Dragotin Kette - Shrani.si

PESMI
BESeDA
Dragotin Kette
Pesmi
BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
O M N I B U S
1

PESMI BESeDA
Dragotin Kette
PESMI
To izdajo pripravila
JoÏe Sekirnik in Franko Luin.
ISBN 91-7301-317-X
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
2
BESeDA

PESMI
Vsebina
BESeDA
I 8
Ah, zapojte 9
Oãitanje 11
Vpra‰anje 12
V katedrali 13
Besedo si izrekla zlo 14
Misel moja, pusti me 16
Romanca 18
Le ti, dekle, ostani 20
Zaprta so njena okenca 22
Take so 23
Res, deklica, ti me ljubi‰ 25
Ptiãka 26
Ljubici 28
Poklon 29
V samotah 30
Na poljani 31
Zimska romanca 33
Tam zunaj je sneg 36
Laokoont 37
Jaz nimam veã palm 39
3

PESMI
4
BESeDA
Staro sreão zopet si mi dala 40
Na Krki 41
Aj, ta lepa krãmarica 43
Pred krãmo 44
Sem fantiã bil mlad 45
Le smehljaj se, ljuba 47
Jagned 49
Veãer 50
V mlinu 51
Tam kriÏpoti 53
Na mostu 55
·umi les 56
·e raj‰i 58
V gostilni 59
To vse ljubezen stori 61
Na trgu 63
Sapica pihlja 65
Lastovica pri‰la 67
Naivna gazelica 68
Moje ljubice 69
Angelini 71
Kamor koli hodim 73
Ljubi me, deklica 75
Nedelja je danes 76
Kadar za gorami 77
·um vira in zefira 79

PESMI
BESeDA
·e edenkrat reãem 80
âemeren grem iz mesta 81
Vrnitev 82
Osameli 84
Pod vrbami Ïalujkami 85
Kam, prijatelj, leti‰ 86
Zapu‰ãeni 87
Lepa roÏa 89
Pa zelene brstiãe poganja 91
âez pe‰ãek bel 92
Kesanje 93
Novi akordi 95
Na molu San Carlo 103
âuj sanje mi 118
II 119
Na otãevem grobu 120
Jesen 121
Zastonj 122
Nekemu literatu 123
Morituri 124
Kritikom 125
Tantal 126
Vijolica 127
·tefanija 128
Zapustil sem 131
5

PESMI
6
BESeDA
O Jurãek, Jurãek 132
Ko na veãer 133
Dejal je Vlah Elija 134
V kripti 135
Zakaj sem bil v kapiteljnu 136
Da bi pozabil nate 137
Prej draÏil sem prijatelja 138
Slovo 139
Spomini 144
Tihe noãi 149
ârne noãi 155
Adrija 159
Moj Bog 167
Izprehod 176
A tebi, poet 182
III 183
Starec in ptica 184
Azrael 188
Dekliãino premi‰ljevanje 190
Popotnica 192
Svetinji 194
Na blejskem otoku 196
Noã na poljani 201
Îelje idealistove 204
Starãkova pesem 206

PESMI
BESeDA
Misli starãeve 208
Zimska idila 209
Pred cerkvijo 210
Podgorska svetnica 211
Hvala starega ãasa 215
Mlinarjeva hãerka 216
Pesmica o pisarju 218
Stara novica 220
Pijanec 221
Romarski beraã 227
Starãkova misel 229
Melanholiãne misli 230
Resnica 232
âevljarãek 236
V kopeli 238
Prekrasni trg 240
Novej‰im poetom 242
»Ljudevit« 243
Nekemu pesniku 245
Res je pel 246
Pesmi kritiku 247
Poetiãne igraãe 248
Za spomin 249
Moje maksime 259
Francetu Pre‰ernu 261
7

PESMI
8
I
BESeDA

PESMI
Ah, zapojte
»Ah, zapojte, zaigrajte
pesmico sladkó
na zabavo na‰o
z vajeno rokó!«
In zapel sem, zaigral sem
ljubim deklicam,
moji deklici predragi;
in biló jo sram.
Tak lepo, tak hrepeneãe
drobne strune pele so;
tiho pesem deklice
razumele so.
»Ej, ej, zdaj pa vemo, vemo,«
so veselo vzklikale,
druga drugi so poredno
si z oãmi meÏikale.
BESeDA
9

PESMI
10
»Ej, ej, zdaj pa vemo, vemo,
kaj se vedno brani le
v na‰o druÏbo, samotarka;
vgánile smo, vgánile!«
Ona pa je tam sedela,
orosile so solzé
njena lica zarudela;
meni tolklo je srcé.
BESeDA

