloãil, da bo le dvignil slu‰alko, se je tudi Ïe 

kmalu vrnil in mi je rekel: Zate. 

Zame? sem bil kajpada preseneãen. 

Îenska, je pomeÏiknil. 

Îenska? sem bil ‰e bolj nejeveren, saj ni bilo v mojem 

spominu nobene, ki bi lahko imela kak razlog za klic, ‰e 

manj pa seveda take, ki bi lahko kakorkoli izvedela, da 

sem se zatekel sem, v slepo ulico, skoraj na konec sveta. 

Kar nekam strahoma sem torej dvignil slu‰alko in 

vzdihnil tisti svoj zati‰ãani in najverjetneje tudi sila slutljivi: 

Ja, prosim. 

Gospa Sukiãeva pri aparatu — tista, ki upa, da je mojster 

ni prepoznal po glasu, se je zasmejala iz slu‰alke. 

Ti? sem ‰epnil. 

Jaz, jaz, se je ‰e smejala. Ki sem te danes zaman ãakala. 

Zati‰ãal sem oãi in prisluhnil v pozvenevajoão ti‰ino 

telefonskega vesolja. Toliko tega sem ji Ïelel ta hip povedati 

in seveda tudi pojasniti, da so se mi besede kratkomalo 

zataknile. Prestopil sem se in se sku‰al nekako 

iztresti iz te nerazloÏljive odrevenelosti, a ko sem nekako 

vsaj odprl usta, me je njen zvonki glas zopet presenetil.


BESeDA 

Si sploh ‰e tam? je vpra‰ala. 

Mislim, da sem si celo Ïe opomogel, sem priznal. Ravno, 

ko je zazvonil telefon, sem razmi‰ljal o tem, da bi 

zveãer poiskal lokal v katerem toãijo najbolj‰i ananasov 

sok in te zjutraj presenetil z njim. Zdaj pa si ti presenetila 

mene in kar nekako se ‰e zmeraj ãudim temu nakljuãju... 

Morda pa sploh ni nakljuãje? — sva rekla zadnjiã, me 

je spomnila na sreãanje Pri babici. 

âe priznam, da sem v resnici ves dan mislil nate, potem 

bi res lahko poklicala kdajkoli in bi se mi zdelo isto, 

sem izrekel. 

Zdaj so se labirinti telefonskega prostranstva napolnili 

z njenim molkom. ObÏaloval sem v teh trenutkih, 

da sem bil tako nerodno nedvoumen, ali paã morda celo 

predrzen. Obenem pa sem v krãeviti preÏi ãakal kot 

igralec za ruleto, ki je stavil na eno samo pilje. 

âe ima‰ ãas, se je nato le oglasila — se zveãer lahko 

dobiva. 

Seveda imam ãas, sem planil. Toliko ãasa imam, kot 

ga nihãe nima, sem spolzel v neobvladljivo veselje. V eni 

taki delavnici delam, kjer ãas celo proizvajamo. Lahko 

ga poveãamo, ga nategnemo, ga napihnemo. Lahko ga 

prodamo, posodimo ali zamenjamo. Tebi pa ga seveda 

poklonimo. In to, prosim, tistega najbolj‰ega, najlep‰e- 

87


88 

BESeDA 

ga, najdraÏjega... sem kar blebetal in blebetal in prislu‰kal 

njen razprti smeh, ki mi je pravil, da me ima rada 

takega.


26. 

BESeDA 

P restopal sem se v temninah pod kro‰njami platan in 

si nisem upal priÏgati niti cigarete. Bil sem zmenjen 

z Ïensko, ki mi je lahko pripadala le v sanjah. Tudi, ãe bi 

komu zaupal o zmenku, mi gotovo sploh ne bi verjel. 

Kljub temu se me je zdaj vse bolj pola‰ãal obãutek, da 

poãnem nekaj prepovedanega in hudo nevarnega. Tako 

se mi sicer ni dogajalo prviã in vedel sem, da me strah 

ne bo ustavil. A doslej sem paã kradel druge reãi — kolesa, 

mopede, cigarete, pijaão, salame, kdaj tudi kruh. 

Pomagalo mi je pri tem prepriãanje, da si pravzaprav 

samo jemljem stvari, ki jih nujno potrebujem in za katere 

me je Ïivljenje po krivici prikraj‰alo. Tokrat pa nekako 

‰e nisem izna‰el olaj‰evalne okoli‰ãine. Bronja je 

bila Lepãeva Ïena in Lepec je bil tovari‰ija, ãetudi mu je 

mojster zdaj malo zameril zaradi Severine. Vsaj to je 

bilo dejstvo in je bilo zakon, ki sem ga zmeraj spo‰toval 

bolj kot napisanega. 

Pri‰la je po temi, ki sem se ji med ãakanjem Ïe privadil. 

Oblekla si je bila kavbojke in pleten pulover, lase si je 

spletla v rep, ki ji je ljubko ‰trlel na zatilju; bila je dru- 

89


90 

BESeDA 

gaãna, kot sem je bil vajen, zdela se mi je nekako veliko 

bolj vsakdanja in za to sem ji bil hvaleÏen. Pristopila je 

brez pozdrava, kot bi se tako na‰la Ïe velikokrat in se z 

ustnicami nepriãakovano dotaknila mojih. Îelela je najverjetneje, 

da bi bil to le blag dotik ob sreãanju, toda 

moje dlani so se oklenile njenih gladkih lic in je niso veã 

spustile. âutil sem njene polne nena‰minkane ustnice, 

ki so polagoma dojemale, kako zelo si jih Ïelim. Vohkal 

sem njen topli, najverjetneje ‰e tudi od hitre hoje razgreti 

dih, in se prepu‰ãal obãutku lepega. Spoznaval 

sem, morda prviã, da o vsej silni Ïelji in hotenju, ki ga je 

zganila v meni, ni mogoãe povedati z besedami, zato 

nisem niti poskusil. 

Nora sva, je ‰epnila med poljubom. 

Sva, sem ji pritrdil in jo v tem pritrjevanju stisnil, da 

ji je pobralo sapo. Izrekla je, seveda, kar se je zgostilo 

tudi v meni: ob vseh strahovih in previdnostih, sva se 

zdaj tu poljubljala, kot da bi drevored platan medtem 

odkorakal z nama v neko drugo mesto v nekem drugem 

svetu. Ali celo ‰e veã: zatipala sva se drug v drugega, kot 

bi Ïe od nekdaj ãakala samo na te trenutke in kot da 

nikoli veã ne pojdeva narazen.


27. 

BESeDA 

B ronja je poznala pot iz drevoreda v sosednjo, 

predvsem stanovanjsko ãetrt in nato tudi ‰e naprej 

po ãrti, kjer neon zaãne zgubljati moã in se na nebu zgostijo 

zvezde. Bila je to neshojena pot, ki jo je najverjetneje 

najdevala sproti, pot za zidovi, pod kro‰njami, med 

vrtovi, kjer resda nisva sreãevala ljudi, so pa pred nama 

beÏale maãke in so naju oblajali psi. Poãutil sem se zdaj 

z njo kot z nekom, ki bi ga z zaupanjem spremljal tudi 

med najbolj drzno tatvino in sem ji o tem tudi ‰epnil. 

Smejala se je in se je smejala vse bolj glasno, saj je bilo 

oãitno, da jo ta nori beg v temo nadvse radosti in najverjetneje 

tudi osvobaja. Saj: iz Ïenske, ki je na dopoldanski 

ulici s svojo zamaknjeno drÏo in nekako nedostopno 

lepoto plenila radovedne poglede, se je zdaj Ïe povsem 

spremenila v begavo dekletce, ki sem ga na hipe 

komaj dohajal. Zazdelo se mi je celo, kot da se vse bolj 

poganjava brez cilja, ali da je paã beg ves najin namen. 

Îe ko sem bila otrok, sem vãasih ure in ure bosa bredla 

po travi, mi je iznenada rekla, kot bi zaãutila moj 

vpra‰ujoã dozdevek. Vi‰ja je bila trava, bolj mi je bilo to 

v veselje, se je glasno posmejala spominu. Nekoã sem s 

91


92 

BESeDA 

piknika na deÏeli odtavala celo v nalivu in so me potem 

dolgo iskali. Mama je bila prepriãana, da se nekaj hudega 

dogaja v moji glavi in je klicarila psihiatre. TolaÏili so 

jo z vsem mogoãim in se ji smejali — ampak, meni se je 

res Ïe takrat zdelo, da je nekaj v travi. In se mi ‰e zdaj 

zdi, prosim, je zastala v travi in se z raz‰irjenimi rokami 

ozrla naokoli. 

V travi je predvsem rosa, sem se nasmehnil, ker sem 

res Ïe ãutil vlago v svojih edinih dobrih ãevljih. 

Meni se je takrat zdelo, da so v travi ‰kratki, ki jo negujejo, 

ji pomagajo rasti in cvetlicam zjutraj odpirajo 

cvetove, me je prijela za u‰esa in me poljubila z govoreãimi 

usti. Zdaj, vidi‰, pa se mi zdi, da so v travi tudi 

tiste moje bose otro‰ke stopinje; da so ostale samo ‰e tu 

in da le ‰kratki vedo zanje. 

Ne vem, ãe to lahko sploh razumem, sem ji priznal 

med poljubom. 

Poskusi, je ‰epnila. Ali pa mi vsaj obljubi, da bo‰ poskusil, 

se me je oklenila. Jaz pa ti obljubim, da ti bom 

sku‰ala pojasniti. 

Obljubim, sem torej dahnil. 

Obljubiti mi mora‰ tudi, da ne bo‰ prehitro obupal? 

Tudi to ti obljubim. 

Pa da ne bo‰ nikoli izdal skrivnosti? 

Kak‰ne skrivnosti?


BESeDA 

Tiste, za katero bo‰ ãutil, da je samo najina, me je poljubila 

in se ni veã odmaknila. Njene lepe dlani, ki sem 

jih tako rad gledal in se zmeraj znova ãudil njihovi popolnosti, 

sem zdaj ãutil pod majico in lepota njihovega 

dotikanja je bila prav tako popolna. Zdelo se mi je kot 

neupovedljiva milost, da se me je Ïelela tako dotikati. 

âutenje, ki se je zlagoma zalezlo vame, se je zgostilo tam 

na tistem nikoli doloãljivem robu med jokom in radostjo. 

Bilo je torej to ‰e eno presenetljivo ãustvo v nizu, ki 

sem ga z njo doÏivljal prviã — jaz, ki se mi je zmeraj zdelo, 

da vem o Ïenskah — in ‰ele, ko so mi njeni i‰ãoãi 

prstki kot mi‰ji smrãki zatipali k pasu, sem se potem zopet 

zganil. 

ObleÏala sva v rosi, ki je nisva veã ãutila. Zato pa nama 

je najverjetneje pri‰lo toliko bliÏe vse tisto drugo, kar 

je v travi. Telesi sta postali vohki, gibki, gladki, ostalo so 

namesto naju postorili ‰kratki. Razpustili so ji rep, ji 

sku‰trali lase, kot bi jo zlasali. Dvignili so ji dojki kot pomlad 

nad mano, ji napeli bradavici, slastna popka. 

Vzvalovili so jo, tako lepo ‰iroko v bokih, jo poloÏili kamor 

je hotela. Saj, vsaj o tem zdaj ni bilo veã dvoma, da 

je zelo hotela, Bronja, ta najin ãas, ko sva se konãno res 

lahko dosegla. 

âutil sem, kako utripa. 

Iskal sem jo, drgetavo ob slehernem dotiku. 

Poljubljal sem jo, kakor sem jo ljubil: celo. 

93


94 

BESeDA 

In ona je ljubila mene — nezadrÏno, zmeraj znova, 

dokler se ni nebo nad nama Ïe nevarno zavrtelo. 

Tedaj je vsa iz sebe rekla: Kje pa je zdaj luna? 

Dvignil sem jo v naroãje, jo pokril s telesom in ji pokazal 

krajec, ki se je medtem res odtihotapil daleã naokoli. 

Saj ne more biti res! se je ãudila. Od tam do sem, da 

sva se ljubila? je pokazala s prstom po nevidni meseãevi 

poti in me preko ãela poljubila. Ampak? se je zaskrbela. 

Koliko pa je potem Ïe ura?


28. 

BESeDA 

â e nisva midva malo — !? se je pogrizljala, ko sva se 

v naglici oblekla. 

Seveda sva, sem zmignil. In ‰e bova. 

Upam, je dejala z vzdihom. Ker, ãe se je sluãajno vrnil, 

bo res sranje, me je prijela za dlan in me povlekla proti 

neonski luãavi. Kaj naj mu povem? kje da sem bila tako 

dolgo? — in vsa taka! si je spotoma otepala oblaãila in 

popravljala lase. Edino, kar si morda lahko izmislim je, 

da me je luna trkala? je postajala vse bolj nemirna. A saj 

Ïe to bi bilo zanj nekaj nezasli‰anega, je obenem ugotavljala. 

Moje Ïene paã no bo luna vodila! ga je opona- 

‰ala. Bom jaz temu Ïe enkrat zazmeraj napravil konec! 

Morda pa se je ustavil pri Gaja‰u? sem jo sku‰al pomiriti. 

Potem ga paã ne bo pred jutrom, sem prepriãeval 

tudi sebe. Saj mojster je danes ves dan delal in zdaj 

bo to zanesljivo sku‰al nadoknaditi. 

Bolj bova morala drugiã paziti, mi je konãno vsaj z 

enim u‰esom prisluhnila. 

Tega danes paã ni bilo mogoãe predvideti, sem sogla- 

‰al. 

95


96 

BESeDA 

Ja, se je med hojo ljubeãe naslonila name. Tega paã ni 

bilo mogoãe predvideti, me je toplo poljubila na uho. 

Zato pa me je najverjetneje tudi tako zelo strah, mi je 

‰epnila. Zato, ker sem zdaj tako zelo tvoja.


29. 

BESeDA 

O stal sem sam tam v neki ulici, nekako na pol poti, 

ki sva jo tjagrede hodila skupaj, in mi je bilo prav 

malo mar za vse smeri. Ura je bila ob enih, morda Ïe 

tudi ãez, meni pa ni ‰lo v glavo edinole, kam sva dela 

ãas, ki je minil vmes. A najsi je bilo vse, kot se mi je zazdelo, 

le lep trenutek, zagotovo sva ga ‰e nosila s sabo 

in nama je zdaj di‰al po drugem. 

Pritaval sem do bencinske ãrpalke, si kupil ploãevinko 

piva in Marlboro. Ostalo mi je to ‰e iz zavoda, da 

smo si prave trenutke, ãe je seveda le zneslo, polep‰ali 

z najbolj‰imi cigaretami. In kar nekako obÏaloval sem, 

da ni bilo tu tistih mojih davnih, pred katerimi bi se lahko 

povaÏil. Saj: ne bi jim zdaj natresel, kot nam je bilo v 

navadi, kako je zlahka padla, temveã bi najverjetneje 

celo priznal, da sem se paã spotaknil, a vendar bi mi bilo 

laÏje. Tako pa sem bil s tem svojim prekipevajoãim 

ãustvom tako prekleto in neizprosno sam, da bi najraje 

zatulil in priklical vsaj odmev. 

Ne zameri, prijatelj, sem rekel kamnu, ki sem ga zadel 

prav z vrhom ãevlja, da je dolgo potrkaval po cesti- 

‰ãu in se zaustavil nekje daleã naprej, ko ga nisem veã 

97


98 

BESeDA 

niti videl. Lepo noã ti Ïelim, gospodiãna, sem s slednjim 

poÏirkom piva nazdravil preklasti lutki v izloÏbi, ki so jo 

Ïe odeli za jesenske nakupe in ji na glavo poveznili gromozanski 

klobuk s poklapanimi krajci. Îal mi je, stric, 

da si oksidiral, sem pomeÏiknil bronastemu poprsju nekega 

zabuljenega gnjavatorja ob vhodu v mrakobno 

drÏavno zdanje. Hvala ti, punca, da nisi samo ãrna, sem 

se podobrikal pegasti potepu‰ki maãki, ki mi je vohkajoã 

prekriÏala pot. Potem pa mi je Ïe spet zmanjkalo sogovornikov 

in sem bil znova tako zelo sam, da sem se 

hoãe‰ noãe‰ naposled vendarle napotil v na‰o slepo ulico. 

Nadvse me je tam presenetilo, da je v delavnici ‰e gorela 

luã. 

Mojster je medtem tudi Ïe prebarval blatnik na mercedesu 

in je ravno name‰ãal Ïaromet. 

Umaknil sem se nazaj v temnino za vogalom in sem 

krãevito tuhtal, kaj to lahko pomeni. Ura je bila nekaj 

minut ãez drugo in v tem ãasu je tovari‰ija pri Gaja‰u 

kveãjemu sestankovala, zanesljivo pa nisva ponoãi nikoli 

delala. Tudi mi ni ‰lo v glavo, ãemu se mu je s popravilom 

na lepem tako zelo mudilo. Ali sta se bila z Lepcem 

zveãer na smrt sporekla in ga je torej Ïelel ãimprej 

odpraviti? Ali je bilo vmes nekaj, meni sicer nedojemljivega, 

kar je bilo morda celo povezano z mojim in Bronjinim 

potepom? A kakorkoli Ïe — kljub zadu‰ljivo


BESeDA 

tesnobnim obãutkom sem moral prej ali slej iz teme. 

Pristopil sem torej in lahno potrkal na kovinska vrata. 

No, me je pozdravil mojster, ne da bi obrnil glavo. 

Sreãal sem kamerada iz zavoda, sem mencajoã pojasnil. 

Skoraj celih sedem let se nisva videla. 

Lepo, da si ga sreãal, je dejal ãez ãas, ko je privil do 

konca. 

âe pa niste rekli, da bova delala, sem skomignil v prazno. 

Seveda nisem, se je konãno le vzravnal in me o‰inil. 

Lepec je sinoãi stolkel beemveja, je poiskal cigareto. Pa 

sem si rekel, vrag naj ga vzame, je pokazal na opravljeno. 

Ne more biti ãlovek zdaj kar brez avta. 

Lepec? sem konãno le iztisnil iz neme groze. 

Ta res nima sreãe, je skomignil. ·li smo prejle tja pogledat: 

Ïe precej za ovinkom pri skladi‰ãih ga je neslo s 

ceste, potem pa je tam tista stara breza, vrag jo vzemi. 

Ker ãe bi jo le za malo zgre‰il, bi bila to seveda ‰ala, takole 

pa bo avto najverjetneje totalka... 

Pa on? sem mu nestrpen segel v besedo. 

On, je zmignil. Kot mu je to Ïe v navadi: dobil je malo 

po kolenih in obrazu, se je kislo nasmehnil. âeprav je 

Zobar potlej klica na urgenco, ali so morda potrebne 

zveze, pa so rekli, da je zaenkrat vse pod kontrolo in da 

ga bodo najverjetneje Ïe jutri odpustili. 

PriÏgal sem marlboro in se sesedel na zabojnik. 

99


100 

BESeDA 

Vidi‰, tako je to sranje, je prisedel tudi mojster. 

Sranje, sem pritrdil. Res sranje, sem prikimal, ãeravno 

mi je po glavi rojilo ‰e vse kaj drugega.


30. 

BESeDA 

L epec se je dopoldne odpeljal iz bolni‰nice s popravljenim 

mercedesom, ki mu ga je Ïe navsezgodaj dostavil 

mojster. Popoldne je Pavlica s svojimi delavci pritovoril 

na dvori‰ãe res precej zdelan beemve, ki pa ga je 

bilo po skupnem mnenju ‰e mogoãe pokrpati. Tovari‰ija 

je bila torej ob nesreãi res spet tovari‰ija. Bronja, ki je 

tako ‰e za nekaj ãasa ostala brez avta, pa mi je po telefonu 

dejala: Bolje brez avta kot brez moÏa. Ta njena, sicer 

smejoãa se izjava, me je tako zelo osupnila, da je potem 

sploh nisem vpra‰al, kdaj se lahko dobiva. âeprav: 

kaj pa naj bi mi sicer rekla? Nisem vendar priãakoval, da 

bi, recimo, izjavila: Bolje brez moÏa kot brez avta. Tudi 

si najverjetneje nisem tega niti po tihem Ïelel. Zato sem 

se zaradi nepremi‰ljeno odloÏene slu‰alke vse bolj poãutil 

krivega. 

Lepec je zveãer prinesel steklenico viskija in zavitek 

‰e neuporabljenih kristalnih kozarcev. Îelel je, kot je 

rekel, s tovari‰i dostojno nazdraviti svojemu sinoãnjemu 

sopotniku, samemu angelu Varuhu, ki je poskrbel, 

da se je izjemoma spet enkrat prepasal z varnostnim pa- 

101


102 

BESeDA 

som in ga ãudeÏno obvaroval huj‰ega. Ob pogledu na 

razcveteli beemve, ki ga je Gaja‰ prav za to priloÏnost z 

dvigalko dvignil visoko v zrak, se je res zdelo, da je imel 

tip tudi tokrat posebno sreão. Pod obliÏem na nosu je 

namreã skrival le odrgnino, pod zavojem preko ãela pa 

razseklino, zaprto s sedmimi ‰ivi. 

Koliko pa si imel v resnici na ‰tevcu? je torej slavljenca 

prvi ogovoril mojster. 

Ponavadi grem tam v ovinek s sto, ali sto deset, je potehtal 

Lepec. A tokrat je bilo zanesljivo veã, ker me sicer 

ne bi takole odlepilo, je bil prepriãan. Kdor tega ni probal, 

si niti ne more zamisliti: kot bi nek hudiã zagrabil 

avto in ga takole frcnil, je pokazal z vÏigalnikom. Lahko 

se samo slika‰ za volanom, ko ti je Ïe enkrat namenjeno. 

Brzina je paã brzina, je pritrdil Pavlica, ki tokrat zaãuda 

ni oporekal. 

Brzina in polna glava, je dodal Lepec. Na meji so mi 

dopoldne zadrÏalii ‰tiri Romunke, ki bi morale biti 

zveãer Ïe v PortoroÏu, je pojasnil. Potem pa je ‰e Copek 

znorel s tisto bombo in je naenkrat nastal ves cirkus 

okoli tega. 

Z bombo!? je zinila tovari‰ija. 

Zaprl se je z njo v fuk kamro pri Skiniju in je teÏil, da 

se bo fental, ãe mu do sedmih ne vrnem frajtonarce, je


BESeDA 

Ïe ves nasr‰en pojasnil. Bedaki pa so potem klicali policijo, 

namesto, da bi ga pustili, naj se raz‰prica po zidu, 

ãe mu je Ïe to tako ljubo. 

Ampak, tisto Copekovo frajtonarco si vendar po‰teno 

kupil, je posegel Batistuta, ki je oãitno rad razsojal tudi 

v takih sporih. 

Kupil, seveda sem jo kupil, je pljunil Lepec. Sedem 

noãi zapored se je stari vzpenjal na Milevo, da je revica 

hodila Ïe na kolenih prosit, naj jo odre‰imo njegove 

pasje sline, ali pa bo ‰la raje nazaj tja v boÏjo mater. 

Potem pa ti ‰e izvem, da ni teh sedmih pljunkov niti plaãal, 

temveã je pri Vasku, ki se seveda ravno en tak prav- 

‰nji norec, zastavil meh. In kaj sem torej lahko napravil? 

Pobral sem tisto ãrvivo ‰katlo in jo spotoma prodal tam 

nekemu drugemu avseniku, da sem si vsaj za silo povrnil 

‰kodo. Zdaj pa: povej ti, prosim, to policiji, s ãim si 

jo plaãal in jih prepriãaj, da si jo po‰teno kupil! 

Fu! je pihnil Zobar. Tole se je pa potem res zapletlo. 

Seveda se je malo zapletlo, no, je menil profesor. 

Toda, saj bi vendar zlahka dokazal, da si jo zamenjal za 

nekaj drugega, je bil prepriãan v negovo pravico. Vzel bi 

nas tu dva tri za priãe in kdo bi potem ‰e verjel pijancu? 

DokaÏi ti kaj policiji, ko je tam notri bomba, je odmahnil 

Lepec. Saj so bili fantje od strahu tako zme‰ani 

in se ni dalo z njimi sploh pogovarjati. Videli so pred 

103


104 

BESeDA 

sabo samo to usrano harmoniko, ki da bo problem edina 

zanesljivo razre‰ila. Seveda, ga bo razre‰ila, fantje, 

ampak... 

Kaj si torej napravil? mu je ves nestrpen segel v besedo 

Pavlica. 

Kaj, kaj? je spet pljunil zvodnik. Kaj sem pa lahko 

sploh napravil? je nemoãno raz‰iril roke. Stopil sem paã 

k staremu Zimermanu in sem ga prosil, ãe mi lahko za 

nekaj dni posodi svojo frajtonarco. 

Pa potem? 

Kaj — potem? 

Dal si jo Copeku? 

Seveda sem mu jo dal. 

In jo je vzel? 

Seveda jo je vzel. Pustil je tam tisto svojo pasjo bombico 

in je pograbil Zimermanovo harmoniko, ki je zanesljivo 

vredna vsaj trikrat veã, kot je bila njegova. Potem 

pa je, ta stara baraba, ‰e zahteval od policije, da 

smo lepo na licu mesta napisali in podpisali zapisnik o 

primopredaji in, si morate misliti, tudi pobotanju, je z 

Ïalostnim glasom pojasnil na‰ dana‰nji slavljenec. 

Tovari‰ija se je soãutno zazrla v kristalne kozarce z 

viskijem, s katerimi je sotovari‰ torej pravzaprav vzklikal 

ãe je ‰el bik, naj gre ‰e ‰trik, in mu ni veã Ïelela zastavljati 

neprijetnih vpra‰anj. Sam pa sem se kljub ko-


BESeDA 

maj zatajevani privo‰ãljivosti vsej Lepãevi kalvariji seveda 

predvsem ãudil. Pokazala mi ga je namreã tudi tak‰nega, 

kakr‰nega doslej nisem poznal. 

105


106 

31. 

BESeDA 

Z jutraj je po‰tar v delavnico prinesel telegram, ki je 

bil naslovljen name. Vsebina je bila naslednja: 

Vljudno vas prosimo, da se danes ob 21. uri zglasite na 

uradu za bistvena vpra‰anja. Izostankov ne opraviãujemo. 

Na‰ naslov: Kolo‰eva ulica 37, drugo nadstropje, 

stanovanje Sagadin. Podpisana pa je bila gospa Sukiãeva.


32. 

BESeDA 

P red stanovanjskim blokom na Kolo‰evi 37 so fantje 

na rolerjih preskakovali prazno betonsko korito za 

roÏe. Bila je to velika dvori‰ãna tekma, kakr‰nih sem se 

vãasih tudi sam udeleÏeval in ponavadi zmagoval. Take 

zmage so bile moji edini Ïivljenski uspehi, zato me je ‰e 

sedaj vãasih imelo, da bi kratkomalo pozabil na leta in 

se zapodil z mularijo. Po dopolnjenem osemnajstem 

letu, ko se je neizprosno konãalo moje zavodsko obdobje, 

in sem se torej moral znajti sam, sem nekako tudi 

zares ostal sam. Socialne delavke in drugi tovrstni tolaÏilni 

izvedenci, so me sicer vãasih prepriãevali, da je to 

zgolj obãutek, a dejstvo je bilo vendarle tudi tako, da sta 

bila resniãno na moji strani samo dva grobova: Betkin v 

âapljini, ki ga nisem niti nikoli obiskal, in Elzin tu malce 

bliÏe, ki sem ga obãasno celo urejal. 

Zgradba je bila stara in sabo vzdrÏevana. 

V njenem sivem satju so po vsem sodeã Ïiveli ljudje, 

ki bi bolj potrebovali kako Karitasovo pisarno, kot pa, 

recimo, Urad za bistvena vpra‰anja. Bronjina ‰aljivost se 

mi je zato zdela samo ‰e bolj posreãena. Kljub temu ‰e 

zmeraj nisem bil prepriãan, ali ji bom zmogel to tudi 

107


108 

BESeDA 

glasno priznati. Zataknilo se mi je namreã vãeraj v grlu 

in se zgostilo v trebuhu neko tako ãutenje, ki si ga nisem 

zmogel razloÏiti in se ga nekako tudi ne znebiti. Zameril 

sem ji seveda nekaj, kar se ne zameri. Ali paã — tudi 

ãe to le ni bila zamera, je bila pa vsaj uÏaljenost, in moral 

sem si na stopni‰ãu znova reãi, naj nocoj ne bom veã 

tako zelo otroãji. 

Na vratih na koncu dolgega ozkega hodnika je bila 

pritarjena medeninasta plo‰ãica z graviranim napisom 

Olja Sagadin. Bilo je to najverjetneje stanovanje Bronjine 

prijateljice, telegram pa je bil nemara povabilo na 

kavo. Razumel sem, da je gotovo dolgo iskala priloÏnost 

za vnoviãno skrito sreãanje, a navzoãnost neke tuje gospe 

ali ‰e bolj verjetno gospodiãne, mi zdaj spet ni bila po 

volji. Prestopal sem se torej na hodniku, prislu‰kal korakom 

po stopnicah, ki so se mi zdeli vse bolj slutljivi, se 

obotavljal, tehtal, opogumljal, nameraval Ïe celo oditi, 

ko so se vrata iznenada odtrznila. 

Naslednji, prosim, je pomeÏiknila Bronja in me za rokav 

povlekla v notrino po kadilu di‰eãega stanovanja. 

Slaba ‰ala, sem zamrmral v brado in se samo ‰e bolj 

negotov prestopil. 

A nagajiva iskra v njenih oãeh tudi ob nejevoljni pripombi 

‰e ni ugasnila. Poãutite se, prosim, kot doma, je 

‰epnila, mi pokleknila k nogam in mi s palcem in kazalcem 

odvozlala vezalke. âe so vmes bolezni, ki se zdra-


BESeDA 

vijo s poniÏnostjo, potem bomo danes Ïe uspe‰ni, mi je 

siloma sezula ãevlje in mi nataknila pli‰aste copate. âe 

pa je kaj huj‰ega, si bomo pa paã vzeli malo ãasa. 

Res mi ni v‰eã, sem rekel. Noãem, da si taka. 

Saj nisem, no, se je vzravnala in me iznenada poljubila. 

A misli‰, da je meni prav, ko vem, da kuha‰ mulo? 

Skril sem se ji v pramene za u‰esom in pridihnil. Saj 

sem res Ïelel, da bi zaãutila zadrÏanost in da bi ji bila to 

nekaka kazen, a za svet ji ne bi zdaj priznal, s ãim sem 

se ves ãas mrcvaril. Ne bi ji priznal in ne bi — izrekel pa 

sem potem, kot bi rekel nekdo namesto mene: Saj je res 

sme‰no. 

Sme‰no? me je vpra‰ujoãa poljubila. 

Sme‰no, sem iztisnil. Kaj pa? Motilo me je, da si zaskrbljena 

za moÏa, pa ãeravno je bilo povsem normalno, 

da si zaskrbljena, se mi je odvalil kamen. A potreboval 

sem paã nekaj ãasa, da sem to le nekako pregriznil. 

Vem, se me je oklenila. Vem tudi, da ni niti malo sme- 

‰no, mi je za‰epetala k u‰esu. Temveã je tako samo zato, 

ker se imava najverjetneje res rada, se mi je izvila iz objema 

in je s tisto svojo nagajivo iskro v oãeh sklenila: A 

to so seveda zdaj Ïe zadeve, ki so v pristojnosti urada za 

bistvena vpra‰anja. 

109


110 

33. 

BESeDA 

U rad za bistvena vpra‰anja je bil jedilni kot v dvosobnem 

stanovanju neke Olje Sagadin, ki se je za 

ta veãer izselila neznano kam. Na sonãniãno rumenem 

namiznem prtu sta bila pripravljena znaãilno poslikana 

kroÏnika iz kitajskega porcelana in steklenica buteljãnega 

vina. Tudi sicer se mi je zdelo vse v tem po Ïensko 

urejenem in dopadljivo snaÏnem stanovanju nekam 

prazniãno in posebno. Dejstvo, da nama je Bronja pripravila 

celo prigrizek, pa me je navdahnilo z vse bolj in 

bolj razÏarevajoão se radostjo, ki je povsem razblinila 

poprej‰njo kujavost. 

Odma‰il sem steklenico in nama natoãil. 

Bistveno vpra‰anje je seveda, kaj zdaj s to nepriãakovano 

sreão, je za‰epetala, ko sva nazdravila. Okoli‰ãine 

so namreã vse prej kot ugodne in primerne. 

Okoli‰ãine so zame Ïe praviloma zmeraj neugodne in 

neprimerne, sem odvrnil. Zdaj gre torej kveãjemu za to, 

ali si pripravljena deliti z mano to prekletstvo? 

Prekletstvo je bolj ali manj skupno, le da jaz seveda ne 

Ïelim, da ga tako imenujeva, je nadaljevala z jezikom, ki 

sva ga zdaj Ïe oba razumela. Reciva temu raje sranje, ki


BESeDA 

se naju je spotoma oprijelo in nama zdaj ne pusti dihati. 

Tudi prav, sem sogla‰al. A vpra‰anje seveda ostaja 

enako. 

Z razliko, da morava reã v resnici deliti drug z drugim, 

je oporekala. 

Prvi spra‰ujem jaz, ker sem se tudi prvi prijavil, sem 

kljub temu vztrajal. 

Ali je dovolj, ãe reãem, da te imam rada? se je sklonila 

nad mizo in se mi od blizu zazrla v oãi. Ali je dovolj, ãe 

reãe‰, da me ima‰ rad? 

Vpra‰uje‰ pa se pravzaprav, kaj naj zdaj s tem, da me 

ima‰ rada in da imam tudi jaz tebe rad? sem jo spomnil. 

âeravno seveda Ïe od zaãetka ve‰, da ne moreva s tem 

niãesar drugega, kot da se imava rada. 

Vem, ali pa ne vem, me je poljubila. Ker to paã sploh 

ni nekaj, v ãemer bi imela kako posebno prakso, se je 

zaskrbela. Kveãjemu lahko reãem, da me je najina bliÏina 

povsem presenetila. Nemoã, da bi se temu uprla, pa 

me je navdala z nekakim sluteãim strahom, ki ga lahko 

kveãjemu kdaj potlaãim, zanesljivo pa se ga ne morem 

otresti. Bojim se, da bova slej ko prej napravila napako. 

Zato sem Ïelela, da se o tem nocoj pogovoriva. 

Ugriznil sem se in pridihnil. 

Lahko bi sicer rekel, da sam nisem imel s tem sploh 

nobene prakse — a ãemu bi zdaj sluÏila taka dovtipnost? 

111


112 

BESeDA 

Bronjin lepi obraz je tokrat lebdel nad mano kot najgostej‰a 

zaskrbljenost. Dotaknilo se me je najverjetneje ‰e 

bolj, ker je sploh nisem poznal take. Ustnice so se ji za 

spoznanje ‰obile, slutljivost ji je zoÏila obraz, lesketavost 

v razprtih oãeh pa je silila ãez rob. Bal sem se, da bo zajokala 

— ona, ki je bila ponavadi vsa iz smeha. 