PESMI
Oãitanje
Vetriã med vrhovi veje.
k njemu mlada deva deje:
»Ej; vetríãek.
ti si tiãek,
kakor so mo‰ki vsi,
listek poljubi‰,
ãe‰ da ga ljubi‰,
da ti zanj srce gorí . . .
Z listka lic vedrih
smukne‰ — na nedrih
drugih se ziblje‰ en ãas,
listek pa vene, njega kot mene
strl jesenski bo mraz.«
BESeDA
11

PESMI
12
Vpra‰anje
Na vrtu raste izmed vseh
najdraÏja roÏa,
ljubezni ljube lahen dih
jo v lice boÏa.
Pa prirohni vihar besneã
in jo poljublja,
kaj ãuda, da ni cvetja veã,
da kras izgublja!
Zakaj, o bleda roÏa ti,
o roÏa vela,
vetriãa iz pomladnih dni
veã nisi htela?
BESeDA

PESMI
V katedrali
Kako je nemirno, nemirno nocoj!
Glej, temna katedrala,
ta bode gotovo mi dala pokoj
in srãni mir mi dala.
»Oj vsli‰i nas, sveta Porodica ti!«
vsa mnoÏica moli goreãe;
tam v kotu cvetoãa devica kleãi,
molitev poboÏno ‰epeãe.
A jaz — se prekriÏam, po‰kropim z vodoj
in grem — a, katedrala,
ni v tebi ne vlada mir in pokoj,
‰e veãji nemir si mi dala.
BESeDA
13

PESMI
14
Besedo si izrekla zlo
Besedo si izrekla zlo
in nisva se ljubila veã
in kadar sva se sreãala,
oãi sva obrnila preã.
Oj deklica ponosna ti,
kak dolgo bo trpelo to?
Kak dolgo ‰e, oj ljubica,
obraãala bo‰ preã oko?
A niso usta vpra‰ala,
prevzetna usta je proseã,
a vpra‰al jo, a vpra‰al jo
le pôgled moj je koprneã.
Ah, ni odgovora oãem,
besede sladke ustom ni
in jezno se obrne vstran,
kadar jo sreãam med ljudmi.
BESeDA

PESMI
In vendar — lepa je kot prej,
ne, lep‰a in krasnej‰a je,
pa v srcu mojem skrivoma
ljubezen ‰e moãnej‰a je.
Kako mi je hudo po nji,
kadar poslu‰am jo skrivaj,
kako si vo‰ãim presrãnó
ljubezen prej‰njih dni nazaj!
Oj ljubica, brezsrãnica,
kak dolgo bo trpelo to,
pa ne, da pojde‰ pred oltar,
pa ne, da v grob me ponesó?
BESeDA
15

PESMI
16
Misel moja, pusti me
Misel moja, pusti me,
jaz ti dam slovó,
bilo je Ïivljenje s tabo
pusto in bridkó.
Verna drúÏica bilà
mojih prej‰njih dni,
verna druÏica bilà si
moje Ïalosti.
A sedaj, adijo le,
srãno prosim te,
saj dovolj Ïe dolgo ãasa
v srcu nosim te.
Saj dovolj Ïe dolgo res
du‰a sanjala,
ah, zaradi sanj usoda
me preganjala.
BESeDA

PESMI
Sreãe ne Ïeli srce
in ljubezni veã,
usta zdaj molãe, ne prosi
pôgled koprneã.
In edino Ïeljo to
srce govori,
po pokoju, sladkem miru
srce hrepeni.
Misel moja, pusti me,
jaz ti dam slovó,
bilo je Ïivljenje s tabo
pusto in bridkó.
BESeDA
17

PESMI
18
Romanca
Ne kesaj se, ljuba moja;
da ne mara‰ me, bi rada
drugim, meni pokazala.
Vendar, vendar ti je Ïal,
ãe zapazi‰, da mi Ïalost
vedro ãelo potemnjuje,
ãe zapazi‰, da se k drugim
spet obraãa pogled moj.
Rado bi ljubilo, rado
moje srce druga lica,
ah, in tebe pozabilo,
neprijazna, kakor si.
Kakor veje s krasnim cvetjem
‰irijo mi bele roke
in skrivnostno — kakor luna,
ko skoz goste sence zre —
BESeDA

PESMI
zrejo me prijazne deve,
smehljajoãe, vpra‰ujoãe,
in besede zapeljive
usta njih ‰epeãejo.
A zaman, podoba ena
plava pred menoj, in drugim
ni odprto srce moje.
Ve li veãni Bog, zakaj?
Ha! . . . Pokazala bi rada,
da ne ljubi‰ me, ne mara‰;
da me ljubi‰, jaz povem ti,
ker samà tegà ne ve‰.
Dan bo pri‰el in je blizu,
da bo‰ mene poiskala,
da bo‰ bol mi potoÏila
svojo z rosnimi oãmi . . .
A sedaj je to ‰e skrito,
ker pomlad ‰e ni v aprilu
in lepo dehteãe cvetke
vzbuja ‰ele gorki maj.
BESeDA
19

PESMI
20
Le ti, dekle, ostani
Meglica vso vas Ïe pokrivala je,
okoli in okoli
od tihih roÏic v polji
vonjava sladkà se razlivala je.
Pred hi‰o je lajal va‰ sultan moãno
in mucika je predla,
a ti si k meni sedla,
poredno mi ãevrljala tako:
»Pa vedno mi pravi, kak rad me ima,
no, jaz pa se delam gluha,
res, kot podrepna muha,
nikoder ta ãlovek miru mi ne da.
Pa misli, sevé, da je meni kaj mar,
ãe tiste brke vi‰e!
Naj le brado obri‰e!
O, mene pa Ïe ne bo dóbil nikdar!«
BESeDA

PESMI
BESeDA
Tako si dejala in draÏesten smeh
krog usten zaigral je,
na lici prebeÏál je
in skril se tam v majãkenih jamicah dveh.
V teh majãkenih jamicah dveh je lepo,
da je kar neverjetno;
to je tako prijetno,
da v njih sem izgubil vso pamet svojó.
Pa kaj mi bo pamet! He, le naj beÏi,
saj ji nihãe ne brani!
Le ti, dekle, ostani
pri meni s porednimi jamicami!
21

PESMI
22
Zaprta so njena okenca
Zaprta so njena okenca
in ona spi boÏji sen.
A kje bi jaz spal, kako bi jaz spal?
Pod milo nebo grem ven.
Tu . . . tam . . . se utrne zvezdica
kot solza iz oãi . . .
O krasni ljubezni ‰epeãejo
ble‰ãeãi tisoãi.
Med njimi kot srebrn ãoln
pa plove bledi ‰ãip;
smehljajo se mu zvezdice,
ko skrije se za hrib.
A da bi mojo znali bol
ble‰ãeãi tisoãi,
od smeha bi jim padale
solzice iz oãi . . .
BESeDA

PESMI
Take so
V mladosti tam daljni, izgubljeni mi,
paã gledal sem rad vas — device:
Cecilija, Barbara, NeÏica,
device-muãenice!
Kako sem se ãudil obrazom takrat
in lepim devi‰kim telesom;
in tihe so bile, trpele mirnó
in gledale proti nebesom.
Zakaj ste postale vse druge sedaj,
Cecilija, Barbara, NeÏka?
Niã veã ne krasi vas trpljenje sladkó
in tista svetloba nebe‰ka.
Ah . . . NeÏica nima veã janjãka v rokàh,
ima le prav majhnega mopsa,
a z Barbaro hodi prav sladek gospod
in nosi ji v Ïepu roks-dropsa.
BESeDA
23

PESMI
24
Cecilija veã proti nebu ne zre
in tudi ne svira, ne poje;
pove‰a prav ljubko glavico svojo,
in ona — dekletce je moje.
BESeDA

PESMI
Res, deklica, ti me ljubi‰
Res, deklica, ti me ljubi‰?
Saj ni povedati greh,
kar berem tak ãisto, tak jasno
v tvojih nedolÏnih oãeh.
Prav, prav! Le molãi ‰e vedno,
ker ti sramovala bi se;
in kakor me gleda‰ nedolÏno,
nedolÏno zlagala bi se.
Le molãi in pusti, da pijem
ljubezen iz tvojih oãi,
a kadar ti bode zadosti,
z roãicami si jih zakrij!
BESeDA
25

PESMI
26
Ptiãka
Ptiãka zapevala
v zélenem boru,
slu‰ala deva jo
na belem dvoru.
Kaj je povedala,
kaj je zapela?
Da je tri ptiãke Ïe
ljubãke imela.
»Ej, ej, ti ptiãica,
ptiãica zala,
je-li, ãetrtega
zdaj bo‰ iskala?«
»Bodem iskala ga,
bodem dobila,
z njim kakor z drugimi
bodem storila!«
BESeDA

PESMI
Slu‰ala deva jo
in zarudela,
pesmico tako je
tudi zapela.
BESeDA
27

PESMI
28
Ljubici
Ne, molim te ne, le ne misli nikar,
saj nisi nobena svetnica!
In ve‰, da bi deli te noter v oltar,
ko bila bi kaka svetnica.
In tudi ne bodem od daleã te zrl,
saj nisi ti Jeriho mesto!
A jaz pa ne Mojzes, da prej bi umrl,
ko pri‰el v to Jeriho mesto.
In grozen je s tabo res, ljubica, kriÏ,
ker sama ne ve‰, kaj da hoãe‰!
In ãe te ne ljubim, se grdo drÏi‰,
in ãe te poljubljam, se joãe‰.
Vse druge sedaj bodem strune napel,
niã veã te ne boÏal, ne gladil,
in prosil ‰e manj! Bom za Ïenko te vzel
in kmalu te reda navadil!
BESeDA