Razumem, da ne Ïeli‰ izgubiti druÏine, sem segel v 

njeno speão dlan. Dovolj jasno mi je, da ne smeva napraviti 

napake, sem jo stisnil in jo nekako le predramil. 

Ne vem tudi, zakaj bi jo pravzaprav morala? sem pomislil. 

âemu bi morala biti kar prepriãana, da nama je 

ob vseh drugih moÏnostih usojena ravno napaka? 

Ker je, pravijo, potem ponavadi tako, je ‰epnila. 

SovraÏim ponavadi, sem izpil in nama znova natoãil. 

Tudi jaz sovraÏim ponavadi, je dvignila kozarec in se 

le spet nasmehnila. 

No, torej!? sem se s kozarcem nekako zmagovito dotaknil 

njenega. Ali ste v uradu za bistvena vpra‰anja 

konãno zadovoljni z odgovorom in lahko v miru nazdravimo? 

V uradu za bistvena vpra‰anja paã ni nikoli miru, je 

trknila. Razen morda med malico, se je s kozarcem v 

roki zavrtela po kuhinji in je jela z levico prina‰ati iz hladilnika. 

Rakci, olive in zrnat kruh, kaka grozljiva klasika, 

je ob tem na‰tevala. Kaj si je ta moja Olja res Ïe zaãe-


BESeDA 

la domi‰ljati, da sva iz kakega njenega sladkega romana? 

Gospa pi‰e knjige? sem se nadvse ãudil. 

Ne, ne, je odmahnila. Ampak jih bere. Gotovo vsak 

dan vsaj enega, si je oslinila kazalec in je naglo polistala. 

Potem pa ima take, ve‰: Tu ima‰ vazo, ãe ti bo sluãajno 

prinesel roÏe. Tamle za zofo v dnevni sobi pa knjigo 

o barvah, ãe te bo morebiti zanimalo, kaj ti sporoãa z 

njo. 

No!? sem se zdrznil, ãeravno je bilo res umevno. Njej 

si torej povedala? 

Sem, je bojeãe skomignila. A samo njej — res samo 

njej, je nato tolaÏila moje zaãudenje. Saj bi me vendar 

razgnalo, ãe ne bi imela komu zaupati. Ali pa bi me paã 

zadu‰ilo, no. Ker, tole, ve‰, tole mi je res grozno, to skrivanje, 

ta obãutek, da ne sme‰ odpreti ust, ko bi v resnici 

najraje pel. Ampak — kaj se tebi ne dogaja tako? 

Pri‰epnil sem doslej le stvarem, sem skomignil, saj 

sem seveda ‰e kako poznal take obãutke. Izvijaãi, kljuãi, 

gedore, kle‰ãe, kladiva; Ïelezu paã zaenkrat nekako ‰e 

najbolj zaupam, sem jo podraÏil, ãeravno mi je prav s 

tem povedala o svojih ãustvih veliko veã kot prej z lep‰imi 

besedami. 

113


114 

34. 

BESeDA 

P rosil bi gospo, ali me morda lahko posvoji, sem pomislil, 

ko sem se potem sprehodil po stanovanju. 

Toliko pa ji le ne zaupam, se je smejala Bronja. 

Lahko pa zaupa‰ meni, sem bil res prepriãan.


35. 

BESeDA 

S tala je sredi povsem razsvetljene spalnice in si poãasi 

odpenjala gumbke na oprijeti obleki. Njeni dolgi 

prstki so napredovali poãasi, a zanesljivo, ne da bi se ji 

sploh zataknilo v eni sami luknjici. Stal sem pri vratih in 

jo gledal, ãeravno je najverjetneje ãakala, da ji bom pomagal. 

A zazdelo se mi je to za hipec, kakor bi bila odbirala 

molek, in bila mi je tako v‰eãna v tem obredju, da 

je karatkomalo nisem Ïelel premotiti. Razumela je moj 

uÏitek in ga tudi dopu‰ãala. Izstopila je iz oblekce, ki ji 

je zdrknila k nogam in si boÏajoã se slekla najlonke. 

Nato si je odpela ‰e modrãek in je z rokami spu‰ãenimi 

ob telesu prav niã srameÏljiva ãakala. 

Ta njena razgaljena lepota me je povsem zamaknila. 

Bilo je to njeno belo in gladko telo tako polno neãesa 

lepega, da ga ni bilo mogoãe z niãemer primerjati. 

Ali pa morda vendarle. 

Rekel sem ji: Zrela Bronja. 

Zrela? je zaskrbljena vpra‰ala. 

Razumi to, kakor bi bil rekel zrelo jabolko, sem ji sku- 

‰al pojasniti. Saj, le zrelo jabolko lahko nekomu tako 

lepo zadi‰i, sem jo dvignil v naroãje in jo poloÏil na po- 

115


116 

BESeDA 

steljo. Vohal sem jo in oku‰al z ustnicami — bil sem 

samo ‰e bolj prepriãan, da je primera ustrezala. In ona 

je najverjetneje vsaj malo razumela, ãemu tako hvalim 

ãas, ki mi jo je namenil ravno tako in ravno zdaj. 

Zvlekla mi je kavbojke in je zatipala po njem, ki se je 

dvigal k njej brez takih misli in razneÏenih besed. Spustila 

ga je med dlani in nato Ïe kmalu, ker je paã postajal 

vse bolj poÏeljiv, tja globlje k njej, ki ga je Ïe ves ãas 

ãakala in iskala z enako Ïeljo. âutil sem dotik, ki naju je 

usloãil in zanihal, da sva se potem izgubljala in se najdevala 

kot zarotena potnika med neko dolgo negotovo 

jeÏo proti vrhu. âutil sem objem, ki me je nagovarjal in 

me prosil, naj ne dovolim, da bi spotoma omahnila in 

zopet zdrsela. In ãutil sem Ïe tudi tisto moã, ki jo je lahko 

predramila le Bronja: obãutek, da lahko tako potujeva, 

potujeva, potujeva do jutra. 

Ne verjamem, da se nama to res dogaja, mi je ‰epetala. 

Samo da se, sem jo pomirjal. Pa tudi ãe so samo sanje, 

sem si Ïelel znova. 

In keljiva vohka vlaga, ki sva si jo spotoma nabrala, 

naju je zlepila, in naju uroãila, da nisva veã ãutila ãasa. 

Bila sva zgodnja in bila sva pozna. 

Bila sva daleã in bila sva blizu. 

Bila sva hitra in bila poãasna.


BESeDA 

Dokler ni Bronja, prebujena v nekem drugem ãasu, 

spet vznemirjena za‰epetala: Koliko pa je sploh ura? 

Bila je ena. 

Sranje! se je zgrozila in se je prestra‰ena izkobacala iz 

objema. Kaj je to z nama? je naglo vstala in s pogledom 

iskala oblaãila. Kot da bi nama nekdo priganjal uro, ji ni 

‰lo v glavo, medtem, ko se je v naglici oblaãila in si zapenjala 

vse tiste drobne gumbke, ki so ji zdaj prav ponagajali. 

Niã tako stra‰nega ni, sem jo pomirjal in se tudi sam 

iskal oblaãila. Le najin ãas gre oãitno drugaãe, sem bil 

prepriãan. Na to se morava paã navaditi. 

Saj, je sogla‰ala. Upam samo, da ga ni kaj privedlo domov, 

je bilo na njenem obrazu obenem Ïe tudi razbrati 

tisti skoraj paniãni strah, ki sem ga zaãutil Ïe zadnjiã. 

Le kaj bi ga lahko privedlo? sem odmahoval. To vendar 

‰e ni njegova ura. 

Ne vem? si je pogrizljala ustnico. Îe nekaj dni se mi 

zdi tako ãuden. 

âuden? sem se ustra‰il. 

Ja, je prikimala. 

Kako — ãuden? sem ‰e podrezal. 

Tako, paã, je skomignila. A saj ti tega sploh ne vem 

pojasniti, je pomolknila. Morda se mi res samo dozdeva? 

se je ãez ãas povpra‰ala. Saj sem od vsega Ïe ãisto 

zme‰ana. 

117


118 

36. 

BESeDA 

P oslu‰aj, da ni ta tvoj stari kamerad v resnici ãe‰plja? 

je zamrmral Gaja‰, ko sva si zjutraj nalila kavo 

in priÏgala prvi cigareti. Preklemano ãuden se mi zdi‰ 

zadnje ãase. 

âuden? sem pogoltnil vroãi poÏirek. 

Tak, je prikimal, ne da bi sploh odmaknil pogled. Kot 

da bi te ponoãi ãarovnica jahala, podnevi pa bi hudiã 

prihajal z raãuni, mi je pomenljivo pomeÏiknil. Ti pa 

vendarle dobro ve‰, kaj ti je Gaja‰ dejal Ïe na zaãetku: v 

dober uk sem te vzel, pravega delavca bom napravil iz 

tebe, zato te ne bom dal kar tako neki cizi v molÏo, temveã 

bom terjal, da si zmeraj in povsod gospodar svojega 

kurãka. Drugaãe paã tvoja glava ne bo nikoli nosila 

klobuka, hi‰a pa ti ne bo nikdar imela strehe. 

Potuhnil sem se in krãevito pomi‰ljal, kaj naj mu 

pravzaprav reãem. Imel je moj mojster oãi, ki vidijo 

globlje od drugih, in imel je, bogmeda, tudi nos, ki je nemalokrat 

vohal Ïe jutri‰njo kuho. Nosil pa je, kajpada, 

kdaj tudi na nosu muho, pa je ni niti opazil. Vedel sem 

seveda, da mu ne morem zaupati o Bronji, a Ïenske mi 

paã Ïe ni smel kratiti.


BESeDA 

Gotovo je prav o tem zdaj tudi sam pomislil, saj je 

konãno umaknil karajoãi pogled in je veliko bolj zaupljivo 

zmignil: Na Ïivce mi gre, ko vidim, da te vleãe. 

Stra‰no mi gre to na Ïivce, ko te takole dan za dnevom 

gledam in se mi Ïe vãasih zdi, da bi te lahko tudi skozi 

‰ivankino oko potegnilo. 

Kaj da me vleãe? sem se sprenevedal. 

Kaj, kaj!? je spet vzrojil. Kot da ne veva oba prav dobro, 

kaj na tem svetu ima lahko edino tak cug? je posesal 

ogorek in si z njim prismolil novo cigareto. Îemljica 

iz hudiãeve peãi, paã, je zapihal. Zato pa, moj Dj, me 

je do boleãine u‰ãipnil v mi‰ico. Ko ga vtakne‰, ji zmeraj 

reci, da je najbolj‰a, ko ga zmakne‰, pa si zmeraj reci, 

da ni edina. Po tistem pa si potem lepo operi prste in jih 

ne vohaj po nepotrebnem. Saj, samo to je tisti coper, ki 

pri tem lahko kaj zaleÏe in je za dobrega mojstra zakon! 

âe vi tako pravite? sem skomignil. 

Kaj jaz tako pravim? se je komaj ‰e zadrÏal, da me ni 

butnil s pestjo v ãelo. Niã jaz tako ne pravim, temveã je 

to tako in pika! je potem le raje udaril po mizi, da se je 

prestavilo prav vse na njej. Predolgo sem Ïe jaz v tem 

poslu, da bi ga takole biksala, je z rokavom brisal kavo, 

ki se je polila. Preveã sem se jaz Ïe nagledal tega, kako 

je kaka pojedla kozla, posrala pa je potem ãrva, je ob 

brisanju samo ‰e bolj prevraãal in polival, dokler mu ni 

nazadnje poãil Ïivec, da je na lepem zagrabil mizo in jo 

119


120 

BESeDA 

prevrnil. Tresnilo je in se razletelo, kakor bi ustrelil z 

lovskim — matice in kovanci pa so se ‰e dolgo zvonkljajoã 

kotalili po dvori‰ãu. 

Ali zdaj vidi‰? je zlovoljen vzkliknil. 

Saj bom pospravil, sem se sklonil. 

Seveda bo‰, je lopnil s peto. A prej mi bo‰ paã zdajle 

prisegel, da si imel kaj od te moje ma‰e, me je zgrabil za 

ovratnik in me spet dvignil. Potem mi bo‰ pa seveda ‰e 

lepo obljubil, da ne bo‰ zdrknil globlje v luknjo, kot se 

za Gaja‰evega vajenca spodobi, mi je zadihal v obraz in 

me ni veã izpustil. 

Vzravnal sem se in nisem umaknil pogleda. 

Ponavadi je nevarno padel, kdor se je tako pririnil v 

moje. 

Tudi Ïe sedaj sem ãutil njegovo slabo teÏo in pot prijema, 

ki bi ga zanesljivo in gladko spodnesel. A ãutil sem 

obenem, da to ni bil boj, ki bi si ga Ïelel in v meni tudi 

ni bilo nobene take jeze. To, kar ga je moralo ustaviti, je 

bila kveãjemu beseda. Tista, ena sama, ki mi je bila sicer 

Ïe ves ãas na jeziku. Naravnost izreãeno dejstvo, ki bi 

mu poreklo, kako zelo je v zmoti in kako klavrni so vprião 

vsi strahovi. 

Niãesar takega ni, sem torej iztisnil. Rad jo imam. 

Samo to je. 

Gledal sem ga, kako je obrnil z oãmi in se poãasi odmaknil. 

Obrisal si je bil dlani ob hlaãe in zatipal za ciga-


BESeDA 

retami. Nato je, ne da bi si sploh priÏgal, zakorakal 

vstran in se postopajoã sredi dvori‰ãa zazrl v nebo. Ali 

ga sli‰i‰? je zastokal. Ali si ga sli‰al, moj ljubi bog, ali si 

ga res tudi ti sli‰al? je dvignil dlani nad glavo. Rad jo 

ima! je nato vzkliknil z visokim glasom. On jo ima rad! 

je spet povzdignil. Na mojem dvori‰ãu, v moji delavnici, 

za mojo mizo — on ima njo rad. Pri vseh mojih besedah, 

pri vseh mojih ‰olah, pri vsej moji skrbi — on ima 

njo rad. Potem mi pa ‰e pravi: niãesar takega ni. Niãesar 

takega, res, je popljuval. Ampak — kam pa je potem ‰el 

ves moj trud? Spra‰ujem te, ti stari ravbar, kam pa je 

potem ‰el ves moj dragoceni ãas? se je ‰e stegoval tam 

in plahutal kakor da bi Ïelel v nebo. Sem ga mar res 

samo zato tu tako potrpeÏljivo uãil pravih korakov, da 

mi bo potem na koncu spet rekel: on jo ima rad? 

Lepa reã, sem zmignil bolj zase, ko sem si le nekolikaj 

opomogel zaradi tako nepriãakovanega odziva. Zdaj bo 

torej ‰e to greh? 

Ni greh, ampak neumnost! je odrezal. Jaz, ki sem imel 

v Ïivljenju dvakrat res rad in sem obakrat bogme krvavo 

plaãal, paã to ‰e kako vem, si je konãno priÏgal cigareto, 

ki ji je v poprej‰njem besu odlomil filter. Zato pa ti 

tudi Ïe ves ãas dopovedujem, da ti bog ni samo zaradi 

lep‰ega napravil dve glavi. 

121


122 

37. 

BESeDA 

P opoldne je klical Batistuta in je dolgo preklinjal v 

slu‰alko. 

Naposled je mojster le nekako razbral, kaj se pravzaprav 

dogaja in je ukazal samo: Urgenca! 

Sedla sva v avto in se zapodila v sredi‰ãe mesta, kjer 

je v edini ohranjeni stari ulici stanoval na‰ tovari‰ z res 

zveneãim nazivom — profesor filozofije Jure Cikuta. Ali, 

bolje reãeno, kjer je stanoval doslej, saj nama je Ïe stra- 

‰ljivi prizor, ki sva ga ugledala takoj, ko sva zavila v 

ozko, za promet sicer zaprto uliãico, napovedal njegovo 

selitev. Pod ‰e zmeraj odprtim oknom v drugem nadstropju 

je bilo namreã po tratoarju razmetano vse njegovo 

imetje. Oblaãila, knjige, gramofonske plo‰ãe, pleten 

naslanjaã, razpolovljen globus, stara elektriãna kitara 

in kajpada ‰e mnoga druga bolj drobna ‰ara — vse to 

je leÏalo naokoli, kakor je paã padlo, da so se morali mimoidoãi 

ogibati in prestopati, Batistuta pa je sedel na 

mahedravem kovãku prav na sredi ulice in je kadil pipo. 

Prizor je bil sme‰en in Ïalosten obenem.


BESeDA 

Kaj se pa greste tukaj? je zaprepaden vpra‰al mojster, 

ko sva izskoãila iz avtomobila, kakor bi se nadvse mudilo. 

Mene vpra‰a‰? je skomignil profesor in je izpljunil 

obilno rumeno tobaãno slino. 

Koga pa naj, prosim? se je Gaja‰ razkoraãil z rokami 

v bokih. 

Kurbo vpra‰aj, je nesreãnik pokazal s pipo k oknu. 

Kaj imam jaz tu kurbe spra‰evati!? je odmahnil mojster 

in je zaãel pobirati razmetano. 

Pristopil sem in mu pomagal. Pobirala sva paã, kar je 

bilo vsaj ‰e za silo celo in zna‰ala profesorju k nogam. Ta 

pa je ‰e zmeraj samo piskal s svojo dogorevajoão pipo in 

je pljuval naokoli svoje Ïolte drekce. Zdel se mi je v tem 

avtizmu samo ‰e bolj suh in zlomljen, kosmat obraz pa 

se mu je podalj‰al, da je bil bolj podoben koruznemu 

betu kot ãloveku. 

Kaj bo‰ zdaj? je konãno zopet vpra‰al mojster. 

Ustanovil bom komunistiãno partijo, se je vzdramil 

Batistuta in je pospravil dogorelo pipo v razparan Ïep 

na skuknjiãu. 

Ustanovil bo‰ ti pasjo figo, je zamahnil Gaja‰, kot da 

bi ga najraje mahnil po temenu. Zato pa je tudi bilo tako 

z njo, ker so jo taki ustanavljali. 

Prav, je prikimal oni. Pa je paã ne bom ustanovil, ãe si 

ti tako zelo proti, se je poklapan sesedel. Samo, da pa 

123


124 

BESeDA 

potem res ne vem kaj bom? se je z vsemi prsti popraskal 

po bradi in si jo samo ‰e bolj razmr‰il. 

NaloÏila sva vso njegovo imetje v naslanjaã in postavila 

tam sredi ulice kup, ki je bil Ïe od daleã videti kot 

kup nesreãe. Nato si je mojster priÏgal cigareto in je ponudil 

tudi meni. 

Kaj naj zdaj z njim? me je vpra‰al, ko sva nekaj ãasa 

tako kadila. 

Pojma nimam, sem zmignil. 

Imajo kje kake zavode, kjer lahko vsaj zaãasno namestijo 

take? ga je ãez ãas ‰e zanimalo. 

Mislim, da tukaj ne, sem odvrnil. Zdi se mi tudi, da to 

veã ne gre tako enostavno, kot je ‰lo vãasih. 

Saj, saj, je ves nejevoljen prikimal. Ampak, tega pa le 

ne bom nikoli razumel, da si lahko ‰olan in pameten 

ãlovek takole zasere? 

Lahko, vidi‰, lahko, se je dvignil profesor. âlovek bi 

celo rekel, da se velike ideje v dana‰njem ãasu Ïe po pravilu 

konãajo tako, je dejal, vendarle spet z neko iskro v 

oãeh. Moja velika ideja pa je seveda bila, da je lahko ãlovek 

sreãen tudi z eno ãisto navadno koko‰jo, samo ãe jo 

ima dovolj rad. 

No, pa smo Ïe spet tam, se je popraskal mojster in ni 

zadeve niti veã komentiral. Ampak, reci ti meni raje 

zdaj, kam naj te zapeljem? je ukazujoãe povzdignil glas.


BESeDA 

Misli‰, da imam jaz kar ãas takole straÏariti, medtem, ko 

se tebi ne da veã niti dihati? 

Dobra ideja, res! je spet oÏivel Batistuta. Zdaj pa jo 

morda le imam? 

Prisluhnila sva in ãakala. 

Najbolje bi bilo, zagotovo, da bi paã nehal dihati, je 

izustil. 

Tedaj pa mu je Gaja‰ povsem iznenada prilepil tako 

silovito klofuto, da je siromak od boleãin in najverjetneje 

tudi strahu, da jih bo ‰e dobil, prav glasno prdnil. 

Zdaj se mi bo pa tu ‰e usral! je ihtavo poplesal mojster 

in mi je s kretnjo ukazal, da sva v naglici zaãela nalagati 

nesreãnikovo imetje v avto. Bilo je vsega res samo 

za v jugo, le naslanjaã sva morala pritrditi na streho. 

Kam pa potem pravzaprav gremo? je strahoma vpra- 

‰al profesor, ko sva ga najnazadnje prav niã neÏno narinila 

v prenaloÏen avto. 

Kam pa naj gremo? je iztisnil skozi zobe mojster. Dokler 

se nekako ne znajde‰, bo‰ paã Ïe moral potrpeti pri 

meni. 

125


126 

38. 

BESeDA 

N i mi bilo pov‰eãi, da sem tako nepriãakovano dobil 

cimra. Za silo urejena podstre‰na soba je bila 

namreã Ïe doslej moje edino varno pribeÏali‰ãe, zdaj pa 

se je v njej gnetel ‰e Ïlobudravi profesor, ki oãitno res ni 

veã vedel, kaj naj bi s sabo. Prva Ïena, ki jo je pustil s 

tremi nepriskrbljenimi otroki, ga ni Ïelela veã niti videti 

in sta tudi o nujnih zadevah komunicirala samo pismeno. 

Mladi anglistki, ki jo je ‰e do nedavnega koval v 

zvezde in jo omenjal kot vzorãni primerek postemancipirane 

Ïenske, pa je puh oãitno medtem prerasel v perje 

in se je iz obetajoãega pi‰ãanãka spremenila v ãisto navadno 

koko‰, ki njegove filozofije ni veã zmogla dojemati. 

Ali pa jo je paã kratkomalo zavrnila in ga z vsem 

njegovim materialnim in duhovnim bogastvom vred 

nepreklicno odloÏila na ulico. Koliko je premogel prvega, 

smo seveda Ïe izmerili z jugecem, koliko drugega, pa 

mi, moram reãi, ni bilo niti malo jasno. 

Do izobraÏencev sem bil Ïe sicer od nekdaj nekako 

zadrÏan. 

Zdelo se mi je, da so skoraj praviloma nastajali iz grebatorjev. 

Ti pa so mi ‰li v ‰oli posebej na Ïivce. Pa to ne


BESeDA 

zato, ker so dobivali bolj‰e ocene, temveã seveda, ker so 

jih dobivali samo zato, ker so bili tako hudiãevo upogljivi 

in pridni. Velikokrat se mi je zdelo, da bi lahko marsikaj 

vedel bolje od njih, ãe bi se mi le vzljubilo posedati 

ob knjigah. ·e bolj pa mi je bilo takrat grozno, da je 

druÏba to grebatorsko oÏino in odlika‰ko neãimrnost 

tako zlahka sprejemala in seveda tudi nagrajevala, medtem 

ko so pravi dÏeki skoraj praviloma ostajali postrani. 

Bilo pa je tudi res, da nas zavodskih gotovo ne bi nihãe 

spra‰eval o ‰tudiju, ãetudi bi bili ‰e tako uspe‰ni. 

Morali smo namreã postati mesarji, kljuãavniãarji, kleparji, 

varilci, vodoinstalaterji, elektriãarji — saj, le to je 

zagotavljalo, da bomo ãimprej sami poskrbeli zase in 

zlezli z druÏbinih ramen v njeno fekalno drobovje. To je 

navsezadnje potrdil tudi moj kasnej‰i poskus na vi‰ji 

strojni, ki se je konãal z vnoviãnim razoãaranjem in s 

samo ‰e enim izgubljenim letom. 

A kakorkoli Ïe — ubogi profesor je zdaj paã moral obãutiti 

to moje zdavnaj pridobljeno nezaupanje, ki se mu 

je pridodajala Ïe sicer‰nja nejevolja ob vsiljivcu. Dejstvo 

pa je bilo seveda, da nisva sodila skupaj tudi zaradi 

tega, ker je sam preboleval ljubezensko razoãaranje, v 

meni pa so prav zdaj odmevkali najsilovitej‰i rukajoãi 

glasovi. 

Poãasi, samo poãasi, si je pravil podnevi in ponoãi. 

Omnis festinatio ex parte diaboli est, je do onemoglosti 

127


128 

BESeDA 

ponavljal in si sproti prevajal, kot da bi tako bolj uãinkovalo: 

Vsa naglica prihaja od hudiãa. Meni pa ni ‰lo v 

glavo, kako bi sploh lahko Ïivel ‰e poãasneje, saj je bil Ïe 

ves kot muha v moãniku. Zjutraj je, recimo, zaãel vstajati 

Ïe ob prvem svitu, pa se je kljub temu zmeraj odpravil 

v sluÏbo ‰ele, ko sva z mojstrom Ïe zdavnaj popila 

kavo in sva bila ponavadi Ïe tudi v delavnici. In kakor se 

je podvizal, tako je oãitno tudi razmi‰ljal, saj so vãasih 

pretekle ure in ure, preden je zloÏil misel, ali pa je paã 

kdaj tudi ni zloÏil. Gnani od nara‰ãajoãih obãutkov nezado‰ãenosti, 

nezadovoljnosti in nemira, se pehamo in 

poganjamo v novo in Ïivimo vse bolj v prihodnosti, je 

zastavil Ïe navsezgodaj. Problem je v tem, da niã veã ne 

Ïivimo v luãi dena‰njega dne, temveã v temi prihodnosti, 

je dopolnil, ko se je vrnil iz sluÏbe. Ne zavedamo se, 

da je na‰a prihodnost v resnici Ïe dolgo v naprej pripravljena 

v nezavednem, zato se da z malce jasnovidnosti 

zlahka ugotovili, da je vse tisto bolj‰e premnogokrat 

plaãano s slab‰im, je zatrdil zveãer. Ker pa seveda 

‰e zdaleã nismo vsi jasnovidci, je najverjetneje priporoãljivo, 

da vsake toliko ãasa obi‰ãemo nekoga, ki ima 

tak dar in ga prosimo, da nam pomaga, je potem konãno 

dorekel. 

Okoli starih bab mi Ïe ne bo‰ lazil, je povzdignil glas 

Gaja‰, ki je seveda takoj pogruntal, kaj ga pravzaprav 

matra.


BESeDA 

Kdo pa govori o babah? je zinil profesor. Kot ãastilec 

filozofije paã ‰e kako vem, da je bila ãista misel zmeraj 

v posesti mo‰kega. 

Baba ali ded, je odkimal. Tega ti paã ne bom dopustil 

in basta. 

Ne bo‰ dopustil? 

Ne bom. 

Ti meni? 

Jaz tebi. 

Pa kaj si mi ti, prosim? 

To, kar si me sam prisilil. 

Ampak, tu vendar zdaj gre Ïe za vpra‰anje ãlovekove 

osebne svobode in tako se ne moreva pogovarjati. 

Se niti ne mislim, je odrezal mojster. A dokler bo‰ pod 

mojo streho, ti paã ne bom dovolil, da bi zapravljal denar 

za neumnosti in mi delal sramoto, je bil trd in neizprosen. 

Sicer pa ima‰ vso svobodo, da kar takoj sprakira‰ 

in odide‰ — pa magari brez hvala lepa, ãe se ti zdi, 

da si nisem zasluÏil niti tega. 

Batistuta je zajel sapo in jo pogoltnil. Stanodajalãeva 

odloãna beseda je vsaj za nekaj ãasa zalegla, saj se poslej 

ni pritoÏeval. Dogodke, ki so mu iznenada tako brutalno 

sfiÏili Ïivljeneje, pa je sicer ‰e zmeraj doÏivljal kot 

krivico. NeutolaÏljiva uÏaljenost je puhtela iz sleherne 

njegove pore in samo res velike koliãine cenenega vina 

so ga lahko kdaj zvedrile. Pa ‰e v tem poÏivljajoãem 

129


130 

BESeDA 

napoju, kot da je bila spet nekaka prikrita simbolika, saj 

je imel profesor odslej najraje namizno vino z imenom 

dar jeseni.


39. 

BESeDA 

V 

soboto dopoldne je pri‰la Bronja v mesto z otrokom. 

Fant je bil star deset let in mu je bilo ime Ingo, ali pa 

ga je tako paã klicala. Zdel se mi je droban in krhek kot 

deklica. Le v njegovih velikih zvedavih oãeh sem Ïe ob 

prvem spogledu zaznal tisti dobro mi znani pobalinski 

lesk, ki je razkrival, da mulc le ni taka ovãka, kot je bil 

videti. Vedel sem se sicer, kot da ga sploh ne opaÏam. 

Saj, kaj pa sem imel z njim? ·lo mi je celo pomalem na 

Ïivce, da ga je pripeljala s sabo. Bil je dotik iz tistega njenega 

sveta, ki sem ga sicer najraje odmislil, ali paã odrinil 

nekam tja daleã v neznano. Bil je zdaj tudi v napoto, 

da se nisva mogla povsem zamakniti v najin sicer Ïe 

dobro ugla‰eni sprehajalski bluz. 

A mali vsega tega seveda ni ãutil in tudi ne upo‰teval. 

Slab kombinezon ima‰, je zategnil, ko si me je pozorno 

ogledal, pa ãeravno sem si za v mesto oblaãil edinega 

‰e nepokrpanega, ki ga je mojster pred kratkim pribarantal 

v Renaultovih delavnicah. Renault ob koncu 

sezone odhaja iz formule, Mercedes pa napoveduje povsem 

nov agregat, s katerim bo McLaren v naslednji 

131


132 

BESeDA 

sezoni zanesljivo potolkel Ferrari, mi je pojasnil z glasom 

televizijskega komentatorja. 

Ne maram Mercedesa, sem skomignil v zadregi. 

Pa bi ga moral, ãe se res kaj spozna‰ na to, je zapel 

mali. Mercedesov novi agregat FO, sto deset E, V deset, 

razvije pri ‰estnajst tisoã petsto vrtljajih v minuti moã 

sedemsto petdeset KM, me je presenetil s podatki, ki jih 

niti sluãajno nisem poznal. 

To je pa kar, mu seveda nisem priznal, da ne vem ravno 

veliko o formuli ena. Potem bo pa morda res na tesno. 

Na tesno, je zaniãljivo odmahnil, kot bi bila tudi ta 

moja pripomba nezasli‰ana neumnost. Kdo pa ‰e sploh 

lahko ta hip razvije sedemsto petdeset KM? me je preiskal 

s svojimi lesketavimi oãkami. Peugeot s svojim 

agregatom A ‰tirinajst, recimo — ampak: misli‰, da to 

kaj pomeni pri Jordanu? 

Pojma nimam, res, sem se konãno vdal, saj nisem niti 

slutil, kdo je ta Jordan. 

Kako? se je zaãudil. Saj si mehanik, ne? 

Samo pomoãnik sem, sem skomignil. 

Prosim te, Ingo, je konãno posegla Bronja, ki je najverjetneje 

zaãutila mojo zadrego. To paã ni lepo, da se 

takole prilepi‰ na ãloveka. 

A mali je bil tiho le toliko, da je po‰teno zajel zrak. 

Nato pa je Ïe zopet obrnil oãi in je dejal: Cveto mi je


BESeDA 

obljubil, da me bo prihodnje leto peljal na dirko v Budimpe‰to. 

Vsi bodo tam navijali za Schumacherja, jaz pa 

vem, da bosta srebrni pu‰ãici zmagali. 

Prosim te, no, ga je spet povlekla za rokav. Kaj vse ti 

je Ïe on obljubljal. 

âe me ne bo, bom pa ‰el na ‰top, se je je otresel mali. 

·el bo‰ magari tudi na ‰top, ko bo‰ enkrat lahko, zdaj 

pa se naju Ïe usmili s to svojo nesreãno formulo, je bila 

nejevoljna. 

Fantiã je konãno zaril roke v Ïepe in se ozrl po izloÏbah. 

âutil sem, da sem ga s svojim nepoznavanjem 

‰portnega avtomobilizma nadvse razoãaral, a mi ni bilo 

posebej mar. Bil je kar vaÏiã, ta mulo, jaz pa sem bil pred 

Bronjo ‰e zmeraj otroãje ranljiv. Skoraj zameril sem ji, 

da mi ga je sploh spustila za vrat. A bila so to vendarle 

res spet tako sme‰na ãustva, da sem jih moral Ïe v kali 

pregrizniti. Pravi Ïivec, ta stric, sem torej pokazal na 

malega. Pa ãeravno takole na pogled sploh ni videti. 

Zelo je navezan na Cvetota, je skomignila. On pa si 

vzame zanj tako malo ãasa, je vzdihnila. Najhuje pa je 

seveda, da mu v tem svojem zakletem odla‰anju zmeraj 

samo nekaj obljublja, jaz pa mu moram potem dopovedovati, 

da spet ne bo ‰lo, in si izmi‰ljati izgovore. 

133


134 

40. 

BESeDA 

L epec, ki ‰e ni plaãal niti popravila marcedesa, je 

mojstra nekako vendarle prepriãal, da sva zaãela 

pomalem gladiti tudi bmve. Ob tem pa je Ïe nekaj veãerov 

zapored nagovarjal Malaãiãija, naj âuku iz Glorije 

posodi svojo drugo harmoniko, saj da se je njegova 

pokvarila in jo imajo na popravilu v âakovcu. Preostala 

tovari‰ija je seveda vedela, da je instrument v resnici 

dolgoval staremu Zimermanu, pri katerem si ga je bil v 

naglici sposodil, ko ga je Copek izsiljeval z razstrelivom, 

pa vendar ni o tem zdaj Malaãiãiju nihãe niti namignil. 

Tako tiho sodelovanje pri zaroti me je seveda nadvse 

presenetilo. Obenem pa mi je ‰lo Ïe prav neznosno na 

Ïivce, saj so Lepcu taka poniglava veriÏenja skoraj praviloma 

tudi uspevala. Ali bolje reãeno: bil je to njegov 

naãin preÏivetja, s katerim se je, kljub nikoli povsem zama‰eni 

luknji v ãolnu, ‰e zmeraj ãudeÏno drÏal na povr‰ju. 

Tuhtal sem torej, kako bi lumparijo le nekako prepreãil. 

Naposled sem potem ãrhnil Batistuti, ki je, vsaj v svojih 

bolj‰ih ãasih, rad razsojal tudi o tem, kaka zahrbt-


BESeDA 

nost je med tovari‰i ‰e dopustna in katera niti sluãajno 

ne. 

Dolgo je le posmrkaval tam v svojem kotu in Ïmirkal 

naokoli, kakor bi se bil pripravljal na tvegan skok nekam 

v globino, nato pa je iznenada dvignil usloãeni kazalec 

in zapopevkal z ma‰nikovim glasom: Ko sta ãetrtiã tekla 

okoli obzidja in pri‰la do izvirov Skamandra, je Zevs 

iztegnil roko, vzel zlato tehtnico, spustil nanjo dva Ïreba, 

napovedujoãa Ïalostni konec, enega Ahilu, drugega 

Hektorju. DrÏal je tehtnico v vesi, in glej: Hektorjeva 

skodelica se je nagnila globoko proti Hadu, in Apolon 

ga je takoj zapustil, je z visokim glasom konãal pesem in 

je z na ‰iroko raz‰irjenimi rokami pristopil. Zato pa! je 

spet dvignil usloãeni kazalec, ki ga oãitno ni niti zmogel 

veã povsem iztegniti. Tako nas Iliada pouãi, da tehnica 

ni samo simbol pravice in praviãnosti, temveã tudi in 

morda predvsem simbol usode. Usoda pa, vsi vemo, je 

neizprosno povezana s pojavom minljivega ãasa. Zato 

kajpada tudi v tem primeru kaj teÏko Ïe ob ãasu reãemo 

ali so posameznikova dejanja primerna ali niso? je zakljuãil 

predavanje in je spet sedel na pograd, kakor bi bil 

pravkar poopravil veliko in zveliãavno delo. 

Najbolje bi bilo torej, da vpra‰amo jasnovidce? sem 

zbodel. 

Najbolje, ja, je zaÏmirkal, kakor da sploh ni razznal 

prizvoka. A nam Gaja‰ tega Ïal ne dovoli. 

135


136 

BESeDA 

No, sem pljunil. Potem pa smo paã v riti. 

Smo in nismo, je potehtal in je nato le spet vstal. Edino, 

kar nemara res zanesljivo vemo, je seveda, da stari 

Zimerman ni niã zakrivil, da je kveãjemu storil le dobro 

delo, in da bi mu bilo torej harmoniko nekako treba 

vrniti, je poznavalsko presodil, ãeravno je bilo samo po 

sebi umevno. Zdaj pa, kdo naj bi mu jo vrnil, prosim? to 

pa je seveda Ïe drugo vpra‰anje. 

Kaj pa ãe morda le tisti, ki mu jo je tudi vzel? sem se 

v obupu pomalem Ïe zabaval. 

Îe, Ïe, je pritrdil. Ampak, kdo pa mu jo je pravzaprav 

vzel, prosim? je pristopil. Ali Copek? ali kurbe? ali policija? 

je na‰teval povsem zresnjen. Ker, Lepec je, kakorkoli 

se Ïe to obrne, v vsej zadevi predvsem nadrsal, je bil 

oãitno prepriãan. Zdaj pa, ãe je Ïe nadrsal: kdo naj mu 

pomaga? je zaokroÏil ta svoj lahkotni zdrs preko in 

mimo dejstev. Îe v kraljestvu majhnih krilatih insektov, 

ki jim tukaj pravimo muhe, je moã v slogi. Zatorej po 

mojem tisti, ki ima ta hip med nami edini dve harmoniki. 

Dobro, sem kljub ogorãenju popustil. Tudi ãe je zadeva 

torej taka, da naj se mu paã pomaga, in naj mu pomaga 

tovari‰ija, sem ugotovil. âemu ga Lepec potem 

lepo ne prosi, naj mu jo pokloni, ampak mu jo jemlje s 

finto, da jo bo vrnil? Pa ãemu mi molãimo, medtem ko 

se to tu vprião nas dogaja?


BESeDA 

Glej!? je vzkliknil. Ti pa si res hudobec! me je oblajal 

nadvse popadljivo in slinavo. Le s ãim se ti je Malaãiãi 

tako zameril? 

Malaãiãi? sem osupnil, ker res nisem razumel. 

Poslu‰aj! je zdaj rekel povsem mirno, ki si me je tokrat 

oãitno po‰teno privo‰ãil. âe bi zdaj terjali od njega, naj 

jo pokloni, bi jo seveda zazmeraj izgubil. âe pa pustimo, 

da jo samo posodi, mu jo bo Lepec zagotovo prej ali slej 

vrnil. Tvegamo torej edinole ali bo paã malo bolj‰a ali 

paã malo slab‰a. A meh je navsezadnje samo meh. 

Taka je torej ta reã? sem nevede ‰epnil. 

Taka. Razen, seveda, ãe ‰e zmeraj meni‰, da je mogoãe 

urediti to reã bolj tovari‰ko? 

137


138 

41. 

BESeDA 

N o, po‰tenjak? me je zjutraj ustavil profesor, ki se je 

ravno odpravljal v sluÏbo. Si torej o tistem najinem 

mehu vsaj ‰e enkrat premislil? 

Sem, sem odvrnil, ker sem tudi zares premislil. ·e 

zmeraj sem seveda prepriãan, da bi bilo Malaãiãiju treba 

reãi. Ostaja namreã tudi ‰e tretja mnoÏnost: da mu 

harmonike ne pokloni. 

Misli‰? me je pikro o‰inil. 

Mislim, sem bil prepriãan. 

Glavno je, da smo potem mi ãisti? se je zvi‰ka nasmehnil. 

Pomembno je, da smo ãisti, sem zatrdil.


42. 

BESeDA 

Z veãer je Malaãiãi dvignil iz prtljaÏnika kovãek s fraj 

tonarco in ga je postavil pred Lepca. Pa kaj ne pove‰, 

jebenti! ga je ob tem o‰tel. Tri dni sem se Ïe zbujal 

z grozo, da bo tam neki ãuk nategoval mojo Lidijo! se je 

namr‰ãil. Zdaj pa, ko vem, da je za Zimermana: adijo, 

Lidija, saj ti bo lep‰e tam kot pri meni! se je golozobo 

zareÏal in je segel po kozarcu. Poserjeva se midva oba na 

tako muziko, kot jo zdaj terjajo. 

Zaznal sem Batistutin pogled in dojel, da je paã ‰el 

samo povedat Malaãiãuju. Bila je to seveda njegova velika 

zmaga, ki je nikakor nisem priãakoval, ‰e manj pa 

razumel. A kaj — ‰e zmeraj sem bil paã torej za tem 

omizjem samo vajenec. 

Ne morem tega kar tako vzeti, je dejal Lepec. 

Kar tako, ali kakorkoli, si je nazdravljal muzikant. 

Zame je zadeva sto procentno zakljuãena. Copek je bil 

zmeraj goveji vamp in bo tak tudi ‰el na cintor. Zimerman 

bo ‰e za Ïivljenja dobil spomenik in edino to je tudi 

prav. Jaz, deãki, sem se pa tako Ïe odloãil, da bom odslej 

samo ‰e pil. 

139


140 

43. 

BESeDA 

V ino je dalo besedo, beseda je dala idejo, in iz vse 

ga se je na koncu vendarle izcimila tudi nekaka 

kupãija: Lepec je namreã v zahvalo za Lidijo to noã ãastil 

tovari‰ijo v Skiniju. 

Lokal je tiãal v pregibu novega poslopja va‰kega gasilskega 

doma in temaãnega starega zdanja agrarnega 

kombinata. Na slabo osvetlejnem dvori‰ãu so bili ob 

parkiri‰ãu spravljeni kmetijski prikljuãki, umetna gnojila 

in plastiãni sodi. Nad napu‰ãem ob vhodu je utripala 

rdikava neonska svetloba, ki je, poplesujoã po cevastih 

svetilih na hipe izrisovala debelu‰kastega Amorãka s 

prevelikim lokom in ‰e veãjo pu‰ãico. Pred rdeãimi kovinskimi 

vrati, ki so ‰e najbolj spominjala na vhod v zakloni‰ãe, 

sta Ïdela zama‰ãena tipa v pretesnih usnjenih 

jaknah, ki sta, ko sta zagledala Lepca, po solda‰ko povlekla 

trebuhe in postala na lepem nadvse usluÏna. 

Dva, ‰tiri, ‰est, nas je pre‰tel zvodnik, ker je ‰tel tudi 

sebe. To gre danes na moj raãun, jima je pomeÏiknil. Le 

za to splono packo nekako nerad prevzamem odgovornost, 

je nato smeje lopnil Zobarja po rami. Edini si lahko 

zmisli, kar niti najbolj‰a banka ne more plaãati.


BESeDA 

Ne seri, je pisnil moÏic. Vsaj Ïe par mesecev nisem bil 

tu. 

Bili ste prej‰njo soboto, se je nasmehnil starej‰i stra- 

Ïar. Samo, da seveda ne bom nikomur povedal — ãe vi 

tako naroãite. 

Zakrohotali smo se in se zrinili po ozkem hodniku v 

notranjost. Lepec in Zobar prva, ker sta bila tu oãitno 

vsak po svoje ‰efa, Malaãiãi in Gaja‰, ki sta bila Ïe precej 

okajena in glasna, za njima, midva z Batistuto pa sva 

nelagodno stopicljala v ozadju in ãakala, kam se bomo 

dali. Manjkal je torej samo Pavlica, ki si bo zaradi izostanka 

na tako vznemirljivem romanju gotovo pogrizel 

prste. 

Prostor je bil tesen, nasiãen z zadu‰ljivo me‰anico cigaretnega 

dima in sladkobnega parfemskega vonja. Utripal 

je v enakomernem elektronskem ritmu in se barval 

s polesavajoãimi svelobnimi zajãki, ki so ustvarjali 

obãutek, kot da smo na gromozanskem vrtiljaku in v 

resnici ves ãas potujemo. Prizori‰ãe v sredini je bilo 

prazno. Za majhnimi okroglimi mizicami so tiãali zabuljeni 

mo‰ki obrazi, ki so najverjetneje ãakali na zaãetek 

programa. Zdeli so se mi v tem ritmu svetlobe in glasbe 

kar nekako nestvarni: kakor bi se bil svet premikal 

vse hitreje, oni pa bi ujeti v nekih drugih dimenzijah 

olesenevali. 

141


142 

BESeDA 

Bili so stari in mladi; skoraj vsi pa, v teh ptiãjih pozah 

in pisanih gvantih, nekako va‰ki. Kot bi bili ravnokar 

odloÏili tiste stroje tam zunaj, se umili pod pazduho, si 

z oslinjenim glavnikom popravili lase in preverili imetek 

v denarnici. Ali pa se mi je paã le prizdelo, ker se nisem 

tu prav privadil ‰e niti nase. Bilo mi je namreã hecno, da 

smo kar ‰li zdaj pogledat neke Ïenske. Ali pa mi je bilo 

najverjetneje tudi nelagodno, saj nisem ãutil te Ïerjavice, 

ki je tovari‰iji Ïe dodobra ogrela obraze. Bil bi raje ta 

ãas z Bronjo, sem pomislil, in ta nehotena misel se mi je 

potem kar zataknila. 

Kje so babe? je vzkliknil mojster in si je zavihal oba 

rokava. 

Hoãemo babe, ki imajo imajo srabe! je zagagal celo 

profesor. 

·epnil sem prej Ïe matki, naj kar zaãne s programom, 

se je povaÏil zvodnik. Smo pa le taka klapa, ki lahko premakne 

uro. 

In res so se takrat svetlobni zajãki Ïe zbrali na plesi- 

‰ãu, basovski ritem pa se je umaknil melodiji. Priplapola 

je, tako so rekli, romantiãna Sara, odeta v svileno roÏno 

palerino in ovita z dolgim belim mufom, ki ga je kot 

radovedno kaão oÏivljala pred nami in si ‰la z njim zmeraj 

znova poÏeljivo med nogami. Bila je, vsaj na pogled, 

neÏno mlada, in bila je — tega paã v tej beznici nikakor 

ni bilo priãakovati — lepa. Njen tanki Ïivot, ki sta ga


BESeDA 

krasili jedri, polni dojki, je vse manj prislu‰kal glasbi in 

se vse bolj predajal zaigrani strasti, ki ji je drgetala medenico 

in jo sedala na muf. Dokler si ni potem naposled 

Sara ve‰ãe slekla tudi hlaãke, si ‰la s prstom nagajivo po 

pobritem sramu in zbeÏala z odra. 

Kaka maãka! je med ploskanjem zavzdihnil Zobar. Saj 

se lahko ãloveku zme‰a! si je z dlanjo obrisal mastno 

ãelo. Le kje ste jo, zaboga, vzeli? se je potem kar zrinil v 

Lepca. 

V Or‰i blizu Vitebska, mu je pojasnil. 

A, Ukrajina, je prikimal. 

Ne, ne, se je posmehnil. Vitebsk je pa ja v Belorusiji. 

Beloruskinja!? je vzkliknil Zobar. Moj bog, Beloruskinja 

je, kot bi bila res kaka razlika, vzdihoval ‰e tudi potem, 

ko je Ïe plesala egzotiãna Iris, ki je bila malce temnej‰e 

polti in je bila najverjetneje Romunka. 

Zrl sem v izzivalno izraziti, a ‰e zmeraj dovolj obli in 

gladki ritnici, ki sta poplesavali pred mano in uprizarjali 

hotno drhtavico Ïenskega telesa, ki se Ïeli nasaditi na 

nevidno ‰trlino. Bral sem na zabuljenih mo‰kih obrazih 

v polmraku, da so bile tam nekje pod omizji ‰trline tudi 

zares pripravljene, le da je bilo vmes seveda tistih par 

metrov razgretega zraka, ki ga ni bilo mogoãe premagati, 

se pa ob njega paã tudi ni bilo mogoãe podrgniti. Pojma 

nisem imel, res, kako se poãuti razgaljena in ponujajoãa 

se Ïenska, ki se v tej svoji zapeljivi igri gotovo za- 

143


144 

BESeDA 

veda silnega plimovanja v hlaãah, ki jo obkroÏajo. Ali 

morda ãuti vso to zati‰ãano semenje, ki pobrbotava pod 

robom zado‰ãenja, in si nemara celo tudi sama Ïeli 

spro‰ãujoãih curkov? Ali pa je zanjo to Ïe ne‰tetokrat 

ponovljena jalova igra, med katero v mislih v resnici potuje 

med povsem drugimi obrazi in po drugih pokrajinah? 

Ampak — Belorusinja!? je ‰e hlipal Zobar, medtem ko 

je ploskal egzotiãni Iris, ki se je povsem gola poslavljala. 

Mora‰ mi jo nocoj podstaviti, se mu je naslanjal na 

ramo. Pa naj stane kar stane. 

To Ïal ne bo ‰lo, je odkimal zvodnik. 

Ne bo ‰lo? je kar pojokaval. Zakaj ne bi ‰lo, saj bom 

plaãal? 

Mala ‰e ni obdelana, mu je pojasnil. Pojma ona ‰e 

nima, razume‰, kaj jo tu ãaka, ga je tolaÏeãe objemal. Saj 

ve‰, da pri nekaterih to malo traja. 

Pa ravno ona! se mu je k jokavosti pridodala otroãja 

trmoglavost. Pa zakaj ravno ta Belorusinja? je teãnaril 

tudi ‰e potem, ko so Ïe napovedali radoÏivo Merlin, kraljico 

veãera. 

Zberi se Ïe in zapri gobec, se ga je konãno naveliãal 

Lepec. Zdaj je vendar na vrsti ârna. 

In bila je, ta ârna Merlin, res kraljevsko razko‰na. 

Leta, ki jih je najverjetneje preÏivela na takih odrih, so 

ji s preseÏnimi kilogrami dodala tudi nek skrivni mik, ki


BESeDA 

je kar napenjal poglede. Saj, ko si je Merlin dvignila dojko 

iz ko‰arice in jo ponudila tam spodaj nekemu svizcu, 

naj jo poteÏka, je bil to dogodek, ki je izvabil vzdihe. Ko 

pa je potem Merlin vrtela te svoje zajetne jo‰ke — vrtela 

jih je in vrtela kot bi bili na ‰pagah — ni ga bilo v Skiniju, 

ki ne bi takrat navdu‰eno ploskal. Potem pa je Merlin 

celo prinesla ‰karje in je prosila Zobarja, da ji je na 

hlaãkah izrezal veliko luknjo. Gaja‰u pa je na koncu pripadla 

ãast, da je s pozlaãenim damskim glavnikom poãesal 

ko‰ato ãrno muco, ki je pokukala iz luknje. 

Fant, kaka je bilo to zabava! 

145


146 

44. 

BESeDA 

Z aãutil sem bliÏino in vsiljivi violetni opoj, ki se mu 

je potem presenetljivo pridodal vohki in mamljivi 

okus zaznojenega telesa. Bila je ena izmed tistih, ki jih 

prejle ni bilo na plesi‰ãe in torej niti niso nastopale v 

plesnem programu, ali pa so bile morda na vrsti kasneje. 

P‰eniãne lase si je bila vpela povsem na temenu, da so 

ji ‰trleli kot palma, ob ozkih liãnicah pa so se ji zalizali 

skrbno urejeni prameni, kar jo je napravilo nekako samosvojo 

in tudi prikupno. 

Haj, mi je dahnila ob u‰esu. Lahko prisedem? je vpra- 

‰ala, ko sem se nekako ves zdrznjen od blizu spogledal 

z njenimi svetlimi oãkami. Sem Lili, je rekla, ko se je potem 

smuknila k meni in se mi s tanko negovano roãico 

naslonila na laket. Kako je ime tebi? 

Dj, sem konãno le zinilil. 

Dj, je napisala s prstkom po zraku in se srãno zasmejala, 

kot da bi ji bilo nadvse v‰eã. 

Dj, sem skomignil in paã utihnil. 

Tudi druga dekleta so se sprva pririnile predvsem k 

na‰i mizi, saj tu se je edino res obilno toãila penina; tu 

sta kraljevala Zobar, njihova najbolj vroãeuha stranka,


BESeDA 

in pa seveda Lepec, boss, ki je nekje varno hranil njihove 

potne liste. Poãastila pa nas je z obiskom tudi matka 

— paã, gospa Angela, ki je bila najverjetneje lastnica, saj 

je Ïe ves ãas z enim oãesom spremljala dogajanje med 

odrom in ‰ankom, ‰e bolj pa seveda tam zadaj v drobovju, 

ki je bilo sicer skrbno zagrnjeno in zastraÏeno. 

To so ti moji fantje, nas je predstavil Lepec. 

To paã vidim, da so fantje, se je nasmehnila matka, ki 

nas je pozdravila tako, da je vsakega posebej lahno zlasala, 

Zobarja, ki ga je seveda poznala, pa je pocmokala 

na ãelo. Ne vem pa, koliko jih je kaj v hlaãah? se je nato 

spet ozrla in nas potehtala s pogledom. 

Le brez skrbi, se bodo Ïe zna‰li, jo je Lepec poboÏal 

po ritki. Ti le kar mirno. Zaradi nas si ne delaj skrbi s 

kamro. 

Saj to, no, mu je vrnila neÏnost tako, da ga je poboÏala 

po licu. Nekaj imam namreã Ïe v pacu, mu je zaupljivo 

‰epnila k u‰esu. Se mi pa tudi sicer zdi, da bo nocoj 

bratev, saj imajo lesarji v mestu neko svojo fe‰to. 

To je seveda pomenilo, da boss ni resno raãunal z 

nami kot mesenimi strankami, in je nekatere nadvse 

vznevoljilo. 

Kdaj sem pa, prosim, jaz samo gledal? je zapel Zobar. 

Gledati, to je, kot bi vohal meso, potem pa kruh jedel! 

je zaplahutal Gaja‰. 

147


148 

BESeDA 

In to seveda jaz, ki si ga Ïe cel mesec na roke meãem, 

je pritrjeval Batistuta. 

Le Malaãiãi, ki je ves ãas drÏal v rokah kozarec in je 

pomalem sesal, je zdaj stegnil vrat kakor Ïelva in je rekel: 

Jaz, fantje, pa ji ga ne bi vtaknil, tudi, ãe bi ona meni 

plaãala. Probal sem jaz to Ïe enkrat, veste, pa sem ugotovil 

da znam. Zato res ne vem, ãemu bi se sploh ‰e 

matral? 

âeravno je bila ‰ala posreãena, sva se tokrat smejala 

le midva z Lepcem. 

âe bi vedel, da bo tako, bi paã Ïe raje ‰el sam, je nadaljeval 

Zobar. 

Tudi jaz se bogmeda ne bi ‰el po nepotrebnem rajcat, 

je zmajeval Gaja‰. 

Jaz pa bi si lepo v miru pljunil v roke, je pritrjeval 

Batistuta, katerega sem imel sicer na sumu, da ju v resnici 

samo podÏiga. 

No, druÏba pa taka! se je tedaj iznenada zmraãil Lepec. 

Pa kaj ste se zdaj, k hudiãu, tu spravili na mene, kot 

bi vam bil oãe? je odrinil kozarec in je vstal. Ali vam 

morda branim, ali kaj? je vpra‰ujoãe raz‰iril roke. Babe 

so tu in tam je Angela in kaj bi ‰e, prosim, radi? 

Obljubil si nam, da ãasti‰, je zmignil Zobar. 

Pa saj tudi ãastim! je zvodnik dvignil kozarec in ga je 

zopet trdo odloÏil. Kap me bo zjutraj zadela, ko bom 

pogledal raãune, vi bi pa bi celo radi, da vam dam zas-


BESeDA 

tonj ‰e luknje! je ves nasr‰en odmahnil z obema rokama, 

kot bi odvrgel neko nevidno breme, in je kot kafra 

izginil tam nekam za ‰ankom. 

No, vidi‰, je vzdihnil Zobar. 

Gledam samo in se ãudim, je zmajal Gaja‰. 

Vrag naj ga vzame, sadista, je pribil Batistuta. 

Lili pa se mi je s svojo trdo ‰iljasto dojko naslonila k 

rami in v svoji res slovansko zveneãi sloven‰ãini zaãebljala: 

Mi plaãa‰ eno pijaão? 

S ãim le? sem zategnil in jo vljudno odrinil. 

149


150 

45. 

BESeDA 

R es: kako klavrne so se mi zdele vse tiste na hitro 

ponujajoãe se luknje v primeri z Bronjino dareÏljivo 

notrino. Bila je zdaj zame edina in bilo je v njej vse, 

kar so drugi iskali s popadljivim nemirom, v resnici pa 

najverjetneje na‰li le v fantazijah. Ljubila sva se do onemoglosti 

in ‰e potem sva hotela. Le ãas, ki je tam znotraj, 

kamor sva se zatekala, kakor bi se bila zapirala v jajce 

vseh zaãetkov in koncev, ‰e zmeraj tekel hitreje, je 

vse bolj postajal najin zahrbtni sovraÏnik. Zato sva znova 

in znova dopovedovala drug drugemu, da morava 

biti previdna, potem pa sva se zalotena v spozabi zopet 

le strahoma spogledovala in na tihem prosila Usodovca, 

naj nama vsaj ‰e za tokrat pogleda skozi prste. 

Rekel sem ji, da sem bil v Skiniju in da sem bil z Lepcem. 

Ne misli, da nisem bila ‰e tam, se je posmejala. Bila 

sem vãasih velikokrat in sem rada ‰la, je dodala ãez ãas. 

Ker jaz, ve‰, v resnici morda sploh nisem taka, kot me 

pozna‰? me je nato, nekako srameÏljivo in nagajivo obenem, 

pomerila izpod ãela. Ali paã taka, kot si morda zami‰lja‰, 

da sem, ali bi po tvoje morala biti? je ‰e pojasni-


BESeDA 

la. Saj: midva s Cvetotom sva bila Ïe od zaãetka en ãuden 

par. 

Vem o poroki s tristotimi svati, sem ji priznal. 

Ta poroka, ja, se je za hip zamaknila. Bilo je to v ãasu, 

ko sem beÏala; morda nekako tako, kot tudi zdaj beÏim? 

je premi‰ljala. âeprav, takrat: bilo je to obdobje nekak‰nega 

skupnega, rekla bi splo‰nega odpora, in sploh se 

nisem poãutila kdo ve kako osamljena, saj luzerstvo je 

bilo takrat lahko celo in. Zdaj pa: Cveto je bil paã luzer, 

meni pa se je zdelo blazno fajn, da sem lahko tudi jaz. In 

‰ele veliko kasneje sem zaãela dojemati, da je Cveto tak 

tudi pod koÏo, saj se je navsezadnje rodil iz tega in je 

zrasel s tem, jaz pa sem se v resnici na ta naãin samo 

upirala. 

Kaj pa je luzerstvo pravzaprav drugega? sem pomislil. 

Morda, je skomignila. A vendarle je ena razlika, ki se 

mi zdi bistvena: Cveto je bil tak, ker nikoli ni imel druge 

moÏnosti, jaz pa, ki bi lahko izbirala, sem se zavestno 

odloãila, ali pa je bilo to paã dejanje iz neke fiksne 

ideje. Prav zato, najverjetneje, sva se potem kasneje tudi 

zaãela razhajati... 

Kaj pa jaz? me je iznenada pre‰inilo. 

Ti? oãitno ni razumela. 

Kaj sem pa potem jaz? sem izrekel. 

Ti? se je vpra‰ala. Ja, kaj pa vem? je smejavo odmahnila. 

Sprva si bil paã le sreãno nakljuãje, se se je ‰e izmi- 

151


152 

BESeDA 

kala. Zdaj pa si mi Ïe toliko tega, da me je pravzaprav 

strah. 

Kaj pa ãe sem tudi jaz samo luzer? sem bil neizprosen. 

Ti? je spet rekla — zdaj to z nekakim ãudenjem, ki je 

Ïe ugovarjalo. Ti pa Ïe nisi in to tudi ne more‰ biti, je 

zatrdila ãez ãas. 

Kaj pa ãe v resnici sploh nisem tak, kot me pozna‰? 

sem uporabil njeno vpra‰anje. 

Si, je prikimala. Si nekdo, ki mu gre za stvar, je bila 

prepriãana. Si nekdo, ki ve, da mora dajati, da bi lahko 

dobil, je zresnjena dodajala. Si nekdo, ki se lahko da 

celega, me je poljubila. 

Bil je to poljub, ki je bil v neãem drugaãen od prej‰njih; 

le mehak dotik njenih ustnic, pa vendar mu na 

skrbno varovanem ozvezdju poljubov v mojem spominu 

ni bilo enakega. Morda me je kdaj tako poljubila babica, 

a to vendarle ni bila primera, ki bi zdaj zalegla. Bil 

je to poljub, ki se me je dotaknil, kot bi se me od nekod 

dotaknila mama. 

Rekel sem ji: Hvala.


46. 

BESeDA 

M ojster je po nesporazumu v Skiniju zasovraÏil 

Lepãev avto. Zrinil ga je z dvigalke k ograji in ga 

je tam celo nekajkrat obrcal. Ne bom mu ga sklepal, in 

ga ne bom, pa tudi ãe me bo na golih kolenih prosil, je 

bil prepriãan. Ne bom veã sodeloval s takimi, ki samo 

goltajo mojo dobroto, v zameno pa ne iztisnejo niti prdca, 

je prisegal pri vseh svetnikih. Ne, ne bom in ne bom, 

je bevskal okoli vogalov, da se je naposled ‰e Lajka vznemirila 

in mu je hovkajoã oporekala. Raje mu ga bom zapravil, 

je nato zopet sklenil. Bo Ïe on videl, kako lahko 

Gaja‰ zacopra tako ‰katlo. Prestave se mu bodo me‰ale, 

kolesa mu bodo odpadala, napeljava se mu bo vnemala... 

Pa saj sploh niso neke babe, sem ga sku‰al tolaÏiti. 

Seveda, da niso nikake Severine, vrag jih vzemi, te posu‰ene 

ãe‰plje, je ‰e pobesneval. Samo, vratove stegujejo, 

goske, naj se ne bi videlo, da so kure, je stegoval vrat 

in je s plahutajoãimi rokami poãepal. Ja, kaj pa misli‰!? 

je juckal. Ne bodo vendar Sojuzi izvaÏali, kar je kaj vredno. 

Dobro oni Ïe vejo, komu lahko za zlato prodajo pokvarjeno 

robo. A ne bo je potem, prosim, tu neki Lepec 

153


154 

BESeDA 

prodajal meni. Ja, kaj si pa misli, kantor hudiãev!? Mu 

bom raje pritisnil Ïeno, ãe me bo samo ‰e malo izzival! 

Stisnil sem zobe in se ‰e komaj obrzdal, da nisem planil. 

Îena pa paã ni niãesar kriva, sem ga nato le opomnil. 

Kriva ali ne kriva! je pljunil. Ne bo mu ona veã dala, 

ko jo bo enkrat Gaja‰.


47. 

BESeDA 

Î e tri veãere zapored so potem mojster, dentist in 

profesor preklinjali meneÏerja. Obirali so ga do 

kosti in ga utapljali v pljunkih, sami pa so se, bogmeda, 

vse bolj utapljali v vinu. Gaja‰ se je ponavadi zdaj Ïe dopoldne 

odÏejal v bifeju, Batistuta si je na svoji polÏevi 

poti iz sluÏbe ãastil vsaj dvojni vinjak, Zobar pa je, takoj 

ko je zaprl ordinacijo, iz samopostreÏbe prinesel buteljko 

‰ipona, saj je ta, po njegovih zapriseÏenih teorijah, 

najbolj uãinkovito preganjal maãka. Maãek je bil ob 

Lepcu zdaj namreã tisto, kar jim je ‰lo vse bolj na Ïivce 

in jim je vsaj sku‰alo greniti Ïivljenje. 

Ko bi le kdo Ïe izna‰el zdravilo proti temu hudiãu, je 

zmajaval Gaja‰, medtem ko so ga napadali, maãkona, s 

‰iponom. Gotovo bi kar ãez noã postal miljarder. 

Znanstveno je dokazano, da ga povroãa preseÏek 

acetaldehida v telesu, je zatrdil Zobar. V jetrnih celicah 

namreã ob vstopu alkohola zaãnejo delovati armade encimov, 

alkoholna dehidrogeneza imenovani, ki etanol 

spremenijo v acetaldehid. ·ele drugi e‰alon encimov, ki 

nastopi kasneje in se imenuje aldehidna dehidrogeneza, 

pa ga potem spreminja v ocetno kislino, ki se iz jeter 

155


156 

BESeDA 

ne‰kodljiva pretaka v seãevod, je poznavalsko pojasnjeval 

in je s prstom risal po umazani mizi samo ‰e bolj zapletene 

specialke, kot je bila razlaga. Dokaz, da je vzrok 

za maãka res v preseÏku acetaldehida, pa moram reãi, 

prihaja z Japonske, je nato zmagoslavno oznanil. Velika 

veãina tarumenih ima namreã iz ‰e ne pojasnjenih vzrokov 

okvarjen gen aldehidne dehidrogeneze, zato Ïe po 

kozarcu piva, ali seveda sakeja, trpijo za tak‰no slabostjo 

in glavobolom, da si veãje koliãine alkohola praktiãno 

ne morejo niti privo‰ãiti. 

Treba je torej samo izdelati ta vraÏji gen, je povzel 

mojster, ki je zaãuda celo sledil razlagi. âudi me le, da 

Japonci tega ‰e niso pogruntali. 

Gena paã niti Japonec ne more izdelati, ga je zavrnil 

profesor. Saj gen je gen, ki ga ima‰ v sebi ali pa nima‰. 

Tega res ni mogoãe umetno izdelati, lahko pa encimu, 

recimo, pomagamo z aminokislinskim dodatkom Nacetilcistein 

imenovanim, je ‰e blestel dentist. Ta namreã 

vsebuje substance, ki poskrbijo za odvzem strupenih 

atomov vodika in moãnih kisikovih radikalov iz etanola. 

Pa izdelajmo paã ta dodatek! je razgreto predlagal 

mojster, ki seveda ni niti sku‰al ponavljati strokovnih 

izrazov. 

Pa ga izdelajmo! je pljunil v roke profesor. Midva 

bova drÏala, ti bo‰ pa Ïagal, se je golozobo zareÏal.


BESeDA 

·koda takega truda, je le odmahnil izvedenec. Aminokislino 

cistein najdemo vendar v naravi. ·e najvejã je 

je, recimo, v ostrigah in sovjih jajcih. Vedel je to Ïe po- 

Ïeruh Plinij, tam, le kakih sto let po Kristusu. 

V ostrigah? je zinil Gaja‰. Kaj so ostrige? 

Ostrige so ‰koljke, mu je pojasnil Zobar. 

Sovja jajca so pa sovja jajca, se je zabaval Batistuta. 

Sovja jajca? se je popraskal mojster. Ta pa bi se vendar 

tudi pri nas na‰la! ga je povsem prevzelo. Vedel sem 

jaz vãasih za mnoga mesta, kjer se zadrÏujejo sove, me 

je vpra‰ujoãe potipal s pogledom. Ni vrag, da ne bi ‰e 

kje ostalo kako gnezdo — kaj pravi‰? se je nato zaupljivo 

nagnil k meni in mi pomignil. Kaj, ãe bi stopil naokoli 

in malo pokukal? 

Jaz? sem zaprepaden zategnil. 

Kdo pa je ‰e tu vajenec? me je opomnil. 

âakaj, no! je tedaj nepriãakovano posegel profesor. 

Sove nesejo jajca samo, ko se Ïenijo, je zatrdil in mi ob 

tem skrivoma zavezni‰ko pomeÏiknil. To pa je seveda 

spomladi. 

In tako je maãek iz slepe ulice kajpada vsaj ‰e do pomladi 

ostal Ïiv in je imel celo mlade. 

Poznali smo sicer zdaj njegovo kemijsko formulo, izvedenec 

pa nam je ta veãer tudi razjasnil, kako ta zlobna 

enaãba uãinkuje na organizem. Vzrok za teÏavo torej 

tiãi v uniãujoãi izsu‰itvi, ki povzroãa Ïgoão in neuto- 

157


158 

BESeDA 

laÏljivo Ïejo. Ko namreã pride alkohol v hipofizo, zavira 

nastajanje antidiuretiãnega hormona, ki sicer ohranja 

rezerve telesne tekoãine v ravnovesju, tako da ledvicam 

naroãa, naj vsrkajo vodo iz urina. Ker pa smo torej za ta 

hidrostat zdaj Ïe prikraj‰ani, se ledviãna zapora odpre 

in organizem zaãne izgubljati veliko veã vode, kot pa jo 

pridobi z zauÏito pijaão. Telo, ki se sooãi z notranjo 

su‰o, si na vse naãine prizadeva priti do preostale zaloge 

vode, in ker si jo torej izposoja tudi od drugih organov, 

je neizprosno celo do moÏganov, ki se zato skrãijo. MoÏganska 

povrhnjica, ki je z lobanjo povezana prek za boleãino 

obãutljivega nitja, se deformira in tako seveda 

povzroãi neutolaÏljiv glavobol.


48. 

BESeDA 

L epec je pri‰el ‰ele v soboto dopoldne in je ob kasetniku, 

na katerem je mojster spet vrtel Severino, rekel: 

Bil sem ravno predvãeraj‰njim z njenim meneÏerjem 

v Zagrebu. Uspelo mi je celo rezervirati vse tri termine 

do novega leta, tako da se je bomo res naposlu‰ali. 