PESMI
Poklon
Hvala lepa za besede lepe,
hvala lepa, ljubica mladenka!
Bila je beseda tvoja sladka,
ah, in vendar bila laÏ je grenka.
Za poglede tvoje ãarovite,
krotke, neÏne — hvalo ti stoterno!
Gledala si res tako poboÏno,
a lagala se tako moderno!
Hvala ti za tvoja bela pisma
in za tinto! Vsako tvoje pismo
kaÏe, je-li, da smo se ljubili,
ah, in vendar se ljubili nismo.
Torej hvala za poglede tvoje,
roÏna pisma, sladki tvoj jeziãek! . . .
Menil sem, da res si beli angel,
pa si vendarle — nekak hudiãek.
BESeDA
29

PESMI
30
V samotah
Lahna sapica pihlja
skozi veje hoj zelenih,
na stezicah osamljenih
mislim náte, ljubica.
Tu se je razlegala
smeha polna govorica,
da je pla‰na veverica
po drevesih begala.
Ah, zdaj ptiãice molãé
v svojih gnezdih opletenih;
od dreves, od trav zelenih
rosne kapljice visé.
Jaz pa, jaz pa hodim sam,
lep‰e dneve premi‰ljujem
in, kar tebe veã ne ãujem,
veã smejati se ne znam.
BESeDA

PESMI
Na poljani
Na poljani, na poljani
javor bel stoji,
na poljano, na poljano
sonce ne ble‰ãi.
Za lesove, za pogorje
‰lo je, ‰lo je v sveto morje,
in niã veã ga ni . . .
Mir je, mir v poljani krasni,
beli javor tih,
sli‰ati ni veã ‰umenja,
listov zelenih.
Aj, ti srce, kaj bi rado,
kaj, da ne miruje‰?
Sonce ti ne sveti veã,
ljuba te ne ljubi veã . . .
kaj ‰e priãakuje‰?
Da bo ‰e enkrat vzcvetela
draÏestna pomlad?
Da te bo radà imela
sreãa ‰e enkrat?
Ne! . . . Onà je ‰la, ah, ‰la
BESeDA
31

PESMI
32
in ne vrne se —
kakor zvezda vrh neba,
ko utrne se . . .
Ti je v jasni visoãini
veã ne priãakuj!
Tvoji, srce, so spomini
in miruj, miruj!
BESeDA

PESMI
Zimska romanca
O dedek na‰, povej, povej,
kako pa je biló potlej?
Oãi vanj vsi uprli so,
za drugo vse umrli so.
In gledala je deca vanj,
a gledala ni Metka vanj.
Nje bajka ni zanimala,
tam z glavico je kimala.
A dedek puhal dim — tako —
in pravil pravljico lepó:
»Tam sred lesa zapu‰ãen kraj,
tam stal je grad zaklet nekdaj.
Tam spala je Ïe tisoã let
kraljiãina kot rajski cvet.
BESeDA
33

PESMI
34
A nihãe v lozo ni pri‰el,
da bi prelepo spet otel.
Pa v gozd izgubil kralj se mlad
in pri‰el je pred beli grad.
In v grad se kralj izgubil je,
kraljiãino poljubil je.
In glej — vzbudila se takoj,
za Ïensko kralj jo vzel s seboj.«
Vsi bajko so poslu‰ali,
premagati se sku‰ali.
Le Metke ni zanimala,
tam z glavico je kimala.
Pa stopim k lepi Metki jaz
in jo poljubim na obraz.
»Niã se, kraljiãina, ne boj,
jaz kralj sem in re‰itelj tvoj!«
To je debelo gledala,
pa gorcih mi povedala.
BESeDA

PESMI
Pa kaj — ãe pógled jezen je,
ko v srcu le ljubezen je.
BESeDA
35

PESMI
36
Tam zunaj je sneg
Tam zunaj je sneg
in burja nezvanka,
a tebe, nevgnanka,
le radost in smeh.
Ah, vse drugo je ‰lo,
le tvoj pógled Ïari ‰e,
tvoje lice rudi ‰e
kot nekdaj lepo.
Ni veã na vrteh
lepih roÏic razvitih,
vijolic ni skritih,
lilij belih ko sneg.
Toda ti si krasnà,
tako strastna in vroãa
in sredi naroãja
ti vsa si mojà.
BESeDA

PESMI
Laokoont
Od mehkih rok, od belih rok
kot Laokoont ovit,
pijèm strastnó iz ust ji strup
kot sladki pikolit.
V oãeh ji niso kerubim
in niso serafim
in Lucifer samo,
a jaz njegov sem pobratim.
Kako Ïari obrazek ji
kot v dnu pekla plamèn,
a jaz v tem plamenu gorim
na veke pogubljen.
Paã lepa, rajska kaãa si,
mehka in Ïiva ti,
in blaÏenstvo je, ljubica,
s teboj prebivati.
BESeDA
37