Bile so to seveda ãarobne besede s katerimi je lisjak v 

hipu spet kupil Gaja‰a. 

Pri‰la bo! je izpustil orodje in je ves preÏarjen zatipal 

za cigaretami. Severina bo pela tu! je kot vzrado‰ãen 

otroãaj zatacal po delavnici. Mora‰ mi Ïe kar takoj rezervirati 

vstopnice, je zapuhal vanj svoje obilne dime. 

Mora‰ to tako urediti, da bo tovari‰ Gaja‰ sedel v prvi 

vrsti in jo bo lahko gledal takole naravnost. Ali pa, ‰e 

bolje naravnost in malo navzgor, ji je pokukal pod nami‰ljeno 

krilo in si ves blaÏen pomel dlani. 

Lepec mu je seveda obljubil sedeÏ v prvi vrsti in povsem 

v sredini, mojster pa je njegov raztre‰ãen bmve ‰e 

to dopoldne spet postavil na dvigalko in se lotil popravila 

s tako vnemo, kakor bi bil avto v resnici Severinin. 

159


160 

49. 

BESeDA 

V 

ponedeljek sta ‰la Gaja‰ in Lepec na MadÏarsko po 

rezervne dele za bmv, Batistuta pa je bil seveda v 

sluÏbi. Z Bronjo sva dolgo klepetala po telefonu in pomalem 

napletala, kako bi najbolje uporabila to nepriãakovano 

podarjeno svobodo. Se‰tevala sva kilometre do 

Sombathelyja in in jih spreminjala v ure, obenem pa sva 

vse bolj priznavala drug drugemu, kako zelo si Ïeliva 

dotikov. Zdelo se mi je vendarle tvegano, da bi ‰el sredi 

belega dneva k njej domov, pa tudi ãutil sem, da za 

tako sooãenje s tistim njenim svetom, ki mi ni smel in 

mogel pripadati, ‰e zmeraj nisem pripravljen. Gospe 

Olje seveda tudi nisva mogla kar na mah napoditi iz stanovanja, 

zato nama je navsezadnje res preostala samo 

moja podstre‰na soba. 

Pometal sem v naglici, brisal prah in brcal profesorjeve 

po tleh razloÏene knjige pod posteljo, tako da sem 

to sraãje gnezdo samo ‰e bolj zapra‰il in razdejal. Obupaval 

sem, klel in besnel, in se v tej ihtavosti ves preznojil, 

a ko sem se potem nameraval oprhati, je na dvori‰ãe 

Ïe zapeljal taksi.


BESeDA 

Kako mi di‰i‰, je ‰epnila, ko sva zaklenila in se povzpela 

po ‰kripavih lesenih stopnicah. Sli‰i se morda 

noro, a Ïe vse od zaãetka je bil najverjetneje prav ta vonj 

tisto, ãemur se nisem zmogla upreti. 

Vonj po motornem olju in Ïverci, sem bil nekako v 

zadregi. 

Vonj po tebi, mi je razpela kombinezon in me je vohkajoã 

poljubljala. Vonj po divjem kostanju, ki pravkar 

cveti, mi ga je sku‰ala opisati. Zmeraj se spomnim nate, 

ko ga od kje zaãutim. Na‰la ga bom, hvala bogu, vsaj 

vsako jesen tam na vogalu, ãe te morda kdaj veã ne bo. 

Zmeraj bom, sem jo objel. Dobro ve‰, da bom zmeraj, 

sem jo stisnil, da je zastokala. Zato: nikoli mi veã ne reci 

tega. 

Ugriznila me je v ustnico, me povlekla na posteljo. 

PoloÏil sem obraz na njen goli trebuh, se ga dotaknil 

z nosom, ãelom, lici, oãmi, ustnicami — ker, imela je 

tako svileno gladki in tako volneno topli trebuh, ta moja 

Bronja, da sem se do u‰es zaljubil vanj in sem ga ljubil 

vsaj toliko, kot njene prebujene in v strasti napete prsi. 

In imela je pod trebuhom vrata za najina dolga potovanja. 

Obljubi mi, da bo‰ pazil na uro, me je prosila. 

âe pa nimam ure, sem se seveda zaman oziral po 

sobi, ker je ni imel niti sostanovalec. 

Kako pa bova potem vedela? jo je zaskrbelo. 

161


162 

BESeDA 

Presli‰al sem vpra‰anje in legel nanjo. Iskal sem z 

obrazom pregibe, v katerih se je bilo ‰e mogoãe skriti 

pred zanikrno vsakdanjostjo in prislu‰kal, kako je tudi 

sama pozabljala na odgovor. Tedaj pa je iznenada trznila, 

se poprcavajoã dvignila v sedenje in je prislu‰kujoã 

‰epnila: Mercedes!? 

Mercedes? sem tudi sam prisluhnil brnenju motorja 

na dvori‰ãu. 

Moj je, si je z dlanjo pokrila usta in se z grozo v oãeh 

zazrla v prazno. 

Tvoj paã ne more biti, sem naglo vstal in po prstih 

stopil k oknu. 

Lepec in Gaja‰ sta spodaj ravno izstopila iz avtomobila 

in se napotila v delavnico, ki sem jo — zdaj sem paã 

to ugotovil — prejle v naglici pozabil zakleniti. Oãitno se 

jima je nekje spotoma zalomilo, ali pa sta si drugaãe 

premislila, saj Sombathely je bil vsekakor predaleã, da bi 

lahko bila Ïe nazaj. 

Bronja mi je na obrazu prebrala, da je zagata res taka, 

in se zaãela oblaãiti. Njeni gibi so bili poãasni in nezanesljivi, 

kot da se ji pravzaprav ne bi vzljubilo. Njen 

zgroÏeni pogled pa se je pretopil v nekak‰no otopelost, 

ki si je nisem zmogel pojasniti. Vedela sem, da se bo to 

prej ali slej zgodilo, je za‰epetala, ne da mi me pogledala. 

Ampak, zakaj ravno danes? je zmajala. Kak je to vendar 

dan, da nama je to namenil?


BESeDA 

Pokazal sem ji s prstom na ustih, naj raje molãi in se 

tudi sam oblekel. 

Ali lahko pridem kako iz hi‰e? je ãez ãas vpra‰ala. 

Ujela me je v trenutkih, ko sem ugotavljal, da pravzaprav 

nimava skritega izhoda: okna na hodniku so bila 

stre‰na in skoraj nedosegljiva, edine stopnice so se 

spu‰ãale v veÏo, ki je bila za povrh zasteklena. Najbolje 

bo, da tu poãakava, sem ji torej ‰epnil. Morda sta 

samo kaj pozabila? sem pomislil, ãeravno mi ni ponudilo 

oprijemljivega upanja. A, ko bo Lepec ‰el, se bo‰ zanesljivo 

lahko izmuznila. Stopil bom doli in bom nekako 

premotil starega... 

Obsedela je z rokami preprijetimi v naroãju in me je 

gledala, zdaj Ïe z nekako trmo, ali celo besom v zoÏenih 

oãeh. Zakaj sem si morala ravno jaz zvezati za vrat tega 

idiota? je rekla z glasom, ki je bil ves raskav in teman. 

Zakaj sem morala potem zvleãi v to ‰e tebe? jo je stisnilo, 

da je komaj pogoltnila. 

Prisedel sem in jo objel. 

Pa saj se bo iz‰lo, sem ji ‰epnil v uho. Bo‰ videla, da 

bo, sem se dotaknil z nosom njenih mrzlo prepotenih 

lic. Mora se. 

Mora, je prikimala in je tudi Ïelela verjeti. Ker vem, da 

bi povsem izgubil pamet, je obrnila glavo in se mi od 

blizu zazrla v oãi. Îe doslej, ko ni nikoli imel pravega 

razloga, je poãel neumnosti, mi je sku‰ala dopovedati. 

163


164 

BESeDA 

Zdaj pa bi mu bilo to — kar vidim ga — za vse za nazaj. 

Konãno bi lahko ma‰ãeval vso svojo zadrto negotovost, 

ki nama je uniãila Ïivljenje.


50. 

BESeDA 

â ez nekaj ãasa, ki ga z Bronjo seveda nisva merila z 

uro, temveã z neskonãnim negotovim ãakanjem, je 

Lepec pognal motor in se odpeljal. Mojster pa si je sredi 

dvori‰ãa priÏgal novo cigareto in je, praskajoã se za 

bolj‰o srajco, ki ga je najverjetneje draÏila, o neãem tuhtal. 

Taka njegova drÏa se mi je zdela nadvse nevarna, saj 

Gaja‰ je imel ‰e eno oko, o tem sem se bil Ïe veãkrat prepriãal. 

Ko se je potem zasukal na peti in je odklenil na 

vhodu, sem seveda Ïe slutil, da tokrat ne bova imela 

sreãe. Njegovi ‰kripavi koraki po lesenih stopnicah so 

potem slutnjo samo potrdili. 

Kaj naj? me je le s pogledom vpra‰ala. 

Zdaj niã, sem odvrnil le z rokami. 

Vrata, ki seveda niso bila zaklenjena, saj v kljuãavnici 

nikoli niti ni bilo kljuãa, so se brez trkanja odtrznila. 

Mojster je stopil preko visokega praga in se prvo spogledal 

z Bronjo, ki je ‰e zmeraj sedela na pogradu. Videl 

sem ga Ïe osuplega in sem ga videl poklapanega, a prej 

bi zdaj priãakoval, da bo izvlekel pi‰tolo in hladno pritisnil 

na petelina, kot pa da bo zinil: Oprostite. Potem pa 

‰e: Prideva midva lepo doli do meje, potem pa hudiã 

165


166 

BESeDA 

ugotovi, da mi potni list veã ne velja. Pa mu ne more‰ 

tega dopovedati, da gre‰ ãez le po neki ‰rauf. Ker hudiãa 

to ne zanima, ali bo‰ ti imel ta svoj ‰rauf, ali ne bo‰, pa 

magari ti bo zaradi enega ‰raufa, ki ga pri nas ne dobi‰, 

propadla delavnica. Pa kaj bo‰ torej napravil drugega, 

kot hajd domov? 

Saj, sem soãutno skomignil. 

Res smola, je prikimala tudi Bronja. 

Potem pa ‰e to tu doli, je nadaljeval, kot bi se ‰e opraviãeval. 

Delavnica je odklenjena, hi‰a zaklenjena, vajenca 

pa nikjer. Zdaj pa ti, prosim, razumi, kaj je lahko to? 

Ali je potepuh kje v bifeju, ali pa je ‰el lenuh sredi belega 

dneva malo smrãat? 

Saj, sem spet dahnil, ãeravno sem si bil Ïe tudi sme- 

‰en. 

No, ampak, je spet zaãel, a je nato le zmignil, se 

umaknil za prag in nesli‰no zaprl za sabo. 

Spogledala sva se in poslu‰ala njegove teÏke ‰kripave 

korake, ki so se poãasi umikali v globino. Dotaknila sva 

se z dlanmi in si molãe zaupala o ãudenju in nepriãakovanem 

olaj‰anju. Poiskala je torbico in me v slovo poboÏala 

z vrhovi prstov po licu. Moral se bo‰ pogovoriti 

z njim, je skomignila. Ne vem kako, a edino to naju zdaj 

lahko re‰i, je rekla tako, da sem razbiral, kako zelo je 

prosila in kako upala. 

Ve‰, da bom, sem prikimal, saj sem res nameraval.


BESeDA 

Poslu‰al sem njene hitre korake po stopnicah in se 

nato brez moãi sesedel na posteljo. âutil sem, da to, kar 

mi je zmehãalo kolena, ni bil strah; bolj je bila skrb, da 

je ne bi zlomilo. Saj, meni je bilo vendarle laÏje: pred 

nikomer, razen morda zdaj pred Gaja‰em, mi ni bilo treba 

skrivati obraza. Lahko sem bil slab in lahko sem bil 

najslab‰i. Lahko bi tudi ubijal, pa ne bi bilo na tem svetu 

nikogar, ki bi se zjokal nad mojo sodbo. 

Bil sem prepriãan, da se je mojster po vsem tem zapodil 

v bife in da ga ne bo pred veãerom. A ko sem ãez nekaj 

ãasa po‰kilil skozi okno, je bil Ïe spet na dvori‰ãu. 

Srajco, ki si jo je oblekel za na pot, si je medtem razopasal 

in tudi lasje so mu ‰trleli, kakor bi bil hodil proti 

vetru. Sesal je svojo ceneno cigareto, brcal v stare gume 

in najverjetneje tuhtal, kaj naj napravi z mano. Potem 

pa se je zaãel Ïe tudi prerekati z Lajko in to je seveda 

pomenilo, da mu kri vse bolj povreva. Kaj mi je torej 

preostalo drugega, kot da sem se poãasi napotil na ãistino? 

167


168 

51. 

BESeDA 

L epãevo Ïeno si, je zamrmral mojster takoj, ko me je 

ugledal na vratih. Dobro: Lepãevo Ïeno si, je ponovil, 

kakor da ‰e zmeraj ne bi povsem verjel. Nategnil si 

jo in temu se ne da kaj odvzeti, je ugotovil in se je neznansko 

zgrozil ob dejstvu. Ob vseh babah na tem svetu, 

si se ti speãal ravno z njo, ki sem ti jo edino prepovedal! 

je ves ogorãen povzdignil glas. Zdaj pa se mi bo‰ 

‰e slinil tu, da ti ni bilo zadosti in da jo bo‰ ‰e enkrat, ãe 

bo prilika? me je potem vpra‰ujoãe pomeril izpod ãela 

in je nekako strahoma ãakal. 

Morate razumeti, sem poskusil. 

Kaj moram ‰e razumeti? je popadel, ‰e preden sem 

lahko pojasnil. Kot da je to sploh razlika, ali je v resnici 

ona tebe? je poplesal naokoli. Saj: zato sem te pa svaril, 

jebenti! se je komaj ‰e zadrÏal, da me ni klofutnil. Sam 

vidi‰ zdaj, da se nisem brez razloga penil! 

Ne razumete, sem ‰e poskusil. 

Kaj ne razumem? je spet popadel. 

Rada se imava, sem izrekel. Par sva, sem pokazal s 

sklenjenim palcem in kazalce. Dobivava se, sem se povsem 

spozabil. Îe dolgo se dobivava in ‰e se bova, pa ãe


BESeDA 

se vsi tu postavite na glavo, sem vse bolj uÏival v priznanju. 

Zato pa tudi ne potrebujem nobene pridige veã, 

temveã samo lepo po‰teno prosim, da drÏite jezik, sem 

bil neizprosen. Saj le vi lahko zdaj zaserjete. 

Poslu‰al me je z ‰iroko razprtimi usti in zazdelo se je, 

da je pozabil dihati. V njegovem zabuljenem pogledu so 

se izmenjavale temnine strahu, besa, razoãaranja in sovra‰tva, 

kakor bi bil nek hudi navzkriÏni veter nad nama 

podil nevihtne oblake. Kljub temu nisem niti malo 

obÏaloval priznanja; bil sem zdaj Ïe pripravljen na vse 

in bilo mi je vseeno. 

Prav, je konãno trenil. âe si Ïe tako nor, si je priÏgal 

cigareto in je ves izÏet sedel na klop ob zidu. Nihãe mi 

ne bo mogel nikdar reãi, da sem imel kaj pri tem, se je 

skozi dime razbolelo zazrl v prazno. Nihãe konec koncev 

tudi ne bo smel terjati, da se moram zadolÏiti s tvojim 

pogrebom, je dodal ãez ãas Ïaloben, kakor bi bil v 

resnici Ïe mrtev. Te bodo Ïe pospravili na drÏavne stro- 

‰ke — ali pa te paã ne bodo, kaj pa to mene briga? 

169


170 

52. 

BESeDA 

O b jutranji kavi sva z mojstrom trdovratno molãala 

in pogledovala drug mimo drugega. âutil sem 

sicer, da je najhuje Ïe mimo in da me ne bo odpustil, niti 

zatoÏil Lepcu. Tudi sam je bil namreã v zocu, saj, gizdav 

kot je bil, ne bi nikdar priznal, da mu je vajenec u‰el z 

vajeti, vsi drugi izgovori pa so bili kajpada nezadostni. 

Bil sem mu seveda potihem hvaleÏen, da je bil tokrat na 

moji strani. Saj, izbiral je navsezadnje med tovari‰ijo, ki 

je bila vsa njegova druÏina in pa seveda mano, ki sem bil 

pritepenec. 

V to najino sti‰je je potem pribrnel Pavlica, ki je le 

redko prihajal med sluÏbenim ãasom, in je Ïe skozi spu- 

‰ãeno ‰ipo namesto pozdrava vpra‰al: Ali Ïe vesta? Nato 

pa, ko sva seveda le zazijala, je v naglici prisedel, in je, 

medtem, ko mu je mojster nacejal ostanek kave, pojasnil: 

V Skiniju je bilo baje nocoj sranje. Neki manijak je 

kurbi odgriznil ‰ãegetavãek. Potem pa so z urgence prijavili 

na policijo in je bila takoj racija. 

âakaj!? je kar vstal mojster. Zakaj bi Ïenski odgriznil 

tisto? je nato spet sedel. Kaki so pa to heci?


BESeDA 

Saj pravim, da niso heci, je sila zresnjen dejal Pavlica. 

Milka je to prinesla, ki ima moÏa na policiji — ne vem, 

ãemu bi si zmi‰ljevala? 

Îenski odgriznil tisto!? me je ‰e zmeraj ves nejeveren 

premeril Gaja‰, ki je zdaj kar pozabil, da se drÏi name. 

âe je to v resnici sploh mogoãe odgrizniti? Saj je to le en 

tak jeãmenãek, ki ga komaj ãuti‰ pod prstom. 

Kakor pri kateri, pravijo, je posegel Pavlica, ki je oãitno 

o tem to jutro Ïe razpravljal. Vsekakor pa je zadeva 

hudiãevo krvava in je paã ni mogoãe prikriti. 

Kot da bi se ti skrival, ãe bi ti katera odgriznila malega! 

je bil nekako vse bolj ogorãen mojster. Tekel bi ti 

takole z njim v rokah v bolnico, naj ti ga ãim prej pri‰vacajo, 

je pokazal. 

Seveda bi tekel, pa ‰e kako bi tekel, je priznal vznemirjeni 

prina‰alec novice. A potem bi se vrnil in bi ji 

gladko populil zobe. 

Ja kaj si pa misli‰!? je sogla‰al Gaja‰. Temu manijaku 

bi bilo treba takoj tam obrniti glavo, da ne bi veã nikdar 

naprej gledal! je pograbil nami‰ljeno zloãinãevo glavo in 

jo je nekajkrat sunkovito zasukal. âe ni tega Lepec seveda 

Ïe tudi napravil, saj je bila Ïenska verjetno njegova? 

je potem pristavil. 

Neka Beloruskinja, pravijo, je zmignil Pavlica. 

Beloruskinja!? sva se spogledala z Gaja‰em. Sara iz 

Vitebska, sem se celo spomnil njenega imena. Tega ji res 

171


172 

BESeDA 

ne bi smeli napraviti, me je zmrazilo. Saj je bila ‰e skoraj 

otrok... 

Zmajali smo in soãutno umolknili. 

Gledal sem jo v spominu, kako je odeta v svileno roÏno 

palerino priplapola tam iz ozadja in mi pomahala z 

dolgim belim mufom, ki si ga je nato kot radovedno 

kaão oÏivljala med nogami in sedala nanj. Videl sem 

njen tanki Ïivot z za‰iljenimi jo‰ki, ki se je vse bolj predajal 

zaigrani strasti, in sli‰al sem Zobarja, ki je med 

navdu‰enim ploskanjem zavzdihnil: Kaka maãka! Saj se 

lahko ãloveku zme‰a! Le kje ste jo, zaboga, vzeli? 

Se spomni‰, kako se je samo Zobar grebel zanjo? me 

je tedaj dregnil mojster. 

Seveda se spomnim, sem ga vpra‰ujoãe o‰inil — saj 

misel, ki naju je oãitno zdaj obenem ob‰la, je bila res 

nora. 

Spogledala sva se izpod ãela in si nisva upala izreãi. 

Lepec bo najbolje vedel, kako je bilo in kdo se je spozabil, 

je vstal Pavlica in se je z mahom rok poslovil. âe 

ga seveda vso to sranje ni spet spravilo v keho? je potem 

pomislil, ko je Ïe sedel v avtu. Pravila je namreã Milka, 

da so jih kar nekaj polovili in da bodo kupleraj najverjetneje 

zaprli. 

Mojster je v vedru splahnil lonãek in je pristavil ‰e za 

eno kavo.


BESeDA 

Mala ‰e ni obdelana, je dejal Lepec v mojem spominu. 

Pojma ona ‰e nima, kaj jo tu ãaka. Ve‰, da pri nekaterih 

to malo traja, je namignil na nekaj, kar je bilo sicer 

znano. Mnoga taka dekleta so res pri‰la v dobri veri, da 

bodo samo plesale, ali celo, da bodo tu na‰le zaposlitev, 

ki bo primerna njihovi izobrazbi. Sledilo pa je potem 

razoãaranje in seveda trenutki, ko jih je bilo treba streti 

in jih prisiliti tudi v prostitucijo. Nekatere je seveda 

uklonil brezup, druge strah, tretje ãas, pri mnogih pa so 

zalegli ‰ele udarci. 

Misli‰, da bi lahko Zobar napravil kaj takega? me je 

vzdramil Gaja‰. 

Mislim, da ne, sem skomignil. 

Tudi jaz mislim, da ni tak prasec, je nekako z olaj‰anjem 

pritrdil. Moral je to biti kak italijanski lovec, saj le 

ti so vsega zmoÏni? je ugibal. Ali pa kak zaleÏani ·vabo, 

tu iz nudistiãnih toplic, ki se mu Ïe sedem let ni po‰teno 

dvignil? 

Tedaj je pri‰krebljala Malaãiãijeva osivela katra in se 

med neznosnim ‰kripanjem zavor in vsega nekako le 

ustavila. Njegov prihod je bil seveda prav tako povezan 

z novicami iz Skinija, saj muzikant je ponavadi vsa svoja 

jutra preleÏal do poldneva in se je ‰ele z veãerom spet 

zbratil s svetom. Tokrat, se je zdelo, ni ‰e niti legel. V 

obraz je bil namreã ves zabuhel, oãi pa je imel krvave in 

Ïmirkave, kot bi mu jih posolil. 

173


174 

BESeDA 

Reci, je nestrpno velel Gaja‰. 

Igral sem krokarjem pri Peku, ko mi je Cec pri‰epnil, 

da je nekaj sli‰al na Petrolu, je del s krehavim glasom 

pri‰li. Bil sem tam ob petih, pa so Ïe vse obstopili; pandurjev 

kakor dreka, razume‰, pa mandeljci v civilu, je 

pokazal naokoli. Lepãev avto je bil parkiran na dvori‰ãu. 

Nekaj bab so ravno tisti ãas ujeli spodaj v kuruzi‰ãih in 

so se tam z njimi nekaj drli. Zobarja pa so ob sedmih 

prijeli v njegovem bloku, spodaj v kleti. 

Torej je bil le on, je otrpnil mojster. 

Kdo pa? je cmoknil Malaãiãi. 

Prasec stari! 

Prasec, kaj pa?


53. 

BESeDA 

Z obar in Lepec sta po kruti noãi obtiãala v priporu. 

Krizni ‰tab, ki so ga sestavljali Gaja‰, Batistuta, 

Malaãiãi in Pavlica je takorekoã podnevi in ponoãi zasedal 

pod napu‰ãem v slepi ulici. Novice, ki so se zdaj tu 

stekale in premlevale, so bile sprimek verjetnega in domi‰ljije. 

Ljudski glas je odvzemal, kar bi lahko udeleÏence 

kakorkoli poãloveãilo in dodajal, kar je paã lahko ‰e 

stopnjevalo prezir. Zgodba o tem, kako je perverzni 

dentist vso noã mrcvaril mladoletnico, ki so mu jo posebej 

za to priloÏnost dobavili iz siroti‰nice v Minsku, se 

je iz ure v uro dalj‰ala in je postajala vse bolj strahotna. 

A vendarle smo vsi tu dobro vedeli, da ji ni uga‰al cigaret 

na bradavicah, saj ni nesreãni Zobar nikoli kadil, pa 

tudi o skupinskih bakanalijah je bilo komaj verjetno, saj 

je bil tip zaradi bolehne srameÏljivosti pri takih igricah 

zapriseÏen solist. 

Bronje moÏev pripor ni posebej presenetil, ‰e manj pa 

vznemiril. 

Klicali so jo sicer dopoldne, da mu je prinesla zobno 

‰ãetko in glavnik, kar je lahko pomenilo, da mu bo preiskovalni 

podalj‰al pripor, sicer ni o obtoÏbi niãesar ve- 

175


176 

BESeDA 

dela. Tudi odvetnik, ki so mu ga ob takih prilikah najemali 

prijatelji, je bil do nje tokrat nadvse nezaupljiv in ji 

je bil na voljo le po telefonu. 

Prisedel sem v beli mercedes, ki ji je bil torej konãno 

spet na razpolago, in se komaj brzdal, da nisem zapopevkal 

ter s tem razkrinkal sicer skrbno zatajevano veselje, 

ki je zaãelo pomalem plivkati Ïe, ko sem izvedel, 

da je Lepec v priporu, nato pa se je samo ‰e raz‰umevalo. 

Zdelo se mi je namreã, to veselje, nekako nezdravo 

ãutenje, saj se mi je obenem dozdevalo, da bi moral vsaj 

tokrat dihati s tovari‰ijo, pa tudi Bronji najverjetneje le 

ni bilo povsem vseeno, kako se bo vse to izteklo. 

Ravnokar me je poklical odvetnik, je rekla, ko sva se 

zapeljala iz mesta. Prinesel mi je Cetotovo sporoãilo, ki 

ga nisem povsem razumela, me je pomenljivo o‰inila od 

strani. Naj ne mislim, da bo zazmeraj ostal za zidovi, ga 

je potem po premolku izrekla. 

Naj ne misli‰, da bo zazmeraj ostal tam? sem ponovil. 

Samo to, je prikimala. Ponavadi pa je po‰iljal pravcate 

litanije, ki so se, recimo, zaãenjale s tem, kje bom medtem 

dobila poceni teletino, konãevala pa z navodili, kaj 

naj si obleãem, ko mi bodo dovolili obisk. 

Morda pa Ïe sluti, da bo tokrat kaj huj‰ega? sem pomislil. 

Morda ti sporoãa, naj te prehitro ne grabi panika?


BESeDA 

Meni pa se bolj zdi, da me svari, je odvrnila. Naj ne 

mislim, da sem kar fraj, je pojasnila. Naj se ne vedem 

tako, mi je pomeÏiknila. Naj ne poãnem tega, se medlo 

nasmehnila. 

Ponovil sem v mislih pripornikovo sporoãilo in ugotovil, 

da ga je res mogoãe brati tudi tako. ·e posebej seveda, 

ãe ga je tako razumela ona, ki ji je bilo namenjeno 

in ki ga je seveda bolje poznala. 

Tudi zato, najverjetneje, imam Ïe ves ãas obãutek, da 

sploh nisva tako zelo varna, kot se nama dozdeva, je ãez 

ãas spet naãela. 

Misli‰, da lahko kdo pazi nate? sem se nehote obrnil, 

da bi videl, ali nama sledijo. 

Ne bi bilo prviã, je zmignila. 

âe bi bilo zdaj res tako, te najverjetneje ne bi svaril, 

temveã bi lepo ãakal, da se ujame‰ v past, sem premi‰ljal. 

To je seveda logiãno, je pritrdila. A kaj je pri njem ‰e 

sploh logiãno? se je Ïe naslednji hip znova prepustila 

pomislekom. Donosen posel je napravil z muziko in res 

dobro mu je ‰lo, pa je vendarle vse bolj rinil za temi nesreãnimi 

dekleti, ki so mu navsezadnje ãista zguba. Ali 

ga je v Budimpe‰ti opetnajstila mafija, ali so se mu zataknile 

na meji, ali pa so jih na koncu razhajkali v lokalu 

— vse, kar je z njimi pridelal, je v en mah tudi zapra- 

177


178 

BESeDA 

vil, razen tega pa si je seveda znova spravil policijo za 

vrat. 

Dvomim, da mu bodo lahko kaj dokazali, sem povzel 

po kriznem ‰tabu iz slepe ulice, ki je medtem seveda Ïe 

predvidel vse mogoãe in nemogoãe luknje, skozi katere 

se Lepec ‰e lahko izmuzne. 

Tudi, ãe mu Ïe kako malenkost dokaÏejo, ga bodo prijatelji 

na koncu izbezali, mi je pojasnila. A tudi to ga bo 

kajpada stalo, predvsem pa ga bo seveda povleklo ‰e 

globlje, je nejevoljna vzdihnila. Naposled bo potem res 

lahko poãel samo ‰e, kar bodo terjali od njega. 

Kdo pa so pravzaprav ti — prijatelji? sem bil radoveden. 

Kdo? je skomignila in je raje utihnila. 

Zapeljala je na makadamsko pot, ki je med jel‰evjem 

in nizkim moãvirskim rastjem vodila do reke. Velikansko 

rdeãe jesensko sonce se je bilo pravkar dotaknilo 

sivin nad obzorjem in se je nezadrÏno spu‰ãalo. Nad ledinami 

so popuhtevale komaj vidne meglice in se zalizavale 

v koprene, ki so se kakor gromozanska eteriãna 

bitja razpotegnila nad vse bolj mrakobnimi ravnicami v 

ozadju. Kadar sem taka, grem najraje k reki, me je nekako 

opraviãujoã se pogledala, ko je ustavila na bregu in 

izkljuãila motor. Nekaj paã Ïe je v tej vodi, kar me nekako 

spravi k sebi, se je zazrla v gladino, ki je kakor svinãena 

plazma minevala za okljuko. Morda ne bo‰ razumel,


BESeDA 

da sem si zdaj Ïelela priti s tabo, mi je ‰la s prsti po zatilju. 

A sem si res zelo Ïelela. 

Îal mi je, da je vse to med nama tako ãudno, sem dejal 

nekako ganjen. 

âudno? mi je segla v lase in me primorala, da sem 

obrnil glavo. 

Bilo bi vse drugaãe, ãe bi ‰la lahko kdajkoli, sem iztisnil. 

Mogoãe res, je razumela. Dokler nama ne bi spet pri- 

‰lo v navado. 

Ne verjamem, da se to praviloma tako ponavlja, sem 

odkimal. Noãem, da se slepiva s to tolaÏbo. 

Nagnila se je k meni in mi z dlanimi objela lica. Prav, 

je rekla med poljubom. Noãem biti s tabo nikdar slepa, 

se me je je krãevito oklenila. Hoãem, da sva vse in da 

Ïiviva. 

Stopila sva iz avta in se objeta napotila po stezici, ki 

so jo ribiãi zgazili prav ob vodi. Bila je rosa, bilo je spolzko 

in v temninah negotovo — a midva sva hodila proti 

toku! âutil sem jo ob sebi polno, krepko, pa vendar krhko 

in nadvse ranljivo. Ni je bilo reãi, ki je ne bi zdaj storil 

zanjo, dal bi se za njo v zameno, tudi ãe bi sam hudiã 

pri‰el po njo iz te ãrne vode, v resnici pa seveda nisem 

mogel napraviti niãesar. Nekajkrat mi je Ïe celo spolzela 

misel, da bi kje spotaknil Lepca in ga sunil z izvijaãem, 

a tako bi paã kveãjemu konãal v kehi in se morda vrnil, 

179


180 

BESeDA 

ko bi jo Ïe zdavnaj snedla leta. Razen tega pa, seveda, 

kaka je lahko ‰e sploh ljubezen, ki ima kaj takega na 

vesti? 

Vãasih sanjarim o krajih v katere bi lahko pobegnila, 

mi je za‰epetala ob u‰esu, kot bi mi bila brala misli. Pa 

nisem potem nikoli povsem prepriãana, ali bi ti bili res 

pov‰eãi? 

Upam, da me vabi‰ nekam na jug, sem jo objel. 

Morda pa bi bilo bolje na severu? se je zasmejala. Zaklenila 

bi se v kaki dolgi zimi v najino hi‰ko in sploh ne 

bi nikomur odpirala vrat, mi je z dlanjo poiskala trdoto 

pod trebuhom in jo stisnila, da me je zabolelo. 

·koda, da nisva ‰la k Olji? sem ‰epnil. 

Poãepnila je in mi s hitrimi prsti re‰ila trdoto iz hlaã. 

Topli poljub, ki ga nisem priãakoval, se mi je kot eter 

razlezel po telesu in me usloãil v doslej neraziskanem 

ãutenju. Napravile so mi Ïe doslej deklice to, a bila je, 

vsaj med domskimi, bolj nekak‰na usluga, ali paã pote- 

‰itev v naglici. Bronja pa je natanko vedela, kje se pod 

tem vrhom sprehajajo mravljice in kje pikajo ãebele.


54. 

BESeDA 

P opoldne je Pavlica presenetil z novico, da so Zobarja 

Ïe izpustili iz pripora. Krizni ‰tab v slepi ulici se 

je sprva le ãudil, nato pa so moÏakarji postopoma le doumeli, 

da je bil zloãin najverjetneje le sladostrastna spozaba 

in da gotovo tudi ni obstajala nevarnost ponovitve. 

Saro iz Vitebska, ki je bila za neposveãene sicer ‰e 

zmeraj sirota iz Minska, so medtem tudi Ïe odpustili iz 

bolni‰nice in jo deportirali neznano kam. V priporu sta 

bila torej zanesljivo le ‰e Lepec in pa lastnica neslavnega 

noãnega lokala, gospa Angela, ki se je je z leti oprijel 

vzdevek Matka. 

Steklenice, ki jih je v teh preizku‰nih dneh izpraznila 

tovari‰ija, so se kopiãile Ïe v dveh ko‰arah. Mojster jih 

je, kot je bilo videti, namenoma pu‰ãal na razgledu, saj 

mu tako strankam ni bilo treba posebej vneto dopovedovati, 

da ima zaradi posebnih okoli‰ãin dopust. âe pa 

ga je kdo le prepriãal, da sem mu lahko mimogrede kaj 

malega usposobil, ga je potem namesto plaãila poslal v 

samopostreÏbo po par steklenic namiznega vina. 

Dokler ne bomo v tej drÏavi legalizirali vsaj mehkih 

drog in prostitucije, bo to ‰e naprej le ena velika va‰ka 

181


182 

BESeDA 

skupnost, kjer bo vsak lahko pokazal s prstom na vsakega, 

ki je malo drugaãen, policija pa bo ‰e naprej veselo 

seÏigala konopljo in pa seveda ãarovnice, je predaval 

profesor Batistuta, ki je sicer Ïe drugi dan pozabljal v 

sluÏbo. Demokracija bo tako tu ‰e zmeraj zgolj izgovor 

za neumnosti, tranzicija pa seveda le drugi izraz za nezmoÏnost, 

da bi uveljavili kaj bolj‰ega, kot je bil komunizem. 

Politika gor ali dol, a to kar je napravil Zobar, je po 

mojem lahko sprejemljivo samo ‰e med ljudoÏerci, je 

znova ugovarjal Pavlica. âe enkrat tudi to tu dopustimo, 

se bomo prej kot v enem dnevu iztrebili, saj ni v tej 

drÏavi veã nikogar, ki ne bi rad komu od‰ãipnil kaj Ïivega. 

Tudi Zobarjev primer kajpada kaÏe predvsem na doloãeno 

druÏbeno patologijo, je vsiljivo dvigoval svoj vse 

bolj ukrivljeni prst profesor. Kaj pa je pravzaprav spravilo 

tega visoko‰olsko izobraÏenega ãloveka na tla in ga 

primoralo, da si je zaãel kupovati ljubezen, ãe ne ravno 

tista druÏbena razmerja, ki so mu onemogoãila, da bi v 

skupnosti dosegel polno veljavo in se v skladu s svojim 

statusom konec koncev priljubil kaki normalni Ïenski? 

Zobarja ni zajebala drÏava, temveã njegova neumna 

mati, je ugovarjal mojster. Spravila je najprej s sveta mo- 

Ïa, ki bi edini otroku lahko pojasnil, zakaj mu kaj rase 

med nogami. Potem pa je ta hudiãeva baba fanta tako


BESeDA 

vlekla nase, da si ‰e pri tridesetih ni upal nobeni dvigniti 

krila, kaj ‰ele, da bi si jo seveda priÏenil. 

Recite vi temu, kar hoãete, a tega paã ne bi smel, je 

mrmral Malaãiãi, ki je vmes ponavadi dremal. Tega ji ‰e 

hudiã ne bi napravil, da je zdaj brez uÏitka, kaj ‰ele ãlovek, 

ki ve, da je kak sreãen fuk pravzaprav vse, kar lahko 

priãakuje od Ïivljenja. 

In vsaj v tem je tovari‰ija vsekakor sogla‰ala: ‰e najmanj 

so bile krive Ïenske iz Skinija. Ponujale so bile dareÏljivo, 

kar ni bilo mogoãe zvrtati v zemljo, tudi ni zraslo 

na drevesu, za povrh pa je imela vsaka samo eno. 

Zdravile so s tem bolezni, ki jim ni bilo drugega zdravila. 

Shranile so varno vsako teÏo, ki si ni veã upala pred spovednika. 

Potrpele so celo s takimi, ki jim ni nihãe hotel 

seãi niti v roko. V zahvalo pa jih je potem zmeraj kak pes 

ogrizel, policija pa jih je preganjala po kuruzi‰ãih in jih 

suvala nekam tja preko meje, kjer da je bil svet bolj 

umazan in torej bolj primeren zanje. 

A kakorkoli Ïe, to kar je v resnici podÏigalo razpravo 

in je nekako Ïe ves ãas viselo v zraku, pa si v ‰e tako prekipevajoãi 

opitosti nobeden ni upal niti omenti, se je 

potem ob prvem mraku vendarle zgodilo: na dvori‰ãe je 

stopil Zobar. 

183


184 

55. 

BESeDA 

S tal je tam, tovari‰, ves zgrban in ‰e bolj droban, kot 

je prihajal ponavadi. Ple‰a se mu je zaradi zama- 

‰ãenih in upadlih las samo ‰e poveãala, tako, da je bila 

njegova glava od daleã videti kot narobe obrnjena hru- 

‰kasta Ïarnica. Padlo je v oãi tudi, da so bili preveliki 

usnjeni ãevlji ‰e zmeraj brez vezalk. Pa vendar ni to, vsaj 

na pogled, nikogar tu pod napu‰ãem posebej ganilo. Pogledovali 

so sicer moÏje vsak po svoje, Pavlica Ïmirkajoã 

in izpod ãela, Gaja‰ ‰iroko in naravnost, Batistuta posmrkajoã 

in s prsti okoli nosa, Malaãiãi pa skorajda Ïe 

pod veke, a res zganil se ni nobeden. 

Dober veãer, deãki, je krehnil Zobar, ko je potem pristopil 

za nekaj kratkih podrsavajoãih korakov. 

Tovari‰ija je molãala. 

Zatacal je v negotovosti, si dvignil hlaãe, ki so bile najverjetneje 

brez pasu, in si otepajoã popravil suknjiã. 

Nato se je znova nekako po pasje zazrl k omizju in je 

nekaj dolgih, teÏkih trenutkov zaman ãakal. Pri‰el sem, 

je nato spet krehnil. Pri‰el sem samo zato, da vam povem, 

kako je v resnici bilo, je zdrdral z od Ïalosti ali joka 

po‰kodovanim glasom. Da ne boste mislili, da sem res


BESeDA 

taka svinja, kot zdaj vsi naokoli pravijo, si je zaman prizadeval, 

da bi govoril razloãno in glasneje. Ker res noãem, 

da bi tudi vi tako mislili!? je zavzdihnil in je spet 

ãakal. 


Pridrsal je ‰e dva tri koraka bliÏe in si je ogledal zdaj 

vsakega posebej. Njegove drobcene zenice so bile v polluãi 

sinje, skorajda prosojne, kakor bi jih bila izprala 

voda. Podoãnjaki so bili zmaãkani, ‰e preko njih so zrasle 

gube, ki so se zdele kot razpoke. Spet si je pridrÏal 

hlaãe in je rekel: ·el sem gori, ker sem po‰teno plaãal. 

·el sem samo, da ji poliÏem, ker ni hotela drugo. Potem 

pa, ko sem se je le dotaknil, ji je grah nabreknil kakor 

kamen. Rotil sem jo in sem jo prosil, saj je vendar mokra. 

Pa se ni zmehãala. To pa mi je najverjetneje vzelo 

pamet, ker se drugega ne spomnim. PriseÏem pri oãetih, 

da se res ne spomnim in da nisem hotel, je zastokal in 

utihnil. 


Res nisem hotel, je poprosil, nato pa je odnehal in je 

le odmahnil v prazno. 

Podrsavajoã po tlaku in poãasi, kot bi res vlekel ves 

svoj drek za sabo, je premnil v temnino za vogalom. 

No? je ãez ãas zmajal mojster, kot bi bil rekel: Kaj ãlovek 

vse doãaka? 

185


186 

BESeDA 

Ja, je vzdihnil Malaãiãi, kot bi bil rekel: Kaj nam je bilo 

tega treba? 

Samo, da si ne bo ãlovek kaj napravil? je pristavil Pavlica. 

Ne bo, ne bo, je bil prepriãan Batistuta. Dobro on ve 

Ïe, da mu ni to zveliãavna kazen, je pojasnil. âe pa tudi 

‰e ne ve razloãno, pa gotovo ãuti.


56. 

BESeDA 

O poldne je Pavlica pri‰el z novico, da se je Zobar 

ustrelil. Na‰li so ga zjutraj v ordinaciji na delovnem 

stolu. V vazi poleg je bila rumena krizantema, na 

mizici pa skrbno napisana oporoka s katero je vse svoje 

imetje zapustil kurtizani Sari, Ïenski, ki ga za Ïivljenja 

niti proti plaãilu ni hotela v sebi. 

187


188 

57. 

BESeDA 

P izda! je udaril mojster z obema rokama po mizi. 

Zdaj nam je pa ‰e to napravil! je dvignil razprte dlani 

nad glavo in se je med njimi oãitajoãe ozrl k bogu, ki 

da je spet dopustil nezasli‰ano svinjarijo. Povem vam, 

zanala‰ã se je ta pesjak poãil — da naj bi se zdaj grizli 

namesto njega, je o‰inil tovari‰ijo. Ampak, mi se ne bomo! 

je nato ukazal. Prav briga nas vse skupaj za rezervnega 

Kristusa, ki ni nikoli imel mo‰ke pameti in se je vse 

Ïivljenje drÏal, kot bi mu vrana kruh odnesla, je med 

‰aro na polici ves nasr‰en izbrskal osmojen ostanek sveãe 

in jo postavil na vogal za katerim je pokojni ponavadi 

sedel. 

Zazrli so se v ‰ibak plamen, ki se je poprasketavajoã 

nekako le razgoreval in dolgo molãali. Ogorãenje, ki ga 

je na zabuhle obraze priklicalo prijateljevo nesmiselno 

slovo, se je v tem opoldanskem sti‰ju polagoma zaredilo 

v nemo Ïalobnost, ki se je mestoma ogla‰ala le z izdajalskim 

krulincanjem v trebuhu. Zobar je bil res nergav 

otroãaj, ki bi ga bilo treba ‰e pravi ãas na‰e‰kati in ga 

stresti v hlaãe, a bil je obenem tudi poosebljena nesreãa,


BESeDA 

saj je sleherno radoÏivost ali lahkomiselnost prej ali slej 

plaãal z obrestmi. 

Pol leta mi je obljubljal zobe, je Pavlica s prstom pokazal 

praznino v ustih. Zdaj pa je na to kar pozabil? mu 

ni ‰lo v glavo. 

Tudi moj mostiãek bo ‰el vsak ãas k hudiãu, je potipal 

Malaãiãi. Ne vem, kako si bom brez socialnega to sploh 

popravil? 

Briga njega za vaju, je pljunil Gaja‰. Briga zdaj njega 

za vse. 

Morda pa smo bili le malo trdi z njim? je tedaj smrknil 

Batistuta. 

Tovari‰i so se pla‰no spogledali in so nato zopet nekaj 

ãasa slutljivo molãali. Bilo je navsezadnje res, da ga 

po spozabi v Skiniju niso pustili k mizi. A to se tu ni primerilo 

prviã in lahko bi Zobar vedel, da se bodo prej ali 

slej zmehãali. 

Mislim pa, da reã v resnici sploh ni od vãeraj, je tolaÏeãe 

nadaljeval profesor, ki se je nekako ustra‰il zaskrbljenih 

obrazov. Leta in leta smo se vsemu, kar je poãel 

z Ïenskami, samo smejali, pa ãeravno se nam je marsikaj 

potihem zdelo ãudno in ne bi sebi nikoli dopustili. 

Bilo pa nam je tudi jasno: kdor je enkrat prestopil 

mejo, bo potem bredel samo ‰e globlje, pa tudi, ãe se vsi 

na glavo postavimo. Zato res ne vem, ali smo lahko k tej 

nesreãi sploh kaj odvzeli, ali dodali? 

189


190 

BESeDA 

Bilo je, kar je rekel, seveda ves ãas v zraku — a sproÏeno 

takole, naravnost in razloãno, je povsem spaãilo 

obraze — bi bilo res kaj drugaãe, ãe bi mu bili sinoãi 

zmogli reãi: prav je? 

Ve‰ kaj — zdaj pa si zaãel Ïe srati! je povzdignil muzikant. 

Kaj misli‰, da smo mi tukaj psihiatri? je vzplahutal 

vodja voznega parka. 

Ali mogoãe kaki filozofi? je zbodel mojster. Lepo te 

prosim? je sunil z nogo in se komaj ‰e zadrÏal, da ga ni 

pohodil 

Navsezadnje pa si prav ti sinoãi le odmahnil! je pribil 

Pavlica. Saj, ãe bi bilo po moje..., je zagagal in se Ïe 

ugriznil. 

Kaj bi bilo, ãe bi bilo po tvoje — no!? je Batistuta odrinil 

mizo, da se je sveãa prevrnila in se zakotalila po 

tleh. 

Otrpnili so v nelagodju in se zazrli za njo. 

Pristopil sem in jo pobral. 

·e sveãe mu ne zmorete v miru pokuriti, sem iztisnil, 

ko sem jo zopet postavil na mizo in priÏgal. Saj je bil 

vendar tovari‰. 

Doseglo jih je, kot bi jih bil o‰inil z biãem. 

Povlekli so glave med ramena in se skesano sesedli 

vase. Zdeli so se mi zdaj tudi oni veliki otroci, ki jih je 

presenetilo nekaj neobiãajnega in ne povsem dojemlji-


BESeDA 

vega. Batistuta je s svojimi izsu‰enimi, neubogljivimi 

prsti brkljal po nosu in smrkal, Malaãiãi je vse bolj 

dremavo pogledoval pod veke, Pavlica je lesketavih oãi 

Ïmirkal v plamen, ki se je nemirno plapolajoã spet razgoreval, 

Gaja‰ pa je tipaje pod klopco poiskal polprazno 

plastenko rdeãke in jo je previdno postavil na mizo. 

Prinesel sem iz kuhinje ãiste kozarce in jim natoãil. 

Nagibali so potem dolgo molãe in spo‰tljivo, kakor se 

pri zadu‰nici tudi spodobi. 

Nato je mojster za‰epetal: Treba bo zbrati za venec. 

Treba bo, ja, so pokimali in zatipali po Ïepih. 

191


192 

58. 

BESeDA 

B olj ko se je bliÏal ãas zadnjega slovesa, bolj se je tovari‰ija 

nalivala z vsem, kar je ‰e preostalo v shrambah. 

Bolj ko so uãinkovali maligani, bolj so tudi odpu- 

‰ãali sebi in pokojniku. Le ‰e usoda, ta nepote‰ena stara 

lajdra, je bila zdaj vsega kriva, in ãe bi jo le lahko dobili 

v pest, bi jo zdruÏno scefrali na tako majhne ko‰ãke, 

da je ne bi ne bog in ne vrag veã nikoli sestavila. Saj, pokojnemu 

je paã res napletla, kar si je sploh lahko grdega 

zmislila, za nameãek pa mu je za popotnico zdaj naroãila 

‰e deÏ. Lilo je namreã od zgodnjega, kakor bi se 

bile odprle vse nebe‰ke pipe obenem, med teÏkimi deÏnimi 

kapljami pa je bilo na trenutke ãutiti celo sneg. 

Poslali so me po venec s triimpetdesetimi krvavo rdeãimi 

nageljni. Na Ïalni trak je morala cvetliãarka z zlatilom 

napisati: Bil si dober tovari‰ in si to tudi ostal. Potem 

pa so se ‰e kar prerekali, ali to res pove vse in ali so 

besede, ki jih lahko spravi‰ na tako poslanico sploh dovolj. 

Morda pa bi mu moral kdo izmed nas ‰e kaj reãi ob 

grobu? je pomislil Pavlica, ki se je oãitno tu najbolj spo-


BESeDA 

znal na pogrebe. Gotovo mu ne bo niti malo prav, ko se 

bo tam zlajal nekdo, ki ga ni niti poznal? 

Mu bomo Ïe pre‰teli rebra, ãe bo kaj preveã sral, je 

odmahnil Gaja‰, ki ni maral proslav. Kar bi mu mi Ïeleli 

reãi, pa mu lahko tudi potem ‰epnemo, saj tako ni za 

vsaka u‰esa. 

Kaj pa imamo takega za bregom, da ne bi smeli vsi 

sli‰ati? je oporekal Batistuta, ki bi najverjetneje rad nastopil. 

Kveãjemu bi bilo najverjetneje prav, da nekomu Ïe 

enkrat povemo v obraz, kaj si o vsem mislimo. 

Lepo vas prosim — bodimo pametni, je naposled posegel 

Malaãiãi. Ve se vendar Ïe od nekdaj, kaj je pri odprtem 

grobu prav in kaj ne, se je ves zresnjen spogledal 

z vsakim posebej. Pove se paã o pokojniku, kar se ob taki 

priliki mora, zadnja je pa tako in tako muzika. 

Muzika? je zinil profesor. 

Muzika, muzika, je zmagoslavno raz‰iril roke muzikant. 

To vendar imamo in to tudi lahko damo. 

Seveda, je razumel vodja voznega parka. Zaigral mu 

bo‰ Ti‰ino. 

Ali pa: Raste trava zelena, ti si ljubezen edina, je ves 

hripav zapopevkal mojster. 

Eh! so zaplahutali vseprek. Kaka pa je to muzika!? Kaj 

se ti me‰a!? 

193


194 

BESeDA 

Zakaj pa zdaj ravno tega ne? je bil nadvse uÏaljen. 

Rad jo je poslu‰al. Vse bolj jo je imel rad. Dogovorila sva 

se Ïe celo, da pojdeva skupaj na koncert. 

Mislili bodo, da smo pedri, mu je pojasnil Pavlica. 

Pa tudi sicer se spodobi kaj bolj globokega, je prikimaval 

Malaãiãi. 

Predvsem pa je za tako priloÏnost edino primerna 

resna glasba, je pritrdil tudi Batistuta. Nekaj, kar ne gre 

samo do srca, ampak tudi kaj sporoãa. 

In tako so na mizi namesto sveãe, ki je seveda Ïe 

zdavnaj dogorela, spet imeli kost, ki so jo glodali in si jo 

pulili, kot bi jim pomenila preÏivetje. Malaãiãi je prinesel 

iz katre harmoniko in je preigraval melodije, ki bi 

bile morda lahko primerne, a jim kot zanala‰ã ni zdaj 

nobena povsem ustrezala. Ura pa, ki je neprizanesljivo 

kraj‰ala trenutke do trenutka, ko bo Zobarja zazmeraj 

sprejela zemlja, ni veã na njih niti gledala. Vrtela je svoj 

pogoltni ãas in ga molãe premikala, dokler ni Pavlica ves 

zgroÏen ugotovil, da je le ‰e uro do pogreba in da je zdaj 

paã Ïe prepozen za bolj sveãani gvant. Batistuta je ob 

tem dodal, da ga sam v resnici niti nima, saj da je ostal 

pri prvi Ïeni, Gaja‰ pa je ponergal, da paã Ïal ni tu nikogar, 

ki bi mu ga lahko skrtaãil in pravilno zlikal. In tako 

so zlahla spet sklenili, da se bo moral preobleãi edino 

Malaãiãi, ki bo navsezadnje tam stal v prvi vrsti in igral.


BESeDA 

Prinesel sem mu torej iz avta njegovo noãno oblaãilo, 

ki ga je skrbno spravljal na obe‰alnik in ga pokrival 

s polivinilom. Bila je to pari‰ko modra svilena srajca z 

velikim ovratnikom, ãrne Ïametne hlaãe in barÏunast 

sako z belo rutico v naprsnem Ïepu. Na koncu pa si je 

muzikant ve‰ãe zavezal ‰e ‰iroko zebrasto kravato in je 

vanjo zataknil zlato srebrno iglo, ki jo je sicer hranil v 

kovinski ‰katlici za mentolove bonbone. 

195


196 

59. 

BESeDA 

P ririnili smo iz avtomobila in pod milim nebom, ki je 

bilo ‰e zmeraj ena sama velika ledena solza, nekako 

uredili vrste. Pavlica, ki je nosil venec, je stopil v 

ospredje, sledil pa mu je Malaãiãi s pripravljeno harmoniko. 

Gaja‰ mu je drÏal nad glavo edini deÏnik, ki smo 

ga premogli, midva z Batistuto pa sva seveda spet opletala 

na repu. DeÏ, ki ga je obraãal neki povsem zmedeni 

jesenki veter, nas je kajpada na mah premoãil, a to 

zdaj kajpada ni ‰telo. Zakorakali smo kot res majhna, a 

strumna vojska po razkva‰eni stezici in se nismo uklonili 

niti luÏam. Nato smo ‰ele pred veÏico zastali in smo 

se zaman ozirali med kamni, saj ni bilo na pokopali‰ãu 

o pogrebcih ne duha ne sluha. 

Kaka je zdaj to sabotaÏa? je z globokim glasom vpra- 

‰al mojster. 

Spogledali smo se in nejeverni molãali. 

Tedaj je spod napu‰ãa stopil moÏ v dolgem blatnem 

pla‰ãu in nas je premeril, kot bi pravkar padli z lune in 

bi bili tudi sicer vesoljci. Zgrbil se je pod kapuco, ki se 

mu je odpirala nad nosom in je sme‰no pla‰en ãakal. 

Kje ga bomo pokopali? je spet brundnil Gaja‰.


BESeDA 

Koga, prosim? si je oni le razprl kapuco. 

Zobarja, prosim? je pristopil. 

Zobarja? se je vpra‰ujoãe zmrdnil oni. Mislim, ljubi 

moji, da danes ni bilo nobenega Zobarja na seznamu, je 

skomignil. Bili so: ÎiÏek ob desetih, Joviç ob enajstih, je 

na‰teval in je ‰tel na prste. Potem pa Lah ob enih in na 

koncu Brodnik... 

Seveda, Brodnik, mu je Pavlica zdaj segel v besedo. 

Viktor Brodnik, prosim? 

Brodnik, pravim, je bil ob dveh na vrsti, je pojasnil 

moÏ v pla‰ãu. Zdajle pa je, mislim, Ïe kreprko ãez tretjo, 

je nekje v notrini gledal uro. Bil je to obred, saj veste, ki 

gre dokaj hitro, posebej ‰e v tem vremenu. 

No!? je vzkliknil mojster, ki je bil Ïe tak, da bi popadel 

in bi mlatil. 

Rekli so ob treh, je ‰epnil vodja voznega parka in se 

skril pred njim za vencem. Naj me strela zadane, ãe ni 

bilo to napovedano za tretjo? 

Pa naj te Ïe enkart zadane! je zamahnil Gaja‰ z marelo 

in je sunil grobarja v ospredje, naj nam pokaÏe, kje so 

ga, Brodnika, pokopali. 

Zvrstili smo se v gosjem redu in smo skoraj tekli med 

grobovi, kakor da je ‰e mogoãe zamuditi. DeÏ nam je 

tolkel v obraze in moker mraz se je zajedal v du‰e, mi pa 

smo bili Ïe spet pogrebci, ki ne priznavajo uklona. 

197


198 

BESeDA 

Obstopili smo potem tam sveÏe zagrebeno Ïolto ilo, 

na kateri so bili le ‰tirje spomina Ïeljni venci in smo nekaj 

ãasa nemo Ïdeli, kakor premoãeni ptiãi. Bil je to 

grob, ki se mi je zazmeraj vtisnil po praznini; zaredila se 

je bila namreã tu v ravnini in je bila z deÏno zaveso neizprosno 

skrita vsemu, kar je ‰e obstajalo na svetu. Niã 

nisem Ïelel Zobarju in niã mu nisem mogel reãi. Pa vendar 

se mi je zdelo to tako nevredno, kako je tak ãlovek 

sam ‰e tudi v smrti. 

Ne zameri, da smo zamudili, je iznenada rekel Gaja‰. 

Îalostili smo se zaradi tvoje nore smrti, pa smo malo 

pili, je skomignil. Vse drugo pa je tako zapisano na vencu, 

se je nato potacavajoã po Ïolti brozgi umaknil, da je 

lahko Pavlica stopil do kriÏa in je prislonil nanj na‰e darilo 

s triinpetdesetimi krvavo rdeãimi nageljni in hudo 

razvodenelim napisom, na katerem se je komaj ‰e prebralo: 

Bil si dober tovari‰ in si to tudi ostal. 

No? se je govornik ozrl ‰e Malaãiãiju, ki ga je prejle po 

nesreãnem nesporazumu z uro pustil brez deÏnika. 

Premoãeni in od mraza ves drgetavi muzikant se je 

razkoraãil in si namestil harmoniko. Nato pa, ko se je Ïe 

zdelo, da je konãno otipal prave gumbe, je zopet dvignil 

glavo in je vpra‰al: Katero? 

Spogledali smo se in bili v teh sveãanih trenutkih celo 

besni nanj, ker se ni spotoma domislil neãesa primernega 

in nas odre‰il zadrege.


BESeDA 

Tedaj je Batistuta dejal: Kaj, ãe bi Internacionalo? 

Tovari‰i so mu z molkom pritrdili in Malaãiãi je konãno 

raztegnil svoj meh. 

199


200 

60. 

BESeDA 

L epec je bil Ïe sedmi dan v preiskovalnem zaporu, ne 

da bi Bronja natanãneje izvedela, ãesa ga pravzaprav 

obtoÏujejo. A zdelo se mi je vse bolj, da je to tudi 

ni posebej zanimalo. Mojster, ki je seveda izvedel za 

najino zvezo, ni tega poslej nikoli niti z namigom omenil, 

midva sva se pa ‰e naprej vedla, kot da se morava 

skrivati tudi pred njim. Bil je to torej nekak‰en tihi dogovor, 

ki nam je pomagal, da si ni bilo treba gledati v oãi 

in polagati raãunov. Dobivala sva se tako ‰e zmeraj med 

mojo nami‰ljeno dopoldansko malico, ko je bil Ingo v 

‰oli, potem pa ponavadi zopet zveãer. Tekli so nama 

dnevi, ko nama je bilo dovolj Ïe, da sva se lahko skrivaj 

dotikala pod mizo, si kradla poljube za vogali in ãebljala 

o vsem, kar naju je zadevalo in kar ne. 

Potem je zveãer na lepem predlagala, da bi ‰la k njej. 

Povabilo me je presenetilo in me zalotilo povsem nepripravljenega. 

Prag njenega doma je bil meja, ki je nisem 

Ïelel prestopiti. Ali celo ‰e veã: bil je to prostor, ki 

zame kratkomalo ni obstajal. Odmislil sem ga in potlaãil, 

kot da bi res lahko prihajala od nikoder in se tja 

tudi vraãala. Bolj sem bil ta ãas pripravljen verjeti, da se


BESeDA 

tam nekje z angelskimi perutkami spu‰ãa na moja tla, 

kot pa, da ima tu nekje blizu dom, ki ga deli ‰e z nekom. 

Kaj ve‰, kdaj bo spet taka prilika? se me je oklenila in 

je vztrajala. Samo okno bi ti rada pokazala, pred katerim 

sedim, kadar sem lahko ãisto sama. Pa moj meseãev kamen. 

Meseãev kamen? sem spra‰eval in se ãudil. 

Meseãev kamen, ki ob gospe Olji edini ve vse o naju, 

mi je ‰epetala. Valencianit iz mehi‰kih rudnikov srebra, 

mi je pojasnila. Pokojna teta Emilija mi ga je prinesla za 

‰estnajsti rojstni dan in od takrat je zmeraj z mano. Veliko 

je bilo v mojem Ïivljenju reãi, ki sem jih lahko zaupala 

samo njemu. 

Meseãev kamen je torej res kamen, sem konãno razumel, 

a sem se nekako ‰e zmeraj ãudil, saj je pravila o 

njem, kot bi bil Ïiv. 

Zelo si Ïelim, da bi se ga vsaj dotaknil, me je prosila 

s pogledom, ki je bil prepoln skrivnosti, o kateri mi je 

‰epetala. Zelo mi je zdaj to pomembno, me je objela, kot 

da bi me lahko celo nosila, ãe bi se ‰e upiral. 

Kaj, ãe naju kdo vidi? sem pomislil, ko sem Ïe hodil v 

njeni smeri. 

Kdo le? je rekla, kot bi rekla: kaj me pa briga? 

Pa mali? sem ‰e poskusil. 

Mali paã spi, je le odmahnila in me povlekla v temnino. 

201


202 

BESeDA 

Sledil sem ji po skriti poti, ki jo je poznala, kakor bi 

Ïivela le ponoãi in se z maãkami potepala okoli. Bilo je 

v tem njenem gibkem begu za zidovi in med plotovi 

nekaj, kar jo je napravilo nekako divjo in povsem drugaãno, 

kot ko sem jo sreãeval podnevi. Hodila je z dolgimi 

koraki in je lomila vejo in je tudi preskoãila, ãe ji je 

bilo na poti. Potem pa, ko sem se Ïe prav upehal, me je 

povlekla skozi mlado smreãje in mi z vrta pokazala 

okno. Hi‰a, ki je Ïdela v mrakobi za ko‰atim zidom drevoreda, 

je bila nadstropna in najverjetneje tudi dokaj 

nova. Ob stopni‰ãu spredaj je bila garaÏa z dvoje vrati in 

sploh je vse tu zdaj razodevalo razko‰je, ki ga v resnici 

nisem ãakal. Zdelo se mi je paã skoraj neverjetno, da je 

vse to lahko pridelal Lepec, ki je pri mojstru zmeraj jamral 

in se izgovarjal za plaãila. 

Ne boj se, no, me je objela preko pasa. Ingo spi tam 

zgoraj in se ponoãi ne prebuja, mi je pokazala okno. 

Tisto tam je dnevna soba, midva pa bova raje ‰la tja 

zadaj, me je popeljala na dvori‰ãe. Tam si ne bo‰ zlomil 

noge, ãe bi moral res beÏati, se je nagajivo zasmejala. 

Kako ne razume‰, da mi ni vseeno? sem se vnoviã 

obotavljal. 

Pa saj razumem, me je potrepljala kot otroka. 

Dom je nekaj, ãesar se komaj sploh spominjam, sem 

iztisnil. Najverjetneje tudi zato, je to zame posveãeno 

mesto.


BESeDA 

Daj!? je rekla, kot bi rekla: Kaj pa tvezi‰? 

Umolknil sem in ji sledil k vhodu. Poãutil sem se kakor 

‰ãene in zdel sem se sam sebi butast. Izgovori, ki 

sem jih nizal, so bili morda celo res sme‰ni, saj tega, kar 

me je v resnici zadrÏevalo, sploh nisem zmogel povsem 

zapopasti. âisto lahko namreã, da me je pravzaprav zaustavljala 

Lepãeva prisotnost. Hi‰a, ki si jo je uredil po 

svoje, predmeti, ki se jih je dotikal, prostor, v katerem je 

bila doslej samo njegova. A saj — sem mu lahko s tem 

noãnim obiskom sploh ‰e jemal veã, kot je bila vsa njena 

strast, ki sem jo Ïe dolgo imel samo zase? 

Ti ne razume‰, je za‰epetala med poljubom, potem ko 

je odklenila. Morala sem to storiti, me je zavrtela v notranjost. 

Morala sem ti odpreti ‰e zadnja vrata. 

203


204 

61. 

BESeDA 

M eseãev kamen je stal na polici ob oknu. Bil je velik 

kot dojenãkova glava in nekako tako tudi 

splo‰ãen. Njegova nalomljena srebrno bela povr‰ina je 

vpijala neonsko svetlobo, ki je padala skozi ‰ipo in jo v 

notrini lomila s temnej‰imi, zadimljenimi odtenki. Zdela 

se mi je zdaj ta kamnita gmota res skrivnostna in prepolna 

nekake slutljive prisotnosti, ki je nisem dojemal. 

Ali zdaj verjame‰? je vpra‰ala in mi naslonila brado 

na ramo. 

Kaj moram verjeti? sem se z licem dotaknil njenega. 

Kadar je luna ob mlaju, je kamen teman in zastrt, je 

za‰epetala. Ko pa luna poãasi rese, je tudi njegova notrina 

vse bolj polna svetlobe, mi je pojasnila. Ne vem ti 

tega prav pojasniti, a zdi se mi, da je tako tudi z mano.


62. 

BESeDA 

Z 

enim poÏirkom sem zvrnil viski, ki mi ga je ponudila 

za medtem, ko se je pomudila v kopalnici, in si 

takoj spet natoãil dvojnega. Dnevna soba je bila majhna 

in nagnetena z vsakostmi, ki so, vsaj takole na pogled, 

zveãina pripadale Lepcu. Na podboju za vrati so visele 

obe‰ene ãrne boksarske rokavice. Na mizici z vdelano 

intarzijo ‰ahovske plo‰ãe, so bile razsute karte za bri‰kolo. 

Na zidu je bil velik poster, ki je nato povsem pritegnil 

mojo pozornost, saj so bili na njem nanizani bankovci 

iz najrazliãnej‰ih delov sveta, ob imenih drÏav pa 

so bila pripisana tudi imena valut. Prviã sem si tako lahko 

ogledal indonezijsko rupijo, gvatemalski kecal, mongolski 

tugrik, ukrajinsko hrivno, izraelski ‰ekel, hondura‰ko 

lempiro, ganski cedi, in ‰e mnoge druge bankovce 

z neznanimi heroji in vrednostmi. 

Vedela sem, da te bo presenetilo, se je nasmehnila, ko 

je vstopila in me uzrla, kako sem s prstom zvedavo drsel 

po naslikanih bankovcih. 

Pojma nimam zdaj, res, kaj je in kak, ta tvoj moÏ? sem 

tiho priznal. 

205


206 

BESeDA 

Ko bi bil lahko kdaj na pravi strani, bi bil gotovo uspe‰en, 

je menila. 

Kot da zdaj ni? sem pokazal s kozarcem okoli. 

Zdaj paã Ïe sam veã ne ve, kaj je njegovo in kaj ne, je 

zmignila. âe bo ostal za dalj ãasa tam notri, se bo marsikaj 

tu sesulo, je vzdihnila. Vsak bo takrat terjal svoje, 

nihãe pa ne bo vraãal njegovega. 

Torej si le Ïeli‰, da bi pri‰el ãimprej ven? sem jo dreznil. 

Vzela mi je kozarec in srebnila. 

Prebral sem ji v oãeh, da mi je zaradi vpra‰anja zamerila. 

Zazrla se je v prazno in ‰ele ãez ãas s spremenjenim 

glasom rekla: Pravzaprav pa si res ne Ïelim. Preveã se je 

Ïe nabralo slabega. Vem tudi, da sem za svojo norost Ïe 

zdavnaj odplaãala... 

Stala je pred menoj bosa in za spoznanje razkoraãena, 

kakor bi si nadvse Ïelela ãutiti tla pod nogami. Lica 

so se ji v tej nenadni zresnjenosti zoÏila in nosnice so se 

ji raz‰irile, da sem sli‰al, kako je dihala na robu joka. Bila 

je zdaj, ta moja Bronja, spet ãisto neka tretja. Narisal 

sem ji s kazalcem ãrto od ustnic do trebuha. Bila je to 

dolga dolga potka tam od kotka, kjer so se zmeraj najbolj 

smejala njena usta, ki je drsela preko brade in po 

vratu, dokler ni med dojkama za‰la v sku‰njavo, da bi


BESeDA 

obhodila brege. Tipal sem ji bradavice, ki so me imele 

rade, in sem gladil svilo njenega trebuha, pod katero sva 

se Ïe tolikokrat ãakala, si prestrezala utripe — in jo pomalem 

zvabljal iz Ïalobe. 

Odzivala se je, kot bi jo grelo sonce. 

Na stalaÏi sem ugledal ‰karje in ji z njimi prerezal 

hlaãke. 

Nikoli nisem to razumel, kako da sva se lahko ob tem 

‰e zmeraj zna‰la v taki nuji, kot bi med sreãanji minila 

leta. Bili so to viharji, ki so butnili kot z jasna in naju v 

hipu razdejali, da sva se iskala kakor slepa in se bodla na 

robovih in konicah. Tesna soba, ‰e pred trenutkom 

mrka in vsa tuja, pa se je kotalila z nama, se glasno hahljala, 

ali pa je paã tako nergala. 

Od daleã sem naju taka vãasih videl edino v sanjah. 

Ljubila sva se na vseh tistih mestih, kjer se nikakor ne bi 

smela. Obrazi naokoli so bili zgroÏeni. Merili so naju 

preko rame ali izpod ãela in si molãe delili mnenje, da 

sva blazna in da je nekaj treba. Midva pa sva se nezadrÏna 

in neulovljiva kotalila preko vsega. 