PESMI
38
Pa bodi kaãa, ljubica,
a jaz Laokoont,
Trojanci pa zijajo naj
na nas in Helespont!
BESeDA

PESMI
Jaz nimam veã palm
Jaz nimam veã palm in lotosa veã
in drugih eksotiãnih cvetov;
jaz nimam gazelic in ‰panskih romanc,
jaz nimam veã la‰kih sonetov.
Imam pa vijolic dehteãih in roÏ
in lilij visokih tudi;
in z njimi bom ljubici svoji krasil
prelepe bele grudi.
Kot sonce leskeãe in Ïarke zlaté
po‰ilja na zemljo — kot lipa,
kot zélena lipa in roÏnat grm
na veãer svoj beli cvet sipa,
tako zopet pesmice drobne, dekle,
na tvojo lepoto zdaj pojem,
ko ãrna meglica izginila je
in pomlad spet v srcu je mojem.
BESeDA
39

PESMI
40
Staro sreão zopet si mi dala
Staro sreão zopet si mi dala,
ko si me ljubó pogledala,
in ko si mi belo rôko dala,
vse si, ljuba, s tem povedala.
Pel bom zopet kakor drobni ptiãek,
ko zapustil je jetni‰tva kraj,
ko zletel je na livado prosto
k svojim drugom, drúÏicam nazaj.
Pa ne grem jaz na livado prosto,
k drugim druÏicam, o, Bog ne daj,
v sladko suÏenjstvo jaz grem le tvoje,
draga moja ljubica, nazaj!
BESeDA

PESMI
Na Krki
Tiha in nema
se vije krog mesta
in ga objema
kot ljubica zvesta.
Zadnja luã sije
‰e tam izmed vej,
Krka se vije
poãasi naprej . . .
Adijo, adijo!
Ljubica, naj se obliãje ti zjasni,
ljuba, ne joãi nikár!
V daljno krajino, ah, v boj opasni
kliãe me car.
Da se ‰e ljubiva, da se ‰e vidiva,
ljubica, upaj,
morda ‰e kdaj ali morda ne prideva
nikdar veã skupaj . . .
Morda ‰e kdaj bom gledal ti v lice
v sladkem zavzetju . . .
ali poãival v tuje zemljice
BESeDA
41

PESMI
42
hladnem objetju.
Adijo! . . .
Kakor meglice,
kakor vodice
sredi te reke
ãasi hitijo . . .
Morda na veke,
ljuba, adijo!
BESeDA

PESMI
Aj, ta lepa krãmarica
Aj, ta lepa krãmarica,
kak je gladka, kak je sladka,
ona ima bujne grudi,
ona ima dva podbradka!
Do enajstih me ljubila,
potlej me poditi jela . . .
Vzela mo‰njo, srce, pamet —
da le ni klobuka vzela!
Da le ni klobuka vzela
moja lepa krãmarica!
Drugo mi bo Ïe vrnila,
kadar moja bo Ïenica.
BESeDA
43

PESMI
44
Pred krãmo
Oj, mo‰njo, pamet in srce
mi vzela bleda Fani;
zaprla hi‰ne duri je
in me spodila strani.
Klobuka pa le vzela ni
natakarica Fanãka;
na sredi ceste zdaj stojim,
a ona znotraj spanãka.
Oj svetle zvezde vrh neba,
prebele desetice,
ki smuknile ste v laãni Ïep
prelepe krãmarice:
Ve nedoseÏne ste mi zdaj
ko njene bele grudi;
in luna, ki se mi smehlja‰ —
in Fani menda tudi!
BESeDA

PESMI
Sem fantiã bil mlad
Sem fantiã bil mlad
in hodil sem rad
na lepo Svetó Katarino,
rad v cerkev bi paã,
pa ni ‰lo drugaã
in gledal sem reveÏ skoz lino.
V srebrnih zvezdàh,
z dolgo palmo v rokah
je stala svetà Katarina,
visoka, krasnà . . .
K nji priti bilà
vse dni moja Ïelja edina . . .
O ljubica ti,
neusmiljena si
‰e bolj kot svetà Katarina . . .
V sobi luã, tu je noã,
jaz pod oknom pojoã . . .
a ni je, zaprta je lina . . .
BESeDA
45

PESMI
46
O ljuba krasnà,
kmalu bode‰ samà
‰e bolj kot svetà Katarina,
kaj zvezdic zre v noã,
o, in deklic tisóã
ima ‰e zelena dolina.
BESeDA