Kri, je rekla, kakor bi bila rekla voda, in mi jo pokazala 

na dlani. 

Moja ali tvoja? sem poskusil z jezikom. 

Sedla sva in dolgo drug na drugem iskala rano. 

207


208 

BESeDA 

Bila je iz njene ureznine na podlahti in krive so bile 

najverjetneje ‰karje, ki so obleÏale tu med nama. Sesal 

sem jo in ji celil rano s poljubi. 

Glej, se je smejala. Saj to je res lahko tudi nevarno.


63. 

BESeDA 

K ot kri zahrbtno je v sobo primezelo tudi jutro. 

Bilo je jesensko sivo in kot ãas slovesa hladno. 

Klel sem ga in se v naglici oblaãil. Saj vendar nisem 

mogel kleti Ïelje, ki naju je znova preslepila in naju zapredla 

v spozabo. Bronja pa se je tokrat le smehljala pod 

odejo in je rekla, da bo ‰e malo poleÏala v sledi, ki sva jo 

pustila. Bilo je tudi v teh besedah, kako zelo se imava 

rada. Nadvse sem si Ïelel ‰e ostati. Îelja se je razÏarela 

in me vse bolj Ïgala kot neznosna, nepomirljiva Ïalost. 

Njen dom, ki ga doslej nisem Ïelel niti obiskati, je bil 

zdaj nekaj, kar nama bi bil rad sam ogradil. 

Ampak, kako, seveda: prebita para, ki sem bil ‰e zmeraj 

pri Gaja‰u brez plaãe in sem si le tu in tam izpulil kaj 

Ïepnine, brezupneÏ, ki sem lahko zidal kveãjemu v 

oblakih, ali pa se mi je ‰e to zdelo drzno? 

Res: kako sem sploh lahko pomislil? 

209


210 

64. 

BESeDA 

· e manj sem potem spet lahko verjel, da svet urejajo 

nakljuãja. 

Ko sem namreã to dopoldne po neprespani noãi ‰e 

zmeraj ves zamuljen taval naokoli in v nekaki morasti 

Ïalobi seveda bolj brkljal kot delal, je na dvori‰ãe pridrsel 

mercedes, izstopil pa ni nihãe drug kot Lepec. 

Otrpnil sem tam med orodji in se nevede prihuljil, kot 

da se moram skriti. Pri‰li je bil res pojava, ki ji ne bi bil 

zdaj rad na poti; dnevi v priporu so ga vidno spremenili. 

Obraz se mu je v gubah zlomil, lasje so mu razmr‰eno 

‰trleli, razgledal se je, kot bi ‰kilil in je ves iz hitrih gibov, 

kot bi bil na begu, zakorakal po dvori‰ãu. Obhodil je 

bmv, ki sva ga k sreãi Ïe imela v delu, nato je sedel k 

mizi pod napu‰ãem in se izpod vek zazrl v mojstra, ki je 

mirno pihal svoje goste dime. 

Ima‰ kak viski? je konãno vpra‰al. 

Seveda nimam, je odkimal Gaja‰. Imam pa dobro slivo, 

mi je nato pomignil, naj prinesem. 

Poskoãil sem in jima v naglici postregel. 

Trkljal sem in polival, saj me je bliÏina tokrat res zdrobila. 

Namakal sem v Ïganje prste, ki so ‰e di‰ali po nje-


BESeDA 

govi Ïeni in ni mi ‰lo nikakor v glavo, da so ga na lepem 

kar spustili. Vsaj na tihem sem namreã Ïe zaãel verjeti, 

da se mu je kljub lisja‰tvu in vsem botrom konãno zataknilo. 

A bilo je paã oãitno, kar je Bronja veãkrat toÏna 

omenila: bil je, Lepec, sila gladka in zmuzljiva riba. Rogal 

se je vsem in vsemu, tako pa tudi mojim norim 

upom, da ga bo le na‰la kaka trda in praviãna roka. 

Ko ima hudiã mlade, je zavzdihnil — kot bi mi bral 

misli! — in je zvrnil v eni sapi. 

Ja, je krehnil Gaja‰. Jih ima za hasek, je prikimal. 

Potem pa ‰e tole, je segel v Ïep in izvlekel ceneni plastiãni 

plinski vÏigalnik z reklamnim napisom Pleskarstvo 

in soboslikarstvo Zrinski. Na‰el sem v spalnici, ga je 

pomenljivo in previdno poloÏil na mizo. Takorekoã v 

lastni postelji, prosim, je stisnil zobe in je boleãe pogoltnil. 

Pridihnil sem in si skorajda Ïe izdajalsko zatipal po 

Ïepih. 

Bil je to kajpada vÏigalnik, s katerim sem si te dni pri- 

Ïigal in tudi mojster ga je najverjetneje prepoznal. A 

njegov obraz je tokrat ostal miren. Nagnil se je k vÏigalniku, 

kot bi ga bil ovohal, nato pa se je vpra‰ujoãe zazrl 

v Lepca in je rekel samo: Ne razumem? 

Saj ni kaj razumeti, je suho dejal oni. Nikoli si ni nihãe 

v hi‰i priÏigal s plastiko, je s pogledom pokazal na kovinski 

vÏigalnik z napisom Ronson, ki ga je bil prejle od- 

211


212 

BESeDA 

loÏil na ‰katlico s cigaretami. Tudi ni pri meni nihãe nikdar 

kadil v postelji, je iztisnil z zategnjenimi, neubogljivimi 

ustnicami. 

Daj, daj, prosim!? je nejevoljen odmahnil mojster. To 

si pa res za lase privlekel, je zatipal po novi cigareti in si 

jo je nato priÏgal z osumljenim vÏigalnikom. Tole pa Ïe 

ni nikakr‰en dokaz, da ga je Ïenska medtem srala, ga je 

nekajkrat preobrnil v dlani. Zdaj mi samo ‰e reci, da je 

po tvoje ‰la kar s tem Zrinskim, pa bom res mislil, da se 

ti je od vsega Ïe zme‰alo? se je posmejal in je odvrgel 

vÏigalnik med ‰aro na okenski polici. 

Lepec si je pogrizljal ustnico in se zazrl v prazno. Zdelo 

se je vsaj za hip, da je sku‰al verjeti in da mu je godila 

tolaÏba, a kmalu je nato spet zasrepel in je z raskavim 

glasom rekel: Pride ãas, ko veã ne i‰ãe‰ dokazov in jih 

tudi ne potrebuje‰. Stvari so ti kratkomalo jasne in ve‰, 

da so resniãno take, kot se ti je Ïe ves ãas zdelo. Îenska 

je snela uzdo in je zdaj v drugem svetu, ti pa se lahko 

lepo poãasi jebe‰ in zdraven moli‰. A povem ti, tu, kot 

me vidi‰: izbezal bom jaz tega hudiãa, pri‰el mi bo Ïe on 

na mino. Potem pa: vedelo se bo poslej tu daleã naokoli, 

kdo je Lepec in kako se nagovarja njegovo Ïeno!


65. 

BESeDA 

K o sva konãno ostala sama, se je mojster spet zna‰al 

nad Lajko. Razbrcal ji je posode s hrano, ki da jo je 

izbirãna pustila, jo privezal daleã od njenega golfa in ji 

zagrozil, da bo za kazen odslej spala pod vedrim nebom. 

Nato je na du‰ek izpil Ïganje, ki ga je bilo vsaj ‰e za tri 

prste in je zabuljen kot Ïelva dolgo sedel za mizo. Bil 

sem mu otroãje hvaleÏen za igro, ki jo je uprizoril Lepcu 

in razumel sem njegovo nemoãno jezo, saj je bila v 

mnogoãem sorodna moji. Kljub temu sem se raje molãe 

umaknil v delavnico in sem dregal v motorju, pa ãeravno 

nisem imel pojma o okvari in popravilu. Slutil sem 

namreã, da mu bo prej ali slej povsem prekipelo in da 

bo takrat ‰e najbolje beÏati. Pa je pri‰el potem, posvem 

proti priãakovanju, usihel in poklapan, kakor bi sploh 

komaj ‰e hodil, in je izrekel iz neke votle in vlaÏne globine: 

Serjete ga, fantje, na debelo ga serjete! Nato je po - 

ãasi razgrnil krpo in je poloÏil predme pi‰tolo ter sedem, 

osem raztresenih drobnih nabojev. 

Pi‰tola? sem zinil. 

Kaj pa? je zmignil. 

213


214 

BESeDA 

Bilo je v njegovih drobnih oãeh nekaj, kar me je streslo: 

zrl je zdaj vame, kot bi gledal usodo. Malce morda 

otoÏno, in tudi morda negotovo, a vendar predvsem 

zbogano z dogodki, ki naj sledijo, kakor je paã zapovedano 

in kot torej mora. Nikoli si nisva bila tako blizu in 

nikoli tudi ‰e ne tako tiha. Îalost, ki sem jo Ïe od jutra 

tovoril skozi megleno jesensko sti‰je, nama je bila morda 

zdaj res lahko celo skupna. 

Brez zveze, sem ‰epnil. 

Brez zveze, seveda, je za spoznanje prikimal. Nihãe si 

ni tega Ïelel. Nihãe tudi ni tega prosil. Pa je vendar zdaj, 

menim, prepozno za kako veliko pamet, je pomeÏiknil, 

ãe‰, vzemi. 

Ne morem, sem mu zagrnil krpo. 

Nihãe te ne bo tu meni pospravil kot zajca, je dejal 

zdaj na lepem trdo in mi jo je poloÏil v naroãje. Pravil 

bom lahko vsaj potem, da si se branil, se je sku‰al nasmehniti. 

Rekel bom lahko celo tam ãez leta: bila sta kot 

Bonnie in Clyde, le da ‰e malo bolj utrgana, je konãno 

nekako pregriznil Ïalobo. Zabarikadirala sta se tu pri 

meni in ona je ves ãas pela: 

Nekoã bosta skupaj umrla. 

In bosta skupaj pokopana. 

Vsi bodo Ïalostni.


BESeDA 

Se ne spomni‰ iz filma? Star sem bil kot zdaj ti, tam nekje 

osemin‰estdesetega ali kako leto kasneje. Peljal sem 

neko ne‰plo v barvni kino, pa sem jo potem ‰e dolgo 

prosil, naj ne nosi veã modrãka, pa ‰e seveda, ali bi lahko 

‰la vmes kaj skupaj dvignit iz kake blagajne, ali bolj‰e 

hranilice? Pa ni hotela. Jebenti, da ni hotela! je udaril s 

pestjo po blatniku in se naglo dvignil. Vidi‰, ti pa ima‰ 

tako, ki hoãe, se je nato spet vrnil v ãepenje. Zato dobro 

poslu‰aj, kaj ti bo zdaj povedal mojster, ki se je na tem 

svetu nagledal vsakega sranja: bolje, da jutri umre‰ z 

njo, kot pa da se potem plazi‰ sam naokoli in jamra‰. 

Bol‰ãal sem vanj in sem tuhtal, kaj je od vsega lahko 

res in v ãem me spet vleãe. Pi‰tola, ki sem jo skozi krpo 

ãutil pod prsti, je bila brez dvoma prava. Ponudil mi jo 

je najverjetneje, ker je bil prepriãan, da Lepec ne bo odnehal, 

in da potem tudi ne bo posebej tehtal. A ãemu je 

bil zdaj na lepem tako zelo na moji strani, to mi paã Ïe 

ni ‰lo veã v glavo? âutil sem sicer Ïe vse od zaãetka, da 

je imel rad Bronjo in ni o njej nikoli govoril, kot je imel 

navado o Ïenskah. Vedel sem tudi, da mi je potihem odpu‰ãal, 

kar drugim zanesljivo ne bi. Pa vendar: ‰e zmeraj 

se mi je nekako zdelo, da ima nekaj za bregom. 

Saj sploh ne vem, kako se tole napolni? sem torej rekel 

za njim, da bi ga nekako zadrÏal, pa ãeprav sem seveda 

vedel. 

215


216 

BESeDA 

Tole? si je poloÏil oroÏje na dlan in je s palcem ve‰ãe 

narinil naboje v okvir. Tole se paã takole napolni, je povlekel 

zaklop in je nameril po dvori‰ãu. Takole pa se 

seveda prazni, je pritisnil na petelina in je sklatil prazno 

steklenico z mize. Predvsem pa je seveda pomembno, 

da ne maha‰ s tem nekomu pod nos, ãe ga nisi pripravljen 

potem tudi zares pribiti. Naperjena reã namreã 

napravi ljudi malo ãudne in hudo popadljive. 

Dvignil sem pi‰tolo in sproÏil proti mizi. 

Potrepljal me je po rami in je bil oãitno pomirjen.


66. 

BESeDA 

B ronja je zveãer vstopila pri Albancu z obilnim pudrom 

na obrazu. Pritegnilo je mojo pozornost, saj 

je nisem bil vajen take. Potem pa sem tudi Ïe jel pomalem 

razbirati: skrila je bila tako ‰e zmeraj rahlo zateãeno 

modrico ob oãesu in praske pod u‰esom in po vratu. 

ZamiÏal sem do boleãine in se spaãil v nekakem krãu, ki 

se mi je kot pajek zalezel v moÏgane, nato pa sem se le 

‰e toliko obvladal, da sem jo zrinil nazaj skozi vrata in si 

v soju neonske reklame znova vse ogledal. Pustila je, da 

sem se z ustnicami dotaknil rane in me sku‰ala prositi, 

naj ne paniãarim po nepotrebnem, a so jo oãi izdale. Velika 

solza, ki se ji je dolgo zbirala v pogledu, je spolzela 

preko roba in je padla nekam v prazno, v meni pa se je 

sproÏila tista ‰iba, za katero sem Ïe kar nekaj ãasa menil, 

da je suha in da me ne bo nikoli veã pometla. Udaril 

sem s pestmi in glavo v steno in sem udarjal zmeraj 

znova, dokler mi le ni nekako kanilo v to ihto, kako zelo 

si prizadeva, da bi me ubranila. 

Nor si! je kriãala, ko me je potem le zvlekla s stopni- 

‰ãa. Tak si, kakor dete, mi je pihala v odrgnine. Ne misli‰ 

vendar, da je to zdaj bolelo njega? 

217


218 

BESeDA 

Poslu‰al sem jo in se pomalem vraãal vase. Vroãici je 

sledila drgetavost, ki mi je krivila hrbet in mi ‰ibila kolena. 

Tako me je potem oblilo zmeraj, ko sem se zravsal 

v ‰ãipavem besu. A zdaj sem se res tolkel sam s sabo. Bil 

sem zagotovo vse, kar mi je rekla, a bil sem tudi klavrn 

in sme‰en. Vse tam iz domskih ãasov se je k meni zdaj 

vrnila tista temna pega, ki me je slepila in storila, da sem 

brezglavo norel. 

Ne zameri, sem skomignil. 

Pa saj ti ne zamerim, se me je oklenila. Le to ti pravim, 

da nima smisla, me je poljubila. Saj si lomi‰ prste zaradi 

enega kretena! 

Priznal sem z molkom: seveda ni imelo smisla. 

âutil pa sem tudi, da ne zmorem preko tega. Za tramom 

v moji kamri je bila pi‰tola. Treba je bilo le pritisniti 

na petelina. Od‰el bo, kot se je sesula steklenica, ta 

njen Lepec, ta praznina. Misel me je obsedla in me zopet 

vzela. Vedel sem, da zmorem in da ne bo napake. Bil 

sem Ïe prepriãan, da je le to re‰itev, ko paã ni znosnej- 

‰e re‰itve. Pa me je Bronja nekako le spet zadrÏala in je, 

kot bi zaslutila moja brezna, ‰epetala: Mislim, da sem 

malo tudi sama kriva. Umikam se in kar izgubljam Ïivce. 

Nimam veã nobene prave volje, da bi se dajala z njim 

in mu dokazovala. Saj ni nor, da ne bi tega ãutil... 

Noãem, da ga zdaj ‰e brani‰, sem jo zavrnil. Noãem, 

da si dobra z njim, samo da bi bil miren.


BESeDA 

Kaka pa naj bom? je zashlastala. Kaka naj bo Ïena z 

moÏem? 

Ampak — !? se mi je zdaj znova zataknilo. âe jaz tu 

kaj razumem? 

Seveda ne razume‰, me je izpustila. Ker tudi noãe‰ 

razumeti, je zdaj ona ‰la po svoje. Tolãem se za vsak trenutek, 

da sem potem lahko vsaj malo s tabo, je pravila 

s spremenjenim glasom. Briga me za te modrice, saj mi 

niso prve, a zdaj jih vsaj trpim z razlogom... 

Stopil sem pred njo in jo ustavil. 

Lovil sem v dlani solze, ki so kapale v prazno. Ker 

Bronja je res jokala drugaãe kakor druge. Bila je Ïenska, 

ki se ni dala zlahka in tudi ni trpela drame. Zato pa me 

je zdaj tolikaj bolj naãelo. Objel sem jo ãez pas in ji pokleknil 

k nogam. Dotaknil sem se z vsem obrazom njenega 

trebuha. âutil sem, kako se od joka vse v njej premika 

in nisem Ïelel veã verjeti, da sva lahko tako zelo 

nemoãna. Midva, ki sva lahko beÏala, preskoãila in plezala? 

Mar ne bi lahko tudi ubijala in kradla? Bonnie in 

Clyde, je v ‰ali rekel Gaja‰, ta razneÏena baraba. Ampak, 

ali je moralo ostati ‰ala? 

Rada bi se zdaj ljubila, je za‰epetala. 

Dvignil sem jo kakor dete in jo zanesel preko grmja k 

zidu. 

Nekje tam zgoraj v Ïoltavo razsvetljenem oknu je 

‰umljala glasba. Bila je neka stara skoraj znana melodija, 

219


220 

BESeDA 

ki pa je nisem zmogel prepoznati. Vpra‰al sem jo, ali ve, 

o ãem pravi pesem, pa se mi je le smejala. Zagrozil sem 

ji, da jo bom pogrizel, ãe bo taka. O zimi, me je pogrizljala. 

O reki, ki zaledeneva, se je zatipala vame. O ladji, 

ki tam pluje ãisto sama in ‰e komaj upa, da se bo re‰ila, 

se je vzpela name. Ali pa je pesem vendarle o naju? me 

je poljubila. O tem, kako se ljubiva v ledeni noãi in naju 

drugo sploh ne briga, se je prepustila. 

In sva se potem res ljubila, ko je pesem davno Ïe minila 

in je Ïe tudi luã v oknu zdavnaj ugasnila. 

Mislim, da naju greje polna luna, je smeje ugotovila. 

Misli‰, da sva meseãeva kamna? sem ugibal. 

Mislim, mi je pritrdila. Mislim, mislim, se me je oklenila 

in me povlekla, da sva zdrsnila ob zidu in objeta 

obãepela. Mislim, da je to vsa sreãa, ãetudi zdaj zaledeniva, 

mi je hlastno rekla. Mislim, da se naju res dotika, 

se je potuhnila v srebrno noã kot mi‰ka. In ni potem 

iskala ure, ki je, kot ji je bilo to Ïe v navadi, spet odtekala 

v nekem drugem ãasu.


67. 

BESeDA 

T ovari‰ija je ves teden nazdravljala Lepãevi vrnitvi in 

njegovi zmagi nad represivnim drÏavnim aparatom 

skorumpirane in fevdalne republike Slovenije. Dopoldne 

so si toãili ceneni viski, ki ga je prina‰al slavljenec, 

zveãer pa mlado vino, ki ga je Pavlica prideloval v svojih 

goricah. Pijaãa jih je, vsaj zdelo se mi je, Ïe povsem 

prepojila in jim razkvasila moÏgane, saj so gobezdali 

same neumnosti. 

Batistuta je priznal, da je skrivaj obiskal ‰olsko snaÏilko 

Ilonko, ki je polagala cigana, a se z njenim prero‰kim 

videnjem svoje prihodnosti nikakor ni mogel sprijazniti. 

Pravila da mu je nemreã ta slovita copra, da bo najverjetneje 

‰e letos sreãal Ïensko svojega Ïivljenja in da bo 

zveza tudi na dalj‰i rok uspe‰na. On pa da se je po zadnji 

taki katastrofi sveto zaobljubil, da ne bo veã nikdar 

nobeni pustil, da bi mu slekla hlaãe, zato ni potem laÏljivi 

baburi niti plaãal. 

Mojster je bil kajpada prepriãan, da je bil tak obisk za 

zavednega marksista pravcata Ïalitev, za njegove kompanjone 

pa izdaja, zato mu nekaj ãasa sploh ni veã dal 

221


222 

BESeDA 

pijaãe in ga je, ko je v spozabi mahinalno segel po kozarcu, 

nekajkrat celo krepko kresnil po laketu. 

Pavlica in Malaãiãi pa sta ga vendarle branila. 

Prvi je bil prepriãan, da je profesor paã le ‰e ena nedolÏna 

Ïrtev ãasov, v katerih se perejo moÏgani in obraãajo 

rokavi, zato je menil, da mu je bila spozaba pravzaprav 

pouãna. Drugi je razumel vse ‰e bolj osebno in je 

trdil, da je prerokba pravzaprav lahko celo povsem resniãna, 

vendar pa da so na tem svetu k sreãi tudi taki protistrupi, 

ki gladko premagajo usodo in pustijo sojenice 

na cedilu. 

Protistrupi so bili seveda v steklenicah. 

Prazne so leÏale tu okoli, kod si le pogledal. A le polne 

pa so jim izvabljale smehljaje kot otrokom. Otipavali 

so jih, gladili, hvalili barvo in temperaturo, poizku‰ali 

ãutljivo Ïe stokrat preizku‰eno notrino, izna‰li zmeraj 

kako hvalo ‰e za tako brozgo. Le Lepec je vihral ‰e manj 

kot ponavadi in je le redko zjecljal kako razumljivo. 

Zdelo se je, res Ïe, kot da le zaliva oglje, ki ga ne zmore 

pogasiti in pomalem obupava nad zdravilom. 

DrÏal sem se postrani in ãez dan pomalem brusil 

bmveja, ki sva ga zasula s kitom. Bil je to zdaj spet edini 

avto, ki sva ga imela v delu, saj je mojster v takih pivskih 

plimah zgolj nadiral stranke, ali pa jih je kratkomalo 

ignoriral. Iztekal se je mesec, ki zopet niti malo ni 

obetal, da bom konãno le dobil plaãilo. A kaj sem prav-


BESeDA 

zaprav lahko ukrenil? Bilo je to zdaj moje mesto, ker je 

tu Ïivela Bronja. Ulica je bila paã tudi prava, ker sem 

lahko le v nej pomalem drÏal Lepca na oãesu. Vse drugo 

pa sem, kot Ïe vse doslej, prepu‰ãal ãasu. 

223


224 

68. 

BESeDA 

T edaj je v to sraãje gnezdo prhnila novica, da prihaja 

Severina. 

Pognala jim je kri po Ïilah in jih kar na mah zbudila. 

MeneÏer je prinesel velik barvni plakat in ga kot ikono 

nalepil za omizjem. Mojster je preselil stol iz svojega 

kota, da jo je lahko ob vsakem ãasu o‰inil in ji pomeÏiknil, 

ãe‰, dobra si, dobra. Muzikant je zdaj zdaj uporabil 

mizo kot klaviature in je s hitrimi prsti pospremil svojo 

hripavo popevko njenega hita: Raste trava zelena, ti si 

ljubezen edina. Celo profesorja je estradna zvezda na 

lepem zanimala, ãeravno je bil prepriãan, da v pesmi 

pravzaprav opeva konopljo in da je tej namenjena tudi 

vsa njena ljubezen. Le vodja voznega parka je nekako 

ves ãas pomalem kvaril razpoloÏenje, saj je bil prepriãan, 

da pevka v resnici sploh ni tako lepa in poÏeljiva, 

kot jih gleda s plakata. 

Zdrav ãlovek ve, da te Ïenske sploh niso take, kot jih 

kaÏejo na televiziji, je vse bolj sitno pripominjal. Prav 

vsaka, ki je na ulici Ïiv svet ne bi pogledal, je lahko na 

televiziji taka, da ti povleãe hlaãe, je vztrajno zatrjeval.


BESeDA 

Mi pa si tu potem mislimo, da imajo vse tiste tam najmanj 

zlato pero v riti. 

âlovek je vendar ãlovek, pa naj bo na ulici, ali na televiziji, 

je zaãuda ‰e kar potrpeÏljivo ugovarjal Gaja‰. 

Videl sem Tita, takole na dva tri metra sem bil z njim, ko 

nas je obiskal na delovni akciji, pa sem ga potem gledal 

na televiziji — in ve‰ kaj ti edino lahko povem: v resnici 

je bil ‰e lep‰i! 

Tito, je le odmahnil Pavlica. Tito je bil lep ãlovek, to 

vsi pravijo. Njemu seveda niti na televiziji ni bilo treba 

pomagati. Ampak, Tito je bil samo eden, tudi to vendar 

vemo, nikoli veã ne bo nihãe tak, kot je bil on, je zlorabil 

tovari‰tvo. Vsi drugi pa, prosim vas no? Puder pa 

‰minka napravita te ljudi. In pa seveda barvne luãi in 

filtri. 

Filtri!? so vpra‰ali v en glas. 

Take filtre imajo na kamerah, ki ti lahko skrijejo vsako 

gubo in vsak mozolj, je dejal zaupljivo, kot bi izdajal 

veliko skrivnost. Lahko te potem s temi filtri tudi ‰e 

stanj‰ajo, ãe si debel, ali pa te paã poveãajo, ãe si bolj 

tak, je pokazal pri tleh. Gotovo pa lahko zdaj Ïe s kakimi 

filtri napravijo tudi kaj takega, o ãemer mi sploh nimamo 

pojma. 

Kaj pa je lahko kje takega, da mi ne bi imeli pojma? je 

bil izzvan Batistuta. Misli‰, da nisem bil jaz ‰e na televiziji 

in da ne vem, kako je tam? ga je zvi‰ka premeril spod 

225


226 

BESeDA 

vek. Televizijski filtri so, ãlovek, da se ljudem ne ble‰ãi 

pa da se jim ne svetijo ple‰e, je poznavalsko na‰tel. Drugih 

filtrov pa tam zanesljivo ni in jih tudi ne more biti! 

je neizprosno zatrdil. Za to, vidi‰, da pa na televizijo res 

spustijo samo lepe ljudi, so pa avdicije. 

Tako! je pritegnil Malaãiãi. Avdicije! je pritrdil z dlanjo 

na mizo. Nihãe mi ne bo drugaãe govoril, ki ‰e ni bil 

nikdar na avdiciji. Na avdiciji paã gre‰ skoz, ali pa paã 

ne gre‰ — in tu nima niti bog brata! 

Kakor Ïelite, no, se je raz‰irjenih rok umikal vodja 

voznega parka. Jaz vem svoje in vi veste svoje, je zmajeval. 

Saj jo bo‰ v soboto vendar na lastne oãi videl, je konãno 

posegel tudi Lepec. Pa nam bo‰ potem lepo sam povedal, 

ali je taka, kot tu? je pokazal na plakat. Ali pa 

morda res tudi ni? 

Jaz da bi ‰el to gledat? se je Pavlica namr‰ãil, kot bi 

mu bilo zasmrdelo v nos. 

Seveda bo‰ ‰el! je popadel mojster, tovari‰ija pa mu je 

pritrdila. Sedel bo‰ z nami lepo v prvi vrsti, da jo bo‰ res 

dobro videl, pa bo‰ potem rekel ali je iz mesa in krvi ali 

ni.


69. 

BESeDA 

V 

dvorani, kjer je pela Severina, ni bilo sedeÏev, kot 

si je to zami‰ljal mojster, temveã je bila prireditev 

pravzaprav ãisto navadna veselica in so bile mize postavljene 

kot v gostilni. Lepec nam je rezerviral prostor v 

kotu, od koder se ni niti najbolje videlo na oder, a to 

zdaj ni nikogar veã motilo. Stregli so toãeno vino, ki ga 

tovari‰ija ni mogla prehvaliti in ga je naroãala v vse veãjih 

koliãinah. Gaja‰ si je za to priloÏnost oblekel belo 

srajco in si zavezal ‰iroko rdeão kravato, ki jo je imel, kot 

je rekel, v bolj‰ih ãasih samo na volitve in za praznik 

dela. Bil je skoraj tako lep in urejen kot Pavlica, ki mu je 

Ïena v naprstni Ïep na suknjiãu zloÏila ãipkasti robãek 

in mu v kravato zapiãila zlato gvantno iglo. Batistuta in 

Mlaãiãi, ki Ïe lep ãas nista kaj prida skrbela zase, sta bila 

v primeri z gospodoma videti kot klo‰arja in sta se tako 

tudi vedla. Profesor, ki je ‰e najbolj spominjal na ostarelega 

hipija, si je ves ãas pomalem vrtal po nosu in posmrkoval 

kot smrkavec, muzikant pa je trosil svoje zajedljive 

domislice in se zmrdoval nad glasbo, ki res ni 

bila kaj prida. 

227


228 

BESeDA 

Severina je pri‰la na oder v zeleni oprijeti oblekci in 

je Ïe s prvo pesmijo ogrela poslu‰alce. âeravno so se mi 

zdele dosedanje razprave o njeni lepoti otroãje in sme- 

‰ne, sem jim zdaj vendarle po tihem pritrjeval: ‰e na tem 

pustem oguljenem predmestnem prizori‰ãu je bila videti 

resniãno izjemna. Razen tega pa me je s svojimi ãutnimi 

ustnicami in spogledljivimi oãmi spominjala na 

Bronjo. 

Mojster je bil odmaknil stol od mize in je z ‰iroko razmaknjenimi 

nogami sedel v pozoru, kakor da se bo zdaj 

zdaj dvignil in zbezljal na oder. Oãi so se mu v tej sme‰ni 

preÏi zabuljile in izstopile, ustnice so se mu ‰obile in 

adamovo jabolko mu je poplesovalo, kakor bi bil goltal 

nevidno nit uÏitkov, ki je vodila z odra naravnost k njemu. 

Vmes je kdaj pa kdaj le za hip o‰inil tovari‰ijo in se 

posebej pomudil pri Pavlici, ki se je z raz‰irjenimi komolci 

naslanjal na mizo in se nasploh vedel kot na kakem 

pomembnem sestanku veljakov svoje krajevne 

skupnosti. 



je pela Severina in poplesovala kot vrtavka, da so se ji 

lasje razsipali po obrazu in so se ji mamljivo dvigovala 

krila.




BESeDA 

je popevkal zdaj Ïe tudi Gaja‰, ki ni niti malo skrival, da 

se mu odpira srce in se mu cedijo sline. 



ti si ljubav jedina, 


so pripeli v dvorani, ki so res poznali hit iz najine delavnice, 

in mojstra je oãitno to tako ganilo, da je kar na slepo 

segel k mizi po kozarcu in si ga tudi Ïe raztre‰ãil k 

nogam. Bil je to le cin, bolj cinek, za katerega se nihãe tu 

ni zmenil, ali pa ga je najverjetneje sploh malo kdo opazil, 

le Pavlica se je ves stresel, kakor bi ga bilo zadelo v 

ãelo, in se je potem prepla‰en oziral naokoli, ali ga kdo 

nemara prepoznava v taki razuzdani druÏbi. 

No!? nas je zmagoslavno izpod vek premeril Gaja‰, ko 

je Severina zapustila oder, in se je s stolom vrnil k mizi. 

No, prosim, deãki moji!? nam je raztoãil in je tleskajoã 

s palcem in kazalcem naroãil novo rundo. 

Dobra, je zmignil Malaãiãi. 

Dobra, je priznal ‰e Baristuta. Dobra! 

Dobra, sem ponovil. Res je dobra! sem pritrdil. 

Le Pavlici se je oãitno zopet zataknilo. 

229


230 

BESeDA 

Povaljal je kozarec med dlanema in je rekel: Kaj ji to 

pomaga, ãe pa mora tukaj peti kmetom!? 

Zadelo je, kot bi nam vsem tu prismolil klofuto. Spogledali 

smo se in sprva niti nismo razumeli, kaj ga gloda. 

Tedaj nam je ãloveãek ‰e pojasnil: Mislila je, da bo 

pela na Zahodu, zdaj se pa nekateri tu vedejo, kot da 

smo ‰e zmeraj na Balkanu. 

No!? je tokrat mojster zategnil z zaãudenim, ali Ïe kar 

obupanim prizvokom. Nekateri, a!? je iztisnil skozi zobe 

in je pograbil kozarec in si ga spustil k nogam. Na Balkanu, 

a!? je segel po kozarcu ‰e z drugo roko in ga je 

zopet tre‰ãil na tla. In to mi bo pravil tu neki Pavlica!? je 

nato segel po prazni steklenici in jo je kot sekiro zavihtel 

nad glavo. Pavlica, prosim vas, Pavlica, ki se je vsral! 

je poãasi vstal in se je drl zbranim v dvorani. On bo tu 

pravil mojstru mehaniku Gaja‰u, kaj je na tem svetu 

prav in kaj ni! 

Vodja voznega parka se je prihuljen pod dvignjeno 

steklenico splazil s stola in se odmaknil od mize. Potem 

pa, ko se mu je najverjetneje le Ïe zazdelo, da ga razgrajaã 

ne bo veã dosegel, je siknil: Naj jim povem, da ima‰ 

picajzle!? 

Mojster je potihem preklel in je vse do belega obrnil 

z oãmi, ãe‰, kaj ti je bilo res zdaj ‰e tega treba, nato pa 

je zakoraãil na stol, s stola na mizo in je begunca Ïe med 

skokom povaljal po tleh. Sprijela sta se in se zakobalila


BESeDA 

pod mizami, da so Ïenske cvileã odmikale stole, moÏje 

pa so lovili razsipajoão se steklovino in kleli bedaka. 

Malaãiãi je dvignil kozarec, si vo‰ãil na zdravje in je povsem 

mirno izpil do dna. Z Batistuto sva se zabodeno 

spogledala, nato pa sva se le poãasi odpravila v meteÏ. 

Gaja‰a so medtem redarji Ïe spravili s Pavlice, ki je krvavel 

iz nosu, scefrano pa je imel tudi spodnjo ustnico, a 

to seveda ‰e zdaleã ni pomenilo miru. 

Ti prekleta obãinska u‰! je rohnel mojster. Bo‰ ti Ïe ‰e 

dobil, kar si zasluÏil! je sikal in pljuval. Kravato ti bom 

zavozlal za jajca in ti bom stopil v rit! se je pulil redarjem 

in ga je zaman sku‰al znova doseãi. 

Napravil bo‰ ti meni nekaj z jezikom! je vraãal vodja 

voznega parka, ki ga je pomoã spet opogumila. Polizal 

bo‰ ti meni rit, brez skrbi, da jo bo‰! 

Lepo vaju prosim, tovari‰a, saj nismo barbari! se je 

majavo razkoraãil med njiju profesor. Sedli bomo lepo 

za zeleno mizo in se pogovorili, kot se za kulturne ljudi 

tudi spodobi, je vihtel svoj ukrivljeni kazalec. 