PESMI
Le smehljaj se, ljuba
BESeDA
Le smehljaj se, ljuba, le meÏikaj, le ‰epeãi,
da ne bodem nove ma‰e bral, 1e daj priseãi! . . .
Jaz bom pop!
Biti hotel sem kedaj jeziãni doktor,
potlej drugi Hipokrat, Galen, ãe ne ‰e veãji . . .
Jaz bom pop!
In govoril ljubici sem o poroki sladki,
toda zdaj ne sanjam veã o goljufivi sreãi . . .
Jaz bom pop!
Kajti ona je besedo dano prelomila,
ni se bala k drugemu v zakonsko postelj leãi . . .
Jaz bom pop!
Jaz bom pop! In tam na leci, na visoki,
zoper Ïenske glas povzdignil bom grmeãi.
Jaz bom pop!
47

PESMI
48
BESeDA
»Njih besede so laÏi, umetni so smehljaji,
Mefistófelove zanke njih pogledi so goreãi . . .«
Jaz bom pop!
In prijateljem poreãem: »Sreão pravo in resnico
najdete samó v tej dvajsetletni kapljici ‰umeãi.«
Jaz bom pop!
Bolj kot staro, bolj sladko in jasno, ne kot Ïenska —
vedno bolj se mora vince ti prileãi . . .
Jaz bom pop!

PESMI
Jagned
Oj ti jagned visokorastoãi,
ti brezkonãno trepetajoãi,
pozdravljen mi! — V tvoji bliÏini
na zeleni vi‰ini
ali bela pristava se skriva
ali dom, ki v njem Ïupnik prebiva,
ali kranjski gradiã.
En poliã
‰e pod niã,
malo kraãe
brez plaãe
in poljubãek
vroã
krasotici . . .
In ljubãek
gre proã,
po gorici
glasno ukajoã,
tebe, znamenje verno,
hvaleã neizmerno.
BESeDA
49

PESMI
50
Veãer
Tam skrivoma
zvezdic pastir
ãez log hiti;
polagoma
objame mir
poljá, vasi;
potihoma
odpri mi dver,
Ïupanja hãi!
Ah, skrivoma,
polagoma,
potihoma
v srce pri‰la
je misel taka
skrivnostna,
od mraka
do dne belega
nemirna ne
ostavi me,
pa ti, dekle,
ozdravi me!
BESeDA

PESMI
V mlinu
V zéleni dolini
pa v ‰umeãem lesi
raste breza srebrolista.
Tam ob belem mlini
pod visokimi kolesi
vije se vodica ãista.
Pod veãerno zoro
pridem jaz ãez goro
po lesovih skritih,
potih kamenitih.
»Dober veãer, Bog daj,
mlinarica mlada!«
»Dober veãer, Bog daj,
du‰a golobrada!«
»Si li Ïito zmlela?«
»·e ga nisem vsula.«
»Bo‰ pa zdaj Ïedela
in za kazen ãula.«
BESeDA
51

PESMI
52
V kotu drobni plamen
Ïalostno trepeãe.
Ona gre pred kamen,
Ïita vanj nameãe . . .
»Mlinarica, pridi,
a ti, plamen, vgasni,
da se paã ne vidi,
kak devojki krasni
poljubujem lice.
Le ropoãi v hi‰i,
da se paã ne sli‰i
sladke govorice.«
Hitro sredi hrama
kamni se vrtijo,
kratke ure nama
kakor blisk beÏijo.
BESeDA

PESMI
Tam kriÏpoti
Tam stoji kriÏpoti
hi‰a kamenita,
z lozico ovita,
s slamo je pokrita.
Mlado dekle notri
na ‰umeãem stroju
‰iva lepa krila
po pari‰kem kroju.
Ko bi le jeziãek
bolj kot stroj ne tekel;
oj, kaj je ãez mene,
kaj je vse Ïe rekel!
A kako naj reveÏ
njen jeziãek vstavim?
A kako naj reveÏ
deklico pozdravim?
BESeDA
53

PESMI
54
O, Ïe vem! Na ustni
bodem jo poljubil,
bodem o ljubezni
par besed izgubil.
Ni vrag, da bo potlej
najskrivnej‰o tajno
tudi sklepetala —
sladko ljubav najno.
BESeDA

PESMI
Na mostu
Ljubó ‰epeãe lipa
in jagned se ji ãudi,
ljubó devojka moja
in jaz jo ljubim tudi.
Pa kaj te ne bi ljubil,
ko zre‰ tako prijazno,
da se ne da izreãi
z besedo neizrazno.
Glej, kak se bliÏa mesec
izvoljeni zvezdíci,
kak se nagiblje breza
k srebrni studenãíci.
Kak valãek, glej, za valãkom
‰epetajoã se trudi
in mu poljubãek nudi . . .
In jaz dekletcu — tudi.
BESeDA
55

PESMI
56
·umi les
·umi les. Greva
po senãnih poteh,
molãiva, brblja
pa sinica v vrheh:
Fuj, fuj, cicifuj.
Kraj tihe vasi
Marijo zvoni.
Marija molãi,
v mojem srcu Ïgoli:
Fuj, fuj, cicifuj.
·umi les . . . In jaz
zavriskam glasnó;
in skrije obraz,
jo poljubim sladko:
Fuj, fuj, cicifuj.
Pa sveti Florjan
bo kmalu zvonil,
zvonil bo zaman,
BESeDA

PESMI
ah, zaman bo gasil:
Fuj, fuj, cicifuj . . .
BESeDA
57

PESMI
58
·e raj‰i
Paã tvoj mi smehljaj je najslaj‰i,
o rajski moj cviãek! A glej,
‰e raj‰i ga vidim, ‰e raj‰i,
ãe pride od tam izmed vej!
Paã rado oko mi je zrlo
v kozarec izbru‰eni ta,
paã rad sem ga spustil skoz grlo
v goltanec izsú‰eni ta.
In vendar se raj‰i bi, raj‰i
na liãecu njenem napil,
ah, tam se je grozdek najslaj‰i
s skrivnostno poltemo zakril.
BESeDA

PESMI
V gostilni
Za‰lo je Ïarko sonce,
utihnil daljni zvon,
a v na‰i tihi sobici
‰e poje polifon.
In v moje srce slavãek
predrobni je zletel,
predrobno spletel gnezdece,
predrobno je zapel.
Kot o veãerih poje
ob senãni struÏici
o svoji lahki ljubici,
o plahi drúÏici.
Njegove melodije
sekiric nimajo,
njegova sladka ãuvstva pa
se niã ne rimajo . . .
BESeDA
59

PESMI
60
Ni vinca tako sladkega
‰e v Beli Krajini,
kot draÏestno reznó-sladki
poljubi najini.
Zato le daj ‰e, ljuba,
‰e pet, ‰e pet minut,
potem bo slavãka vzdignila
iz gnezdeca perut.
Za‰lo je Ïarko sonce,
utihnil daljni zvon,
utihnil tudi davno Ïe
pojoãi polifon.
BESeDA

PESMI
To vse ljubezen stori
Vãeraj sem pozdravil ljubo,
in onà na grudi
glavico ljubó nagnila,
odvrnila tudi.
Danes sreãa me prijatelj:
»Hálo, dva oblaãka
pod oãmi, a kje si krokal,
da ima‰ zdaj maãka?«
Tam sosedu porogljivo
dragi me obira:
»Glej, kako je bled poeta,
Ïe poetizira!«
Pride tretji in se ãudi:
»Bog te ãuvaj zlega,
kaj da bolj se ne varuje‰?
Bolen si, kolega!
BESeDA
61

PESMI
62
Bolen si, kolega dragi,
pojdem po zdravnika!«
»Ha, ãe pravega pripelje‰,
hvala ti velika!«
BESeDA

PESMI
Na trgu
Noã trudna
molãi,
nezamudna
beÏi
ãrez mestni trg luna sanjava.
Vse v mraku
mirnó,
na vodnjaku
samó
tih vetrc z vodoj poigrava.
Vodice
‰umé
in rosice
pr‰é
brez konca v broneno kotanjo;
brezdanj je
ta vir,
‰epetanje,
nemir
brezkonãna, kot misli so nanjo.
BESeDA
63

PESMI
64
Pa blizi
ni cest,
ah, v Elizij
do zvezd
ne morete kaplje ‰umeãe.
In smele
Ïeljé
do Angéle
mojé
hitite zaman hrepeneãe . . .
Noã trudna
molãi,
nezamudna
beÏi
ãez mestni trg luna sanjava,
ki ru‰i
pokoj
moji du‰i
nocoj,
brezskrbno pa deklica spava.
BESeDA

PESMI
Sapica pihlja
Sapica pihlja, majè
pod oknom vinsko trto,
duh nemirni plove tje
skoz okence odprto.
Glej, nebe‰kih zvezdic svit,
ãuj, sapic ‰epetanje . . .
Kaj zvezdé, kaj sapice,
ah, kaj se menim zanje!
Glej, skoz okna luãi sto,
ãuj, mestnih voz drdranje . . .
Kaj vozovi, luãi mi,
ah, kaj se menim zanje!
V sobici tam luã gori,
enajsto zvon naznanja,
moja ljubica sladkà
prelepe sanje sanja.
BESeDA
65

PESMI
66
Vsaj eden njenih svit oãi,
vsaj eden vzdih nje grudi
da videl bi, da sli‰al bi,
sladko zaspal bi tudi.
BESeDA

PESMI
Lastovica pri‰la
Lastovica pri‰la,
lastovica na‰la
gnezdece, vanj séla.
Zopet je krog hi‰e,
zdaj pri tleh, zdaj vi‰e,
letati zaãela.
Saj ni lastovica,
misel le je pri‰la
v moje srce bedno,
da krog Angelíne,
dokler dan ne mine
letala bo vedno.
Ah, pri‰el bo deãek,
gnezdece razdrobil,
bedna lastovica!
Bedno moje srce:
tebe je Ïe davno
ljubica-devica.
BESeDA
67

PESMI
68
Naivna gazelica
BESeDA
V soncu veãernem na trgu skoz okna obrazki ko mak
skrivno pokukali so. Pa zakaj? I, ‰el je ãez tlak.
·el je iz mesta, na polje, za reko, ki roÏa tam raste,
roÏa vsa polna ãebelic. Zakaj? I, med je sladak.
Hodil je gori pa doli in Ïe so nebe‰ke zvezdice
ljubko zasvetile v jasnem. Zakaj? I, saj je Ïe mrak!
âaka in ãaka nestrpno in meãe drobtine v vodico
ribicam urnim, ki ‰vigajo k njim. Pa zakaj?
I, nagon je tak.
Dolgo ni treba mu ãakati, kmalu se deva prikaÏe
tiho ‰umeã med grmovjem. Zakaj? I, v sluÏbi ni vsak.

PESMI
Moje ljubice
Lipa je ‰umela,
pa utihnila.
In cvetel je kostanj,
zima cvet upihnila.
Vitka smreka, zelenela nisi,
pa dehtela si,
zeleneãa ovenela nisi.
Ko zbledela si,
to si bila priãa
malega boÏiãa.
Prva ljuba bila ãrnolaska,
pa — umrla je,
druga ljuba bila rjavolaska,
pa se z manoj sprla je;
sit sem bil do grla je.
Tretja moja ljubica je vitka
bolj kot smreka sred lesá,
in do zadnjega poãitka
bode‰ ljuba sred srcá.
Saj ãe bo‰ zbledela,
ljubica blondinka,
BESeDA
69

PESMI
70
v rokah bo‰ imela:
kodrola‰ãka — sinka.
BESeDA

PESMI
Angelini
Izpod temne, sive skale
mal potoãek Ïubori,
a nad temno, sivo skalo
bela roÏica cveti.
Z neusmiljenim oãesom
niti ne pogleda nanj,
ki Ïe mora zapustiti
kraj prelepih, sladkih sanj.
Ko Ïe mora zapustiti
ravne tratice, gore,
ko Ïe mora daleã iti
v veãno, dáleko morjé.
Po visokih, prostih bregih
cvetke rastejo povsod,
lep‰e, míleje, prijazne
zanj nikoder veã drugod.
BESeDA
71

PESMI
72
Ne brbljaje, Ïuboreãe,
kakor prej‰nje, prej‰nje dni,
mirno, tiho potok teãe
skozi mesta in vasi.
TeÏke brode dalje nosi,
nosi ladije teÏké,
vendar tiho, mirno teãe,
v veãno, daleko morjé.
»Angelina, vidi‰ potok?«
Toda ljuba zamiÏi.
»Angelina, ãuje‰ potok?«
Toda ljubica molãi.
BESeDA

PESMI
Kamor koli hodim
Kamor koli hodim, ve‰, kdo z manoj hodi?
Tvoja bradica lepà.
Kaj da z manoj hodi, to naj Bog razsodi,
tvoja bradica lepà.
Pa ne boj se me nikari . . . ni se ti odmajala,
da bi se kedaj, ej, le brez straha bodi,
tvoja bradica lepà.
Toda ãuj, da se ne bode‰ ugibaje vsajala,
glavo mi je zme‰ala kot Evo zlodi —
tvoja bradica lepà.
Ko si bila pri koncertu, pri kadrilji rajala,
ni zanimala mantilja me po modi —
tvoja bradica lepà,
ta me je zanimala, in kjer si se sprehajala,
v ‰umni druÏbi, vedno mi po glavi blodi —
tvoja bradica lepà.
Sladka me je paã radost v kapiteljnu obhajala,
ko molila je sveto k svetá Gospodi —
tvoja bradica lepà.
BESeDA
73

PESMI
74
BESeDA
Pa naj hodim, Ahasverus, kriÏem svet, porajala,
vem, da bode se povsodi —
tvoja bradica lepà.
Ah, in vendar bode me opravljala, ovajala,
kadar pojdem na zahodno stran odtodi —
tvoja bradica lepà.

PESMI
Ljubi me, deklica
Ljubi me, deklica, nad mi ne jemlji,
ah, in ohrani me v materi zemlji.
Gledal sem v zvezde, pa one ne re‰ijo
veãne uganke, srcá ne ute‰ijo;
gledal v naravo, zrl hipno sem strinjanje,
veãno loãenje sem zrl, izpremínjanje;
hodil po ulicah: veãna mizerija,
sama prozaiãnost, sama materija;
vrnil se v du‰o: »Oj stokrat prevarjena
du‰a, povej mi, zakaj si ustvarjena?«
»Stvarnik ni vstvaril me za preiskávanja,
ni me ustvaril za sama zabávanja