Samo se ti meni pazi! se je zdaj Gaja‰ napel ‰e proti 

njemu. Branil bo‰ ti meni tu barabo! ga je s podplatom 

celo zadel v koleno. Potem te bom pa vpra‰al: pod ãigavo 

streho? 

âeprav ga najverjetneje niti ni tako zelo bolelo, si je 

Batistuta zdaj z dlanimi objel koleno in se je ves preÏarjen 

z boleãino sesedel na stol. Stiskal je zobe in stokal, 

231


232 

BESeDA 

kot bi bil tu res edina prava Ïrtev, v resnici pa se je tako 

kajpada umaknil pred Gaja‰evo smrtno jezo. 

Ostal sem torej sam tu v sredi‰ãu, kjer se naj presodi 

v dobro, ali vsaj preseka jeza, in sem le za hipec krãevito 

tuhtal, kam naj speljem hudournik. Bilo je kot na dlani, 

da ju je treba spraviti narazen, sicer se bosta, ko bo 

le priloÏnost, spet sprijela. Stopil sem torej k mojstru in 

sem rekel zaupljivo, a vendarle ‰e dovolj glasno, da me 

je lahko tudi oni sli‰al: âe dovoli‰, mojster — saj ga lahko 

medtem jaz malo koljem!? 

Pavlica je splahnel kakor preluknjan in je le ‰e s pogledom 

iskal pomoãi. Ko pa sem potem segel k rokavu 

in si ga poãasi zavihal, je le ‰e pomeÏikal in se s spodvitim 

repkom kakor cucek izmuznil skozi vrata.


70. 

BESeDA 

O d danes naprej imam sina, je dejal mojster, me 

trdo objel preko rame in me slinavo poljubil na 

ãelo. Nato me je tako povedel do ‰anka in je glasno naroãil 

liter in radensko samo za naju. 

233


234 

71. 

BESeDA 

S everina je malce ãez polnoã ‰e enkrat zapela tudi 

svoj najveãji hit in zapustila prizori‰ãe. Z mojstrom 

sva se vrnila k mizi, kjer je Malaãiãi Ïe spal s ãelom naslonjen 

v razlito vino, Baristuta pa se je ‰e zmeraj prijemal 

za koleno in se stokajoã opraviãeval Gaja‰u, ki da 

spet ni razumel njegovega humanistiãnega poslanstva. 

Kmalu se nam je pridruÏil ‰e Lepec, ki je s Severininim 

odhodom v hotel zakljuãil nocoj‰nji meneÏerski posel in 

si zaÏelel zdrave druÏbe. Pili smo torej zopet na veselje 

in hvalili boga, da se je vendarle vse dobro konãalo. 

Videl si jo tam zadaj od blizu? je zvedavo vpra‰al mojster. 

Posedela sva v bifeju in popila kavo, je prikimal meneÏer. 

Ve‰, delal sem Ïe z mnogimi takimi nogicami, a ta 

punca je res normalna, je potem ‰e dodal. Pogovarja‰ se 

lahko z njo, kot bi ti bila Ïe deset let soseda. 

Misli‰, da bi se mi podpisala tule, ãe bi jo ‰el prosit? 

je ãez ãas spet naãel Gaja‰ in je pokazal na rokav svoje 

bele srajce. 

Tule? se je zaãudil Lepec. Zakaj ravo tule?


BESeDA 

âe bi se mi podpisala na kak papirãek, bi se to zagotovo 

prej ali slej izgubilo, pa bi se potem Ïrl, je povsem 

zresnjen pojasnil mojster. Srajco pa bi obesil v omaro in 

je ne bi nikoli veã pral. 

Lepec si je pogrizljal ustnico in umolknil. 

âudil se je paã potihem, kot smo se ãudili vsi: Gaja‰ je 

bil resniãno zagrizen Severinin fan. Tepel se je bil zanjo 

in bi pred njo gotovo spustil tudi na kolena — on, ki ni 

po Titovi smrti pred nikomer snel niti kape. 

Uredil bom to zate, ko zopet pride, je nato le dejal 

meneÏer. 

Ku‰nil te bom na rit, mu je ves ozarjen nazdravil mojster. 

Ku‰ni ti raje njo, mu je pomeÏiknil. 

235


236 

72. 

BESeDA 

K o smo proti jutru zavili pred delavnico in pririnili 

iz Malaãiãijeve ‰kripave katre, je mojster Gaja‰ s 

srhljivim neãlove‰kim glasom zatulil v noã, da je odmevknilo 

daleã iz slepe ulice. Nato se je spustil na kolena 

in je dvignil v naroãje Lajko, ki je krvava leÏala pred 

pragom. Kot otroãiãka jo je bil stiskal k sebi, jo pozibaval 

v pijanem naroãju in nagovarjal z glasovi, kakr‰ne je 

lahko spravila iz sebe le ona, ko je bila seveda ‰e Ïiva. 

Prizor je bil samoten in ganljiv, da se mi je jeÏila dlaka 

in me je ti‰ãalo v oãeh; ãutil sem, kako me pomalem napenja 

bes, ki me je nato nezadrÏno sproÏil, da sem kresnil 

v zid in se sesedel preklan z boleãino. 

Pizda mu materina! je iztisnil Malaãiãi. 

Pizda mu materina! je pritrdil Batistuta. 

Ne da bi izgovorili ime, smo seveda vedeli: bil je to 

Pavlica. 

A mojster tokrat zaãuda ni pobesnel. Previdno in neÏno 

je poloÏil psiãko v samokolnico, s katero sva v delavnico 

privaÏala stare rezervne dele in si s palcem in kazalcem 

utrujen oÏel oãi. Nato je iz ropotarnice prinesel 

capin in lopato in mi pomignil, naj mu sledim. Zapeljala


BESeDA 

sva Lajko pod ãe‰njo v vrtu, h kateri jo je privezoval, ko 

se je bil sporekel z njo, in zaãela kopati. Topi udarci so 

slutljivo odmevkali v mrtvo predmestno noã, svetile so 

nama le iskre, ki jih je orodnje najdevalo v kamnu. Ti- 

‰ãalo me je zaradi Lajke, ki ni bila pes, temveã zmeraj 

samo velik pasji otrok, ‰e bolj pa me je ti‰ãalo zaradi Gaja‰a, 

saj sem morda edini vedel, kako nadvse jo je imel 

pravzaprav rad. 

Ne zameri mi, ji je ‰epnil, ko sva jo zvrnila v grob. 

Vãasih sem bil tudi gnoj. A laãna nisi bila nikoli... je vrgel 

dve tri lopete, nato pa mi je prepustil, da sem zakopal. 

Videti je bilo zdaj v temi, da se je zgrbal, kot bi mu 

scela po‰le moãi. In ‰e na cigareto je zdaj pozabil, ki jo 

je zmeraj drÏal v rokah. 

Tega mu nikdar ne odpustim, sem iztisnil, ko sem zakopal, 

kolikor sem paã lahko v temi. 

Tega mu ne odpusti niti hudiã, je prikimal. âeravno bi 

mu bilo najverjetneje treba odpustiti, ker je eno navadno 

brezglavo pezde, je potem ãez ãas dodal. 

Vrnila sva se pod napu‰ã, kjer sta pomomljavala profesor 

in muzikant, in si natoãila Ïganja. Minevala je spet 

ena noã, ki je bila tako polna vsega, da nam vtisi tako in 

tako ne bi pustili zaspati, zato smo raje budni ãakali 

dan. Nihãe razen mene sicer tu najverjetnje ni niti upal, 

da jim bo prinesel kaj lepega; moje misli so lahko poto- 

237


238 

BESeDA 

vale vsaj k Bronji, in tudi zato sem jo imel samo ‰e bolj 

rad. O psu ji seveda nisem upal povedati: bila je to prva 

zgodba v mojem Ïivljenju, ki me je je bilo resniãno 

strah. Saj, bila je to prilika o mojih tovari‰ih in o klavrni 

ãlove‰ki naravi, ki je ubijala iz nemoãi. 

Mojster pa, kot da bi mi bral misli. 

Zavihtel se je iznenada v notranjost in se je vrnil z listkom, 

na katerem je bilo z okorno pisavo zapisano: Jaz, 

Pavel ·ãavniãar, imenovan tudi Pavlica, izjavljam, da 

sem se dne 5. 9. 1997 v strahu pred gospodom mojstrom 

avtomehanikom Pi‰tijem Gja‰em posral v hlaãe. Pri tem 

sta bila navzoãa ‰e gospod vajenec Adi Slavinec, imenovan 

tudi Dj, in gospod profesor Jure Cikuta, imenovan 

tudi Batistuta, ki to tudi potrjujeta s svojim podpisom. 

Zapeljala sva se nato s katrco, ker je bila paã ravno 

prva na dvori‰ãu, v bolj‰o mestno ãetrt in sva listek pribila 

na vhodna vrata velike in urejene stanovanjske hi‰e. 

V njej je seveda stanoval ‰intar Pavlica, ki ni po tistem 

dolgo veã upal na Gaja‰evo dvori‰ãe. Upam pa, da mu je 

v zdolgoãasene malome‰ãanske sanje kdaj prihajala 

najina Lajka in ga pomalem grizljala.


73. 

BESeDA 

O b prvem svitu, ko sva se nekako vendarle olaj‰ana 

in pomirjena vrnila, sva sredi dvori‰ãa zopet zasaãena 

zastala. Veriga, na kateri je bila doslej privezana 

Lajka, je zaroÏljala in se zapeljala po Ïici. 

Ali vidi‰? me je slutljivo o‰inil mojster. 

Seveda vidim, sem odvrnil, zagotovo niã manj zaãuden. 

Tedaj je izza napu‰ãa po vseh ‰tirih pricapljal Malaãiãi, 

ki si je bil nadel pasjo ovratnico okoli vratu, in je z 

visokim glasom zalajal. 

No, je uplahnil Gaja‰. Zdaj vidim, da se je danes svet 

res postavil na glavo. 

Pijani muzikant pa se ni zmenil za njegovo nejevoljo. 

Znova je napel verigo, polajal je ‰e bolj proseãe in milo, 

se s sklonjeno glavo priplazil bliÏe in se poãohal ob mojstrovo 

nogo. Nato pa se je vzpel kot je imela to v navadi 

Lajka in je nagnil glavo. Pazil bom na hi‰o in bom 

zmeraj pravoãasno lajal, je dejal s tresoãim glasom. 

Samo enkrat dnevno naj dobivam hrano, pa se ne bom 

niti malo kujal, je spustil jezik in je nekaj ãasa pasje dihal. 

239


240 

BESeDA 

Me‰a se ti! ga je z enim samim sunkom dvignil mojster 

in mu je snel ovratnico. Tudi tebi se Ïe pomalem 

me‰a! 

Prosim, lepo prosim! se je Malaãiãi spet spustil na vse 

‰tiri. Îe ves mesec spim v avtu, je potoÏil. Nobene kosti 

nimam veã, ki je ne bi skoz in skoz premrazilo, pojokal. 

Ti pa sam dobro ve‰, da prava zima ‰ele prihaja. 

No! je spet vzdihnil Gaja‰. Pa zakaj potem lepo ne 

pove‰? ga je dvignil in ga ni veã izpustil. Saj smo vendar 

tovari‰i, ali nismo!? 

Malaãiãi mu je naslonil glavo na ramo in je glasno 

zahlipal. 

Z Batistuto pa sva tako dobila cimra.


74. 

BESeDA 

O bãutek imam, da naju je res odneslo predaleã, je 

iznenada dejala Bronja in se zazrla v prazno. 

Obãutek ima‰? sem v mislih slutljivo ponovil vpra‰anje 

in ga sku‰al znova prevdariti. 

Ne vem? je ‰epnila, ne da bi trenila. Vse je tako ãudno. 

Dopovedujem ti Ïe ves ãas, kako da sem moãna in 

kako se lahko zanese‰ name, v resnici pa je edino res, da 

iz dneva v dan vse bolj izgubljam tla pod nogami, je 

nato dvignila pogled, ki je bil prepoln nekake meni nedojemljive 

skesanosti. âutim, kako mu vse manj pripadam 

in se zato poãutim kriva, mi je sku‰ala pojasniti. A 

ãe se sku‰am vsaj za trenutek vrniti k njemu, se potem 

poãutim kriva pred tabo. 

Noãem, da se poãuti‰ kriva pred mano, sem ‰epnil, 

ãeravno nisem bil docela prepriãan. âe bi izrekel res po 

resnici, bi najverjetneje rekel: Ïelim si, da si samo moja 

in naj te on sploh veã ne zadeva. 

Vem, da ti to teÏko razume‰, me je poboÏala po dlani. 

A igra postaja zame zdaj res Ïe naporna, se je medlo 

nasmehnila. Vãasih me popade, da bi mu o vsem zabrusila 

v obraz in ga pustila samega z resnico. Drugiã 

241


242 

BESeDA 

spet si Ïelim, da bi mu lahko oporekala s ãistostjo, ki 

sem jo s tabo zazmeraj izgubila. 

Vsekakor pa mu Ïeli‰ predvsem oporekati? sem ugotovil. 

Odzmeraj je bilo med nama tako, da sem mu morala 

nekaj dokazovati, pa sem se najverjetneje navadila, je 

pritrdila. 

Kaj pa ljubezen? se je zganilo v meni, da sem moral 

izreãi, ãeravno je najverjetneje zvenelo otroãje. 

Saj, je prikimala. Saj samo ta je na najini strani, mi je 

stisnila vrhove prstov, da me je zabolelo. Samo ljubezen 

in gospa Olja, se je potem spet sku‰ala nasmehniti. 

Pa mojster, sem nehote dodal. 

Gaja‰? se je nadvse zaãudila. 

Ja, sem zatrdil in se komajda ‰e zadrÏal, da ji nisem 

rekel o ponujeni pi‰toli. Na nek svoj naãin naju ima rad, 

sem nato dodal. Na nek tak naãin, ki mi samo ‰e potrjuje, 

da imava prav. 

âeprav je zopet potihnila, sem ãutil, da tudi njej to 

veliko pomeni. Imela sva torej vsaj vsak svojega angela, 

ki ni razsojal po neprizanesljivih ãlove‰kih zakonih. Za 

vse druge pa — bila sva neprimeren par, taka dva ãudna 

potuhnjenca, tu, na robu mesta, na koncu leta tisoã 

devetsto sedemindevetdesetega, ki se v zgodovino ni 

zapisovalno s prav nikako preseÏno medãlove‰ko ljubeãnostjo, 

zato najverjetneje tudi ni zmoglo dopustiti


BESeDA 

niti prenesti te drobcene kresniãke, ki je, neoziraje se na 

vse, letela med nama. 

Jokala bi, je dejala. 

Ne sme‰, sem ji ukazal. 

Predolgo Ïe nosim to s sabo, je prosila. 

Res ne sme‰, sem bil ‰e tr‰i. Vsaj o tem te zanesljivo 

lahko pouãim, kako zelo pomembno je, da ne joka‰, ko 

si Ïelijo videti solze, sem jo objel — tu, za ‰ankom v Albancu, 

pred vsemi. Veliko ‰olo o takih solzah imam za 

sabo, verjemi, sem ji za‰epetal v uho, ki je rdeãe gorelo. 

Zaãela se je, ko je ‰la babica in traja vse do danes, se me 

je zopet lotevalo, kar sicer prav tako nisem maral. Po 

taki ‰oli pa si ãlovek res veã ne sme dopustiti napake. 

âe bi jaz to kaj razumela? je zmignila. 

Vem, da ne razume‰! sem neukroãeno vzkliknil. A to 

zdaj sploh ni pomembno, sem jo stisnil, da ji je pobralo 

sapo. Rada se imava. Tudi ãe bova zaradi tega res zajebala, 

ne bova nikdar nikogar prosila odpu‰ãanja. 

243


244 

75. 

BESeDA 

M esto so komunalci deloma Ïe razsvetlili z novoletnim 

okrasjem. Obarvana svetloba je skrila sivino 

na vogalih in ‰tukaturah, ni pa zmogla oÏiveti noãnih 

ulic, na katerih sva bila tudi tokrat skorajda edina 

sprehajalca. BoÏiãni in novoletni ãas je bil sicer v mojem 

spominu zapisan kot poneumljajoãe obredje mnoÏic, ki 

jim nisem pripadal. Tako je bilo seveda tudi zaradi tega, 

ker sem veliko veãino obdaritvenih sveãanosti doÏivel v 

domovih in sem Ïe v zgodnjem otro‰tvu zaãel razumevati, 

da so bila na‰a darila povsem neosebno pobrana z 

velikanskega socialnega kupa. Vse tiste dobrikave in 

morda kdaj res tudi iskrene govorance in vo‰ãila pa sem 

doÏivljal kot nekako sprenevedavo nadomestilo za ãezletno 

robatost in hojo po du‰i, ki je bila tako zelo lastna 

mnogim vzgojiteljem in drugemu osebju. 

Razmrazeni vetrovi, ki so ‰u‰ljali v smeteh in dvigovali 

papirãke, so naju zmeraj znova presenetili za vogali 

in naju primorali, da sva se ‰e tesneje zatipala drug v 

drugega. âeravno naju je Ïe po‰teno zazeblo, sva potem 

zopet nekako zavila v ulico, ki ni vodila proti domu. In 

ko sva se tako spet vrnila na zaãetek te vegaste kroÏni-


BESeDA 

ce, je Bronja na lepem predlagala: Kaj, ãe bi pozvonila 

pri Olji? 

Gospa, ki nama je tako velikodu‰no posojala stanovanje, 

je bila povsem drugaãna, kot sem si jo bil zami‰ljal. 

Namesto priletne in osivele Ïenice z me‰ãansko 

maniro, ki je ves ta ãas Ïivela v moji predstavi, naju je na 

vratih priãakala Ïenska, ki je bila kveãjemu kakih ducat 

let starej‰a od Bronje. Kratki in najverjetneje naravno 

rdikavi lasje so se ji ob u‰esih zalizovali k drobnemu 

obrazu, ki ni zlahka razkrival ãustev. Le izrazito ugreznjene 

temne oãi so naju pogledovale in tipale z nekako 

hodumu‰no, ãe ne celo nagajivo slutljivostjo, ãe‰, le kaj 

sta si spet zakuhala. 

Samo ne spra‰uj naju prosim, kaj naju je trãilo! jo je 

v smejavi zadregi nagovorila Bronja. 

To paã Ïe vem, je navidez prostodu‰no odvrnila Olja. 

Stiskala sva se tam pod napu‰ãem kakor vrabãka in 

kmalu ugotovila, da nam, majhnim pticam, leto‰nja 

zima ne bo prizana‰ala, ji je vendarle pojasnila in ji s 

premraÏenimi prsti objela dlan. 

Vesela sem, da si se spomnila, jo je privila k sebi in jo 

pomirjajoãe potrapljala po hrbtu. Pa tudi gospoda bi 

rada Ïe konãno videla, je nato dvignila pogled in se mi 

zazrla naravnost v oãi. Zanimalo me je, ali je res tako 

lep, kot si pravila? se mi je blago nasmehnila. Zdaj pa, 

245


246 

BESeDA 

ko ga takole gledam, sem, moram reãi, samo ‰e bolj zaskrbljena 

zate, mi je ponudila dlan in mi pomeÏiknila. 

Segel sem ji v roko in sem raje molãal. 

Bil sem nekako celo ganjen: morali sta si biti res nadvse 

blizu, da sta se lahko ob poznem in nepriãakovanem 

obisku takole zabavali. Skrivnost, ki sva jo negotova in 

zmedena tihotapila skozi mesto, je bila tu zanesljivo na 

varnem. 

Pili smo liker iz ginsengovega korena, grizljali doma 

pripravljene vanilijeve napolitanke in poslu‰ali staro 

stensko uro s kemblji in velikim nihalom, ki je odbila 

natanko dvanajstkrat. Nato je Bronja nejeverna zavzdihnila: 

Si lahko ti to sploh zamisli‰? 

Ve‰ da tokrat nisem dovolj pametna, je Olja skomignila 

in nam v drobcena porcelanasta ‰ilca znova natoãila. 

Vem, da so velikim ãustvom skoraj praviloma usojene 

velike ovire, se je nenadoma zresnila. V dobrih romanih 

se tak spopad skoraj praviloma konãa tragiãno. V 

ameri‰kih filmih imajo junaki le nekaj veã upanja. Ampak, 

vidva sta seveda tu iz krvi in mesa, je pomenljivo 

premolknila. ·e zmeraj lahko sama izbirata. 

Daj! je kar vzkliknila Bronja. Kaj pa lahko midva sploh 

spocava? se je grenko nasmehnila. Nama je jasno edino, 

da ne moreva veã drug brez drugega, je za hip znaãilno 

jokavo na‰obila ustnice. Ali pa nama niti to ni povsem


BESeDA 

jasno, temveã naju potem zmeraj znova zasaãi in preseneti 

— kot, recimo, to danes. 

Poslu‰aj! je zdaj povzdignila glas tudi Olja. Ne prepriãuj 

me tu kar naprej, da sta otroka, jo je prijela za 

dlan in je ni izpustila. Predvsem pa se seveda nehaj 

sama slepiti s tem in si priznaj, da prihaja ãas, ko bosta 

morala biti ‰e kako odgovorna za svoja dejanja. 

Bronja ji je mlahavo pustila dlan in se ji vpra‰ujoãa 

zazrla v obraz. Bile so to oãitno besede, ki so jo ‰e kako 

najdevale in zaskrbele. Napotile so jo bile k robu, ki sem 

ga sam Ïe zdavnaj obãutil, a ji nisem Ïelel poreãi o breznu, 

ki je zijalo na oni strani. Tudi, ãe bi se res lahko nekako 

znebila Lepca, ne bi imela veliko moÏnosti: ona 

brez vsakih dohodkov in jaz z Gaja‰evo Ïepnino. Ob 

tem pa je bil tu ‰e Ingo. 

SovraÏim prihodnost, je konãno spregovorila Bronja. 

Zmeraj sem se samo Ïrtvovala zanjo, pa mi ni nikoli 

prinesla tistega, kar je obetala, je po mo‰ko zvrnila iz 

‰ilca. A zato zdaj vsaj vem, da moram Ïiveti danes. Pa 

tudi Ïelim Ïiveti, razume‰, ãetudi bom Ïe jutri jokala in 

bo potem vsega konec. 

Saj, je popustila rdeãelasa gospa in nam znova natoãila. 

Morda ima‰ navsezadnje res prav? je po zatopljenem 

premisleku zmignila. 

Poiskal sem Bronjino dlan in se boÏajoã zatipal v njeno 

svileno mehkobo. Bila je to noã, ko sem ostal brez 

247


248 

BESeDA 

besed in ona je to gotovo ãutila. Dotikala sva se samo ‰e 

v Ïelji, da bi lahko prestopila mejo in se sprehodila v 

nekem drugem svetu. Najinim sti‰jem je bilo ime hrepenenje. 

Vse drugo so bile le besede, ki so ga zgolj sku‰ale 

izrekati. DoÏivljala sva jih kot jecljavost. Zdele so se 

nama nezadostne in klavrne. Za gospo Oljo je bila to 

najverjetneje romantika, primerna zgolj za vse te debele 

knjige, ki so bile razloÏene po stanovanju, koder si le 

pogledal. Ampak: ali je knjige res pisala samo domi‰ljija? 

So bile piscem le nadomestek in tolaÏilo? Saj bralcem 

so potem to zanesljivo bile. Vsaj tako se mi je zdaj zdelo 

— meni, ki nisem po zdrsu na vi‰ji strojni prebral veã 

nobene knjige. 

Kaj bova? sem torej vpra‰al. 

Kaj!? je brezvoljna skomignila — saj sva vendar oba 

vedela, da mora domov. 

Zaradi mene lahko tudi ostaneta, se je milo nasmehnila 

Olja. Vsaj posteljo vama lahko ponudim, naju je objela 

ãez mizo in nama staknila glavi. Vse drugo pa Ïal ni 

v moji moãi.


76. 

BESeDA 

L epec, ki je oãitno zasluÏil s Severininim nastopom, 

se je ãez dan v delavnici spet nalival s cenenim 

viskijem in fantaziral o svojih velikih naãrtih. Gospa Angela, 

ki so jo obdolÏili zvodni‰tva in je zato izgubila tudi 

posel v proslulem Skiniju, se je medtem poroãila z nekim 

upokojenim natakarjem in je bojda s pomoãjo njegovega 

imena celo odpirala nov lokal. Nova noãna postojanka, 

ki naj bi se imenovala Babilon, naj bi obsegala 

veã kot petsto kvadratov in bi bila zanesljivo najveãji 

tovrstni lokal daleã naokoli. Lepec si ga je Ïe nadvse 

Ïivo zami‰ljal s kar tremi loãenimi prizori‰ãi, na katerih 

bi bile lepotice razvr‰ãene po nacionalni, ali paã rasni 

pripadnosti. V prvem separeju, ki bi se imenoval Katju‰ka 

na rabot, bi bile gostom na voljo samo dekleta iz 

slovenskih deÏel. V drugem, ki bi nosil ime Fekete pina, 

bi nastopale MadÏarke, Romunke in Ciganke. Za v tretjega, 

ki ga je imenoval Lotosov cvet, pa bi priskrbel samo 

mladenke iz dalnjih ekzotiãnih deÏel. 

Batistuta in Malaãiãi, ki bi za palec viskija zdaj gotovo 

slavila ‰e Luciferja, sta mu pritrjevala in se nadvse zabavala, 

mojster pa, ki je tokrat zaãuda pristopal med 

249


250 

BESeDA 

delom, saj sva konãno zgotavljala bmv, je le pogodrnjaval 

in mu vse bolj zagrizeno oporekal. Dobro jaz vem, 

zakaj so ‰e sveti trije kralji za‰li, je, recimo, naãel. Zato, 

ker so bili modri, premodri — vidi‰, Lepec — zato! je po 

maãje pristopil. Niã bolje pa se ne more zgoditi modrija‰u, 

ki bi rad iz ãisto navadnega flodra napravil svetovni 

cirkus, je nato zadel na Ïebljico. Luknja je vendar luknja, 

pa najsi bo bela, ãrna ali rumena. 

âe pa ni, mojster, ni! je menedÏer krãevito branil svojo 

veliko idejo. Bela se, vidi‰, odpira takole, je staknil 

ko‰ãene prste v hru‰ko, mu jih pomolil pod nos, nato pa 

jih je poãasi raz‰iril v ‰iroko razprto dlan. ârna, moj 

Gaja‰, je taka in bo taka ostala ‰e tudi po tistem, je plosko 

staknil dlani in prekriÏal palca. Rumena pa, prosim, 

ki je edina res vredna svojega imena, pa je po Ïelji lahko 

tudi taka, je sklenil palca in kazalca in mu pomeÏiknil 

med njimi, kot bi ga bil fotografiral. 

Ja, ja — seveda, seveda, je nejeverno pomomljal mojster 

in se spet vrnil k avtomobilu. O tem mi bo kajpada 

tu predaval, ki je ‰e lastni Ïeni ne more veã zama‰iti, je 

dejal zase in me izpod ‰ilta pomenljivo premeril. 

Reci kar hoãe‰, ga je kot nevidno muho odganjal Lepec. 

Jaz paã sam najbolje vem, kaj sem probal. Imam pa 

bogme tudi pravico, da iz svoje velike izku‰nje konãno 

napravim veliki posel, je udaril s pestjo po mizi in je odpil 

kar iz steklenice. Potem pa, je odznotraj razÏarjen


BESeDA 

zaãel znova. Potem pa seveda, ko bo vse to Ïe industrija, 

ko bom iz te vukujebine konãno napravil Evropo, 

potem bom pa lepo takole odtipkal na mobitelu, je odtipkal 

na dlani. In bom poklical predsednika, si je prislonil 

nevidno slu‰alko. In ga bom vpra‰al: âuj, a se ti 

spomni‰ kaj, mali, kdaj in zakaj so v tej drÏavi zapirali 

Lepca? 

Predsednika bo‰ paã pustil lepo pri miru! je tedaj 

mojster dvignil najteÏje kladivo, ki mu je bilo ravno pri 

roki, in je nasr‰en stopil okoli avtomobila. 

Zakaj pa zdaj njega pri miru? je menedÏer odmaknil 

nevidno slu‰alko in ga ‰egavo premeril. 

Zato, ker so predsedniki drÏave v tej delavnici ‰e od 

nekdaj za‰ãiteni, je povsem zresnjen dejal Gaja‰ in si 

preteãe udaril s kladivom ob dlan. 

No ja, je uvidevno skomignil Lepec. âe je tako — ãe ti 

tako pravi‰, se je zaigrano zresnil. Bom pa paã raje klical 

ministra, si je nato zopet prislonil slu‰alko. Saj tudi 

njega bom takrat rade volje poslal tja, kjer mu je Ïe danes 

mesto. 

Sklanjal sem se za avtomobil in bolj ali manj predel le 

svoje misli. 

âutil sem, da se ni menedÏer mojstrove nenadne 

vroãice niti za las ustra‰il. Potihem sem se celo ãudil, 

kako zlahka ga je bil tudi tokrat speljal. Reklo mi je to 

samo vnoviã, da se nisem motil: Lepec se je lahko okre- 

251


252 

BESeDA 

nil v sekundi in je zadeval na milimeter. Poãel je to s tistim 

prekaljenim hladom, ki si ga lahko prav zaznal ‰ele 

v boju, ko je bilo lahko Ïe prepozno. Ampak: ali je bilo 

to spo‰tovanje pome‰ano s strahom? Pomisel me je zdaj 

kar obsedla in mi ni hotela iz glave. So tekle stvari tako 

kot so morale, ali je ‰lo vse tako zelo narobe tudi zato, 

ker sem bil reva? 

Bronja je prihajala k meni vse bolj nemirna in negotova. 

V njenem potemnelem pogledu je dozorevala solza. 

Solza za naju. 

Jaz pa sem tu kretenu popravljal avto in upal, da se bo 

z njim za prvim vogalom raztre‰ãil. Namesto, da bi lepo 

stopil tja predenj in mu zabrusil: Ne seri! 

Ne sme‰ zdaj izgubljati Ïivcev, me je tedaj dregnil 

mojster, ki mi je oãitno zopet bral misli. Ujel se bo ta 

modrija‰ prej ko slej v past, ki si jo bo sam nastavil, je 

‰epnil. Bo‰ videl, me je prijel za nadlaht in me do boleãine 

u‰ãipnil. Saj drugaãe to sploh ne more veã biti.


77. 

BESeDA 

N e zameri, tovari‰, a tokrat bova morala res poraãunati, 

je naslednji dan, ko je Lepec ves maãkast 

pri‰el po bmveja, dejal mojster. Veliko dolgujem za 

dele, barva je ‰la vsa na moj raãun, nabrale pa so se bogmeda 

tudi ure, saj sva bila z malim veã kot pol meseca 

samo zaradi tebe v delavnici, je z noÏiãem o‰ilil kratki 

leseni svinãnik, nato pa je jel na robu starega ãasopisa 

zapisovati ‰tevilke, ki so seveda pomenile terjatve. 

Se razume, seveda, je mrzovoljno dejal Lepec. Bila je 

to nora nesreãa, lahko bi me stala glave, se je popraskal 

po vratu in se je nato ‰e kar praskal. Bil bi Ïe nemara 

pod kamnom, ãe bi sedel v kakem drugem avtu, je vse 

bolj ‰kilil k ‰tevilkam, ki so se kakor klobasa nizale po 

ãasopisu. Zato si seveda mislim, da se mi vsekakor splaãa 

za raãun tega popravila dati mercedes. 

Mercedes? je vpra‰al mojster, ne da bi dvignil glavo, 

in je ‰e kar nizal ‰tevilke. 

Lahko ti ga tudi samo zastavim, dokler se ne znajdem 

z denarjem, je s tihim proseãim glasom dejal oni. To pa 

bo pravzaprav lahko ãisto kmalu, saj nam dobro gre z 

Babilonom, je zatrdil zaupljivo. 

253


254 

BESeDA 

Mercedes? je ponovil Gaja‰ in je zdaj konãno dvignil 

glavo. Dobro ti vendar ve‰, da mercedes zame ni avto? 

ga je pokaral tudi s pogledom. Prosim lepo, saj se mi 

bodo smejali!? je spet prijel svinãnik in je zaãel konãno 

se‰tevati. 

Lepec, ki se je zdaj Ïe praskal z obema rokama, je 

sklonil glavo in je nekaj ãasa zabuljeno tuhtal, nato pa 

je spet predlagal: Kaj pa mercedes in dosmrtna brezplaãna 

karta v Babilonu? 

Eh! je odmahnil mojster, ki se je zmotil v raãunanju. 

Ne grem se veã teh tvojih ciganskih kupãij, pa ãetudi mi 

da‰ Severino! 

Prav, se je kot prerojen dvignil oni. Pa Severino. 

Kaj — Severino!? je zinil Gaja‰. 

Pripeljem ti jo lepo po nastopu, je dejal Lepec. Najverjetneje 

bo to lahko Ïe v soboto, se je ves olaj‰an nasmehnil. 

Pri‰la bo Ïenska lepo k tebi, je raz‰iril roke, kot 

bi ga Ïelel objeti. Lahko jo samo gleda‰, lahko ji pripravi‰ 

veãerjo, lahko jo zaradi mene sku‰a‰ tudi nagovoriti. 

Mojster je ves meseãev odrinil papir po mizi in je kot 

zaãaran strmel v menedÏerja, ki zdaj veã ni niti trenil. 

Tekli so dolgi nemi trenutki, ko bi sam najraje zatulil, saj 

sem bil prepriãan, da kupãija ni niti malo po‰tena, a 

Gaja‰eve velike laãne oãi so me tudi tokrat ustavile. Vedel 

sem, da ob tem silnem vznemirjenju ne bi prinesel


BESeDA 

niti pomisleka in mi tudi ne bi nikoli odpustil, ãe bi se 

mu le malce zazdelo, da je zaradi mene zapravil priloÏnost. 

Torej: mercedes in Severina? je konãno ‰epnil mojster. 

Torej: mercedes ali Sverina? je bil me‰etar Ïe povsem 

v svoji koÏi. Kdo pa ti prosim lahko ta hip pripelje najveãjo 

zvezdo na Hrva‰kem in ‰ir‰e? Komu, razen tebi, se 

lahko to sploh ‰e posreãi letos, da bo na ‰tiri oãi sedel v 

taki druÏbi? Razen tega pa: ko bi ti samo vedel, koliko so 

za tako ãast pripravljeni ta hip od‰teti najveãji milionarji! 

Torej: dogovorjeno, je kakor iz Ïolce vstal Gaja‰ in je 

ponudil roko. 

Torej: Severina? je vstal tudi Lepec in mu je zvi‰ka 

udaril v dlan. 

Severina, se je ‰iroko nasmehnil mojster. Le da bo 

bmv seveda ostal pri meni, dokler se ne bo to tudi zares 

zgodilo. 

A avto? se je sprenevedavo povpra‰al oni. Avto naj 

potem paã ta ãas ostane, ãe tu niti tovari‰ tovari‰u veã 

ne verjame na besedo. 

Nato sta se nora trgovca celo objela in glasno poljubila. 

Jaz pa, ki bi najverjetneje moral ta dogovor presekati, 

sem zdrsel za vogal in ostro kresnil s ãelom, da me 

je boleãina nekako le umirila. Od denarja za popravilo 

255


256 

BESeDA 

bmveja sem si seveda ves ta ãas obetal prvo pravo plaão, 

zdaj pa je od vsega ostalo samo ‰e vnovo spoznanje, da 

se ob Gaja‰u ne bom nikoli zares postavil na noge.


78. 

BESeDA 

B ronja je brez pozdrava stopila v recepcijo in je 

molãe potisnila osebno izkaznico po pultu. Postaran 

receptor naju je poznavalsko o‰inil preko naoãnikov, 

pobral dokument in drseã s pisalom po razporedu 

s sobami poiskal prazno okence. PribeleÏil je le njeno 

ime, nato se je stegnil nazaj in ji poloÏil v dlan kljuã z velikanskim 

medeninastim obeskom v obliki srca. Njegov 

zelo stari, a negovani obraz, je ostal ob tem miren in nekako 

dostojen, kakor bi nama bil odprl vrata v sveti‰ãe. 

Sledil sem ji v dvigalo in nato po hodniku ter le s pogledom 

pivnal zarjo te njene nenadne odloãitve, ki ji je 

‰e pomladila obraz in ga napravila lep‰ega, kot mi je bil 

kdajkoli. âutil sem, kako nadvse vseeno ji je bilo zdaj za 

poglede in kako daleã vstran je odrinila misel na nevarnost, 

ki naju je sicer te dni vse bolj oklepala. Obãudoval 

sem to njeno moã, se ji radostil in se zahvaljeval dareÏljivi 

usodi, ki mi jo je naklonila tako. 

Butnila sva v sobo in se zavrtela v objemu, ki ga ni 

bilo veã mogoãe razkleniti. Kakor bi naju spirala divja 

deroãa voda, so med nama polzela oblaãila in se vozlala 

pod nogami, dokler se nisva konãno povsem gola 

257


258 

BESeDA 

dotikala, kakor sva se zmeraj Ïelela. Rada sva se tako 

iskala in se odpirala v pregibih, ki da morda le ‰e niso 

dovolj obãutili, kako vse si lahko ustreÏeva. Dotik za dotikom 

sva se poãasi a nezadrÏno bliÏala zdrsu, ko se je 

zaãelo v najini pe‰ãeni uri presipati in se ni veã dalo nazaj. 

Dvignil sem jo, takole, scela na sebi, in jo zanesel k 

oknu, za katerim je zaãel naletavati sneg. Ali pa se nama 

je le prizdelo in je bil to ‰e en pogled, ki ga je nebo namenilo 

samo nama? Saj bele so bile tudi pokrajine v katerih 

sva se zmeraj do onemoglosti iskala in najdevala — 

tako zelo bele, res, da jih sicer ni bilo mogoãe popisati, 

‰e manj pa je lahko tej popolni belini potem kdo verjel. 

Pa vendar: je bila lahko barva take ljubezni sploh drugaãna? 

Jo je lahko kakorkoli umazalo mnenje vseh, ki je 

niso odobravali, ki jim je ‰la na Ïivce, ki se jim je zdela 

zgolj razvrat, se jim upirala in celo gabila? 

Vem, da si lahko grob, me je ugriznila in si zaÏelela k 

tlom. 

Spustila sva se med ostre robove ‰kripavega hotelskega 

pohi‰tva in se ljubila na stari ‰ãetinasti preprogi, ki je 

neprizanesljivo bodla in odna‰ala koÏo. Lomila sva se 

drug v drugem in trla oreh pod trebuhom, ki se je le pomalem 

lu‰ãil in se razpiral v novega, kakor manj‰ajoãi se 

niz ruskih babu‰k, ki so pritajene in skrivnostne bivale 

druga v drugi. Res: jemala sva se in dajala tokrat, kot da


BESeDA 

je zadnjiã in kot da lahko tudi umreva. Potem pa sva 

dolgo dolgo molãe poleÏavala, prislu‰kala dihanju, si 

tipala odrgnine in zrla v ‰ipe, za katerimi so ãisto zares 

poletavale prve leto‰nje sneÏinke. 

Bil je to dan, ko sva se bala besed. 

259


260 

79. 

BESeDA 

V 

ãetrtek je pripeljal mojster velikansko tablo, na kateri 

je bil napis: GAJA· & CO. SERVIS DOBRIH 

AVTOMOBILOV. Zaman smo ga potem zdruÏno prepriãevali, 

da mu paã, Batistuta, Malaãiãi in jaz, nismo 

nikakr‰na taka kompanija, da bi nas lahko dal na tablo, 

‰e manj pa, da je seveda umestno, tisto o dobrih avtomobilih, 

ko pa je na dvori‰ãu le ropotija. A mojster nas 

je gladko odpravil, da bo napis tako in tako stal samo 

eno noã, in bilo je seveda na dlani, da ga je dal izdelati 

le zaradi Severine. Nato pa nam je za nameãek zaukazal 

ãi‰ãenje, kakr‰nega ta hi‰a zanesljivo ni doÏivela, odkar 

ga je zapustila zadnja Ïena. 

Strugali smo nekajletno umazanijo s tal, umivali stene, 

polirali vrata, glancali kljuke, lo‰ãili ‰ipe, menjavali 

lestence, prali zavese, stepali Ïimnice in preme‰ãali pohi‰tvo, 

pa gospodar ni bil ‰e niti malo zadovoljen, temveã 

je za naslednji dan zaukazal beljenje. Malaãiãi, ki je 

ves dan pomalem srkal Ïganje, ki ga je sicer uporabljal 

kot ãistilo za ‰ipe, se je upehan in obupan sesedel v kot 

in zavzdihnil: Preklet bodi dan, ko sem mu prinesel to 

bedarijo na uho. Batistuta, ki je zaradi mojstrove obse-


BESeDA 

denosti in terorja v sluÏbi Ïe zopet usekal plavega, se je 

sredi kuhinje slekel do pasu in me roteã prepriãal, da 

sem ga zmasiral po ramenih in hrbtu. Od dela, ki ga seveda 

ni bil vajen, se je Ïe ves skrivenãil, za povrh pa ga 

je potem ‰e usekalo v kriÏu, da se je lahko premikal le ‰e 

kot raca. A mojster je bil tokrat res trd in neizprosen. 

ZaleÏali ste se tu pri meni kot v deluks hotelu, je robantil. 

Zastonj vam streÏem hrano in pijaão in vam po potrebi 

‰e tudi rit obri‰em, je kar in kar ponavljal. Ko pa je 

samo enkrat treba s prstom obrniti zame, je pa takoj 

ogenj v strehi, nam je opona‰al. Zato se bomo tokrat kar 

lepo zmenili: ki me bo tokrat pustil na cedilu, naj si niti 

ne zami‰lja, da mu bo ‰e kdaj teklo Gaja‰evo mleko! 

Pa smo torej kljub utrujenosti in silni nejevolji zopet 

lezli s cunjami in ‰kafi kakor komunalci. 

Kot da ne bi bila tudi Severina samo Ïenska? je spet 

zaãenjal Malaãiãi. Kdo pa je bolj navajen pajzlov kot mi 

estradniki? naju je prepriãeval, ãeravno sva menila enako. 

Navsezadnje pa je s tem celo tako, da ima ãlovek po 

vseh tistih rakcih in ‰ampanjcih, potem raje kaj domaãega. 

Zato bi bilo — ãe bi se seveda mene kaj vpra‰alo — 

‰e najbolje, ãe bi pustili vse tako kot je. Ali pa bi mogoãe 

‰e malo dodelali s sajami in mastjo. Povem vam: Ïenska 

bi se celo vrnila. ·e leta in leta bi se govorilo po Zagrebu, 

kako je Severina tam nekje posedela z normalnimi 

ljudmi in se imela lepo, kot ‰e nikoli. 

261


262 

BESeDA 

Kako si lahko tako pahnjen? se mu je posmehoval 

Batistuta. Baba ne bo tu sedela z nami, temveã z Gaja- 

‰em, mu je pojasnjeval. Mi smo paã tu samo najemni 

delavci. Ko se bo zaãelo slavje, nas bodo gladko odstranili. 

Ne vem, res, ãe bo tako prav? je zmajeval muzikant. 

Kako se bo pa lahko Gaja‰ z njo sploh pogovarjal o muziki? 

Pa saj se ne bo pogovarjal o muziki. 

O ãem pa potem, lepo prosim — ? — saj Severina vendar 

ni voznik relijev. 

Pogovarjala se bosta, kar se paã bosta, je pomalem 

izgubljal Ïivce profesor. Kar se paã pogovarjata tak mo‰ki 

in taka Ïenska, ko se tako sreãata, mu je razlagal kakor 

otrokom v ‰oli. Najprej bo ona vpra‰ala, kako gre v 

delavnici? On bo trdil da odliãno. Potem pa bo on vpra- 

‰al, kako gre na estradi? Ona bo rekla da le za silo, ali 

celo da slabo. Take drobne laÏi se bodo potem pomalem 

mnoÏile, saj mo‰ki in Ïenska, se paã ne moreta drugaãe 

res razumeti, kot da si laÏeta. 

Daj, daj! se je zdaj smejal Malaãiãi. Tako se morda res 

pogovarjajo filozofi, a se na koncu potem zmeraj sporeãejo, 

ga je zbodel. Severina in Gaja‰ pa le nista tako 

komplicirana, ju je branil. Dovolj jima je bila navsezadnje 

samo ena lepa pesem, da sta se na‰la. Zato sem pre-


BESeDA 

priãan, da bi morala v soboto s pesmijo tudi nadaljevati. 

Seveda — takole! se je Batistuta, kolikor mu je le dopu‰ãala 

boleãina, razkoraãil v pozi opernega pevca. Ona 

bo torej zaãela: Dober veãer, mojster! je zapel z drgetavim 

sopranom. On bo odpel: Dober veãer, Severina, in 

dobrodo‰la! je zabrnel z basom. Potem pa spet ona: Kakoooooo 

ste kaaaaaaj, primadoooooona? In on: Hvaaaaaala, 

doooooobroooo... 

Ve‰ kaj — !? je tiho dejal muzikant in ga je nekaj ãasa 

navidez potrpeÏljivo poslu‰al. Ve‰ kaj mi umetniki delamo 

s takimi brez posluha — !? mu je povsem nepriãakovano 

poveznil svoj lavor z lugasto vodo na glavo, da 

se je vsulo po njem kakor iz ‰kafa in ga do koÏe premoãilo. 

Ponoãi je potem profesor dobil celo otipljivo vroãino, 

a tudi to tokrat pri gospodarju ‰e zdaleã ni pomenilo 

bolni‰ke. Îe navsezgodaj smo zaãeli beliti prostore, v 

katere bi Severina med obiskom utegnila zaiti, vsa druga 

vrata pa je zaklenil in spravil kljuãe neznano kam. Le 

spalnica je zaãuda ostala odprta, ãeprav ni nihãe niti pomislil, 

da bi jo bilo treba obeliti in oãediti. 

Ne misli‰ vendar — ? je konãno le vpra‰al Batistuta in 

je pokazal s palcem preko rame. 

Kaj ve‰? je zmignil mojster, ki ni Ïelel razumeti namiga. 

Mogoãe bo Ïenska zmatrana in bo Ïelela prespati? 

263


264 

BESeDA 

Pri‰la bo s ‰oferjem, ki bo Ïe pravi ãas poskrbel zanjo, 

je ugovarjal Malaãiãi. 

Kaj ve‰? se ni dal Gaja‰. Morda pa bo tudi ‰ofer ravno 

to noã utrujen?


80. 

BESeDA 

Z godilo se je potem v soboto ‰e pred veãerom, kakor 

je Batistuta predvidel: ko smo pospravili ‰e delavnico 

in pometli dvori‰ãe, nas je mojster kratko malo odslovil 

in nam zagrozil, naj se niti sluãajno ne vraãamo do 

nedelje opoldne. Razkropili smo se molãe in brezvoljno 

kakor bi bili odhajali zazmeraj. Malaãiãi je dolgo zaganjal 

motor svoje razpadajoãe katrce, ki se tokrat kot da 

zanala‰ã ni in ni Ïelel prav zavrteti, in je vmes ‰e zmeraj 

z upanjem pogledoval, ali si bo Gaja‰ morda le premislil. 

Batistuta si je v plastiãno vreãko Ïe nadeval kruh, 

salamo, glaÏ kislih kumaric in plastenko rdeãega vina, a 

je potem ‰e zmeraj brkljal in iskal s pogledom, ali je ‰e 

kje kaj, kar bi mu v tej samotni noãi morda lahko pri‰lo 

prav, dokler ga ni mojster neizprosno potisnil ãez prag. 

Sam sem se bil seveda namenil k Bronji, saj je bil Lepec 

tokrat zanesljivo na koncertu. 

Ne vem, kaj bom z njima? je zmajal Gaja‰, ko sva potem 

na vogalu skupaj pokadila cigareto. Obljubil sem 

jima za ãez zimo in to se seveda razume, je dejal nekako 

res zaskrbljeno, kot bi imel slabo vest, ali bi se paã 

265


266 

BESeDA 

bal, da se jima bo ãez noã kaj zgodilo. âisto sta Ïe kot 

otroka, je vzdihnil. Filozof je Ïe zaãel videvati tudi pajke, 

s pevcem pa ni kaj dosti bolje. 

Pajke? sem preseneãen vpra‰al. 

Pajke in to pijansko golezen, je zlovoljen odmahnil. 

Ni meni treba v zdravstveni dom po diagnozo, preveã 

sem se jaz tega Ïe nagledal. A vãasih je za take vsaj poskrbela 

drÏava, zdaj pa nikogar veã niã ne biriga. 

âudil sem se tem njegovim zresnjenim besedam in 

sem raje molãal. Îe kar nekaj ãasa sem z njima delil 

sobo, zato sem ‰e kako poznal njune noãne more in neozdravljivo 

Ïalost, ki je pojecljavala v temi in jeãala v 

prsih. A sprejemal sem to kot dejstvo. Privadil sem se bil 

Ïe zdavnaj v nekih drugih sobah, ki so bile prav tako 

polne izgubljenega upanja. 

Misli‰, da bo res pri‰la? sem zato raje zasukal pogovor. 

Pri‰la bo, je bil prepriãan. Ker ãe ne bo, mu bom jebal 

mater, je nato le dodal. Dobro on ve, da se ne sme igrati 

z mojimi Ïivci, je izsesal ãik in ga zaluãal daleã z osnaÏenega 

dvori‰ãa. 

Zakorakal sem v veãerni mrak in si zaÏviÏgljal tisto 

njegovo: 


zelena, zelena.



jedina, jedina. 

BESeDA 

Zazdelo se mi je zdaj, da je pesem namenjena bolj 

meni kot njemu, saj sem imel Bronjo, on pa je bil ves ta 

ãas sam. Pomisel me je presenetila in me zmedla. Sku‰al 

sem razumeti ãustvo, ki ga je zaljubilo v to preprosto 

popevko in ga naredilo tako nepri‰tevnega, da je namesto 

mercedesa izbral veãer s Severino. Mu je bilo za 

sreão potrebno res tako malo, ali pa so verzi govorili o 

neãem, kar mi ni bilo znano, ali pa mi ni bilo dano dojeti? 

Je bila ta ljubezen edina morda samo Ïelja, ki se mu 

ni nikdar uresniãila, in je tako v resnici narical za njo? 

Ali pa je bila vse le igra s tovari‰i in samim seboj, pri 

kateri ni niti sam veã razloãil, kdaj se le spreneveda in 

kdaj gre zares? 

Gaja‰ je bil paã Gaja‰. 

Ljubil je ves ta svet in ga obenem sovraÏil. 

267


268 

81. 

BESeDA 

B ronja je pri‰la k Albancu ‰ele ob desetih. 

Bil sem nadvse nestrpen in tudi uÏaljen, ker me je 

tako dolgo pustila ãakati. A Ïe, ko je vstopila, sem na 

njenem obrazu zaznal, da ni zamujala po svoji krivdi. 

Ne vem, ali je sploh prav, da sem ‰la, je ‰epnila, takoj ko 

je prisedla. Prepriãana sem, da mi niti malo veã ne verjame 

in da je zdaj res pripravljen na vse, mi je pod mizo 

poloÏila premraÏeno dlan na koleno in me poboÏala. 

Tako hudo pa spet ni, sem z dlanema objel njene tanke 

prstke in jih sku‰al pogreti. Severina ravno ta ãas zaãenja 

z nastopom in to bo zdaj ‰e kar trajalo. 

Si mora‰ sploh misliti: hotel je, da grem nocoj z njim, 

mi je komaj prisluhnila. Poslu‰aj: po tolikih letih se je 

ravno zdaj spomnil, da bi nekomu pokazal Ïeno, je zaobrnila 

z oãmi. Ko sem pa rekla ne, se je seveda zaãelo: 

da komaj ‰e spim z njim, se mu izmikam, govorim v snu 

neumnosti, se potikam okoli, zanemarjam otroka, da 

niti veã z obãutkom ne skuham, se je usulo iz nje in se 

zaredilo v ogorãenje, ki jo je vso zardelo. Res: vse drugo 

sem bila danes, samo ne veã Ïenska in mati, pa ãe-


BESeDA 

ravno me je prav on dal na verigo in me spremenil v 

gospodinjo. 

BoÏkal sem jo in iskal besed, ki bi jo vsaj malo tolaÏile. 

SovraÏil sem z njo Lepca, ki sem ga pri Gaja‰u spoznal 

do obisti, zato sem ‰e kako vedel o njegovih oÏinah 

in samopa‰tvu. Ni in ni mi ‰lo v glavo, da je bil lahko tip, 

ki je trgoval z razvratom in se hvalil z usluÏnostjo svojih 

suÏenj, potem doma taka svinja. Bil sem kratkomalo 

prepriãan, da nima pravice, obenem pa kajpada nisem 

niti pribliÏno vedel, kako bi mu jo bilo mogoãe odvzeti. 

Namesto bojevitosti, ki jo je potrebovala in najverjetneje 

tudi potihem priãakovala, se me je za povrh 

lotevala tista moja nema Ïalobnost, ki me je ponavadi 

primorala, da sem naroãil kaj Ïganega in se ugreznil 

vase. 

Ne vem, ãe ima vse ‰e kak smisel? je tedaj dahnila. 

Taka druÏina: obtoÏujemo se in si laÏemo, je zavzdihnila. 

Ko le ne bi bilo Inga? je ãez ãas z grenokobo pomislila. 

Sama bi se Ïe kako skrila. 

In ga ne more‰ pustiti, sem ‰epnil, ãeravno sem vedel, 

da ga niti ne kani. 

Kaj pa sploh smem? se je nekako nasr‰ila in nama je 

potem sama naroãila ‰tok, ki sem si ga prej le potihem 

zaÏelel. 

Srkala sva grenkobo in sva bila ta veãer res vse bolj 

drugaãna kot druge dni. Potlaãile so naju skrbi, ki sva jih 

269


270 

BESeDA 

doslej ‰e nekako odrivala, zdaj pa je bila oãitno njihova 

ura. Ljubezen, ta nenasitna riba, ki sva jo sprva ‰e lahko 

hranila z drobtinami, je bila Ïe velikanka in je terjala 

svoje. A tudi ona je bila seveda najin otrok, ki ga nisva 

Ïelela niti zmogla pustiti, zato sva bila samo ‰e bolj 

zmedena. Pomislil sem celo, da bi nama pomagal s krajo. 

âe sva hotela kam daleã, sva namreã razen poguma 

potrebovala predvsem veliko denarja. Zdelo se mi je, da 

bi zlahka obral kako blagajno ali menjalnico, saj se je to 

v tem ãasu pogosto dogajalo, roparji pa, vsaj tako je trdil 

ljudski glas, so imeli v deÏeli veã sreãe kot policija. Razen 

tega pa sem imel seveda pi‰tolo in osem nabojev... 

Bojim se, je ‰epnila. 

Nekaj bo treba napraviti, sem pokimal. 

Nekaj bo treba, je pritrdila. 

Potem sva zopet dolgo molãala in tuhtala zase. 

Îe leta in leta sem bil sam in nikogr‰nji, moji edini 

zaupniki in spovedniki so bili nemi grobovi, vsem drugim 

nisem nikoli polagal raãunov, zdaj pa je bila tu ona, 

ki je lahko le slutila, kako zelo sem se bal zanjo in kako 

nadvse sem ji Ïelel dobro. Storil bi zanjo vse, v resnici pa 

si nisem upal napraviti niãesar, kar bi ji lahko ‰kodovalo. 

Ujet sem bil v to zakleto dvojnost, preobãutljiv za sleherni 

lastni egoizem, ki mi je seveda narekoval, naj jo 

kratkomalo ugrabim, prepla‰en in ukroãen z mislijo, da 

bo Lepec uresniãil groÏnje in ‰el do konca.


BESeDA 

Naj se zgodi karkoli, me je poljubila, ki mi je brala 

misli. 

Naj se zgodi karkoli, sem ji vrnil poljubil, ki sem bil 

konãno povsem prepriãan, da se je odloãila zame. 

271


272 

82. 

BESeDA 

G aja‰a, Batistuto in Malaãiãija sem Ïe dopoldne na- 

‰el v bifeju. Obstopili so bili ‰ank in si raztakali buteljãno 

vino. To je seveda lahko pomenilo le, da so slavili 

sreãni noãni dogodek, ali paã, da je Lepec res drÏal 

obljubo in je pripeljal Severino. Sicer pa se je o tem mojstru 

bralo Ïe na obrazu: bil je prepriãljivi junak tega nedeljskega 

dopoldneva, ki se je prsil po prostoru, kakor bi 

bil snedel kuhalnico in slehernega pogledoval zvi‰ka, 

kakor bi bil le poloviãka. 

Za petelinji zajtrk! mi je Batistuta ponudil tanki pecljast 

kozarec, mi pokazal, kako naj ga pravilno primem 

in z njim nazdravim mojstru. 

Petelinji zajtrk? sem vpra‰al, ker nisem razumel, kaj 

naj bi pomenilo. 

Nazdravili so in se glasno smejali, ãe‰, Ïe spet eden, ki 

o tem nima pojma. Pritegnili so tudi gostje v lokalu, ki 

so po vsem sodeã pili na slavljenãev raãun, in so oãitno 

Ïe vedeli. Nato mi je Batistuta pokazal s kazalcem med 

sklenjeni palec in kazalec in mi pojasnil: Petelinji zajtrk, 

ve‰, je tole namesto zajtrka. Sicer pa lahko vpra‰a‰ mojstra, 

kako je bilo in kako mu je teknilo.


BESeDA 

âakaj? sem se samo ‰e zmedel, ker mi le ni ‰lo v 

raãun, da bi lahko poãel to s takim obiskom. Ne bo‰ 

vendar rekel? sem bil prepriãan, da me le vleãejo. 

Gaja‰ se je le ‰e izprsil, se vzpel na prste, kakor bi bil 

pogledoval ãezme, in je iz notranjega naprstnega Ïepa 

poãasi izvlekel ãrne svilene Ïenske hlaãke. Pameten paã 

dokaze hrani, mi je z njimi zmagoslavno pomahljal pred 

oãmi, nato pa si jih je spet pomeãkal v pest, si jih zanesel 

k nosu in jih slastno povohal. Ob tem je za hip trepetavo 

priprl oãi, ustnice pa so se mu razpotegnile v tak 

otroãje neobvladljivi smehljaj, ki ga najverjetneje ni bilo 

moã zaigrati. Zato sem raje pogoltnil dvom in mu konãno 

nazdravil. 

âe je tako, sem zmignil. Potem je to res dogodek. 

Dogodek, se mi je privzdignjenih obrvi in sijoãih oãi 

s kozarcem pribliÏal. Svetovni dogodek, fant! mi je pijano 

zadihal v obraz. O tem se bo govorilo ‰e, ko tebe in 

mene tu veã ne bo, je z roko v Ïepu Ïe zopet stopljal po 

prstih in je prepriãeval tudi druge. Vsak bo tu ‰e potem 

vedel, kdo je bil mojster Gaja‰ in kaj je imel v hlaãah. 

Nato me je seveda primoral, da smo naroãili buteljko 

tudi na moj raãun. Bila je to kajpada spet kupãija, ki sem 

je bil v tem bifeju Ïe vajen: natakarica je pribeleÏila v 

razpadajoã ‰olski zve‰ãiã, mojster pa ji bo koncem meseca 

plaãal in mi od‰tel od Ïepnine. A tokrat sem mu 

vendarle nekako privo‰ãil: zdel se mi je kot deãek, ki so 

273


274 

BESeDA 

se mu uresniãile najveãje sanje. Ali celo ‰e veã: bilo je to 

du‰kanje najverjetneje res lahko nadomestilo za vse, kar 

mu je v Ïivljenju spodletelo in mu spolzelo med prsti.


83. 

BESeDA 

T ovari‰ija je slavila ‰e tudi v ponedeljek. 

Tedaj mi je Bronja zaupala, da Lepec k mojstru v 

resnici ni pripeljal Severine, temveã neko dekle iz noãnega 

lokala pri Krapini, ki je bilo slavni hrva‰ki pevki 

samo zelo podobno. Novica me je osupnila in me prestrelila 

kakor z rafalom. MenedÏer, ki se je seveda medtem 

Ïe prevaÏal s popravljenim in tudi prenovljenim 

bmvejem, je torej popravilo v resnici plaãal z laÏjo. Dekle, 

ki je tudi sicer poãepalo za denar, je seveda zlahka 

bilo za petelinji zajtrk in je na koncu veselo od‰lo brez 

hlaãk. Mojstrova jutranja zgodba je bila tako kajpada 

veã kot verjetna, le da je s tem v hipu izgubila vso ceno 

in tudi smisel. O okrutni resnici mu skorajda nisem upal 

niti namigniti, a kaj, ko sem bil obenem prepriãan, da 

tako zahrbtna in pritlehna zvijaãa ne sme in tudi ne 

more ostati nekaznovana. Saj navsezadnje sem tudi sam 

veliko postoril na razbitini, za popravilo katere potem 

nisem dobil niti ficka, lisjak pa je od‰tel zanjo kveãjemu 

par sto hrva‰kih kun, ki jih je morda terjala cipica. 

Mojster je izbuljil oãi in si z obema rokama, kakor bi 

si bil sku‰al sneti nevidno zanko, grabljivo razpel ovrat- 

275


276 

BESeDA 

nik na srajci. Ves zadihan in piskav, kakor bi bil nekajkrat 

tekel okoli hi‰e, se je poãasi sesedel na klopco v 

kuhinjskem kotu, tipaje po Ïepih izvlekel cigareto, odlomil 

filter in si priÏgal ostanek, ki je prvi hip zaplamenel, 

kakor bi bil v njem smodnik namesto tobaka. Nato 

je z dimom v ustih rekel: Ponovi, ãe si upa‰! 

Vem, da je sranje, sem zmignil. A ne bi si kar izmislil? 

sem ãutil, da mi ‰e ne verjame. Ne bi ti niti povedal, ãe 

bi to sranje lahko pregriznil, sem pljunil na tla in razmazal 

s podplatom. Vendar pa oba veva, kaj je tovari‰ija. 

Veva pa bogmeda tudi, kaj vse sva vloÏila v ta u‰ivi avto. 

Kako si izvedel? je klonil. 

Bronja mi je povedala, sem priznal. 

Potem je Ïe res, se je jokavo spaãil in si ‰el z dlanjo ãez 

obraz. 

Seveda je res, sem iztisnil. Razkrinkala bova to ciganijo 

in ga prisilila, da nama po‰teno plaãa. 

Plaãal bo on to meni z obrestmi! se je pognal po prostoru, 

kakor bi ga opikal mrães. Zapomnil si bo on dan, 

kako ga je sku‰al vtakniti Gaja‰u! je odvrgel goreão cigareto 

v kot. Pravil bo on o tem lahko samo tam gori v 

peklu, si je oblekel usnjeno jakno, ki je visela v kotu za 

vrati. Pa ‰e tam se takemu ‰tosu ne bodo smejali, je 

zbezljal po hodniku in se nato vrnil med vrata. Ker tega 

‰e hudiã hudiãu ne bi napravil! me je ustrelil s kazalcem.


BESeDA 

Ker to se ne dela pa basta! je z vso moãjo zaloputnil vrata. 

Stal sem sredi kuhinje in poslu‰al, kako je besnel po 

stanovanju in prevraãal, v kar je paã zadeval. âutil sem, 

kako zelo je bil ranjen in sem potihem obÏaloval, da sem 

stegnil jezik. âeravno sem bil skorajda prepriãan, da pri 

poravnavi raãunov z Lepcem ne bo omenjal Bronjinega 

priznanja, me je zdaj tudi zaradi tega zazeblo. Napotil 

sem se za njim, a ko sem stopil na plano, je jugo Ïe cvileã 

zbezljal z dvori‰ãa. 

Kaj sta imela tam spodaj? je zateglo dejal Batistuta, ki 

ga je hrup predramil iz popoldanske dremavice in ga 

privabil iz sobe. 

Kaj bi imela? sem zmignil. Poãil se je bil z nekom po 

telefonu, zdaj pa ga je kar odneslo. 

Ne vem, ãe se bo to lahko dobro konãalo? je zapel 

Malaãiãi, ki se je za profesorjem ves mlahav in v samih 

gatah spustil po stopnicah. Preklel je nekomu mater in 

vzel je pihalnik. 

Pi‰tolo!? sem ga odrinil in se pognal na podstreho. 

Za tramom, kjer sem jo bil pred ãasom skrivaj spravil, 

je bila samo krpa. Le ãudil sem se ‰e lahko, kako jo je 

sploh na‰el, in upal, da ne bo napravil prevelike neumnosti. 

277


278 

84. 

BESeDA 

M ojster Gaja‰ je nekaj minut pred dvajseto uro na- 

‰el Lepca v gostilni Pri Babiãu in je preko mize 

izstrelil vanj samo en naboj. Krogla ga je zadela nad levim 

u‰esom in rana je bila smrtna. Novico nam je ‰e 

zveãer prvi sporoãil Pavlica, ki je o umoru sli‰al na neki 

obãinski proslavi in je nato preko telefona preveril ‰e pri 

znancu na policiji. Kmalu za tem je s policijske postaje 

poklicala tudi Bronja, ki me je z neubogljivim in pojemajoãim 

glasom spra‰evala le, ali lahko kakorkoli pridem 

ãimprej do nje. 

Malaãiãi je sedel na klopci v kuhinjskem kotu, prav na 

mestu, kjer je Gaja‰ pred morilskim pohodom pokadil 

cigareto, in si ni niti veã brisal solz, ki so mu kakor iz 

teÏkega oblaka polzele po licu in se mu zatekale pod 

brado. Batistuta ga je nekako na daleã in okorno objemal 

preko rame in ga je gdaj pa gdaj le molãe potrepljal 

s trepetavo ko‰ãeno dlanjo, ãe‰, zdaj vendar Ïe je kot je 

in kaj mi tu moremo. Veke so se mu ob tem spu‰ãale, 

kakor bi zmeraj znova sku‰al zaspati in se prebuditi v 

tistem ãasu, ko se ‰e vse to ni zgrnilo nad hi‰o. A tudi 

profesor Ïal ni zmogel nocoj mimo dejstev.


BESeDA 

Pavlica se je presedal na robu, vmes vstajal in sedal, 

kakor da sam ne ve, ali naj gre, ali ostane, in je, ãeravno 

ga ni nihãe tu poslu‰al, ves ãas na‰teval, kaj vse bi bilo 

treba Gaja‰u Ïe jutri odnesti v zapor, kaj vse postoriti, da 

hi‰o in delavnico ne bi pokradli, in kaj potem zagotoviti, 

da bi imel storilec kolikor tolikor ustrezno obrambo. ·el 

mi je Ïe po‰teno na Ïivce, saj mu nisem odpustil za Lajko 

in tudi nisem bil sãista prepriãan, ali se vendarle ni 

potihem sladil nad nesreão, a sem ga kljub vsemu prosil, 

naj kolikor zmore popazi, da se ne bosta profesor in 

muzikant to noã do smrti zalila. 

Nato sem pognal katro in se napotil k Bronji. 

Brzel sem skozi veãerno mesto, ki je za zidovi prislu‰kalo 

in ‰u‰ljalo o sveÏi krvi, ne da bi razumelo, kaj jo je 

sploh priklicalo in kaj je pritisnilo na sproÏilec. Zgodba, 

ki je pomalem nastajala, je bila najverjetneje spet neka 

tretja in sme‰no naivna. Avtomehanik umoril kompanjona 

pri delitvi dobiãka v zavarovalni‰ki goljufiji. Ali: 

kompanjon umoril zvodnika pri delitvi dobiãka v trgovini 

z belim blagom. A saj tudi to zdaj v resnici sploh ni 

bilo veã pomembno. Lepec je bil mrtev in mu je bilo Ïe 

vseeno. Gaja‰ je bil skregan s takim svetom in se je po- 

ÏviÏgal na njegovo mnenje. Zakoni tovari‰ije, ki je ‰e v 

takih malenkostih prisegala do krvi in tako tudi kaznovala, 

niso bili veã v modi. V ãasu vsesplo‰ne restavraci- 

279


280 

BESeDA 

je lastninskih odnosov in drugih medãlove‰kih razlik so 

se veãini zdeli celo arhaiãni in gre‰ni. 

Razen tega pa: nisem se mogel znebiti obãutka, da je 

tovari‰ tokrat streljal tudi namesto mene.


85. 

BESeDA 

P ovedal si mu o Severini? je tiho vpra‰ala Bronja, ko 

sem pristopil. 

Ker nisem niti pomislil, da bi lahko napravil kaj takega, 

sem priznal in se ji strahoma zazrl v od joka utrujene 

oãi. 

Povesila je pogled in z vrhovi prstov nekako skrivoma 

poiskala mojo dlan. Dotikala se me je sprva le toliko, da 

sem ãutil hlad, ki jo je stresal tudi po telesu in jo grbal 

v hrbtu, nato je iznenada segla, da sva se dotaknila vse 

do palcev in je med krãevitim stiskom rekla: Poãutim se, 

kot da bi ga jaz ubila. Razume‰, tako zelo se poãutim 

kriva. 

Objel sem jo in se z licem dotaknil njenega. 

Bili so to obãutki, ki sva jih seveda zdaj ‰e kako delila. 

A vendar: bolj‰e kot iskanje izgovorov in laÏna tolaÏba 

je bilo upanje, da jih bova nekoã le potlaãila. Ali pa 

jih bo pogoltnila ljubezen, ta najina velika nenasitna 

riba? 

281


282 

www.omnibus.se/beseda 

ISBN 91-7301-145-2 

BESeDA

Petelinji zajtrk.pdf - Cloverleaf mall.com

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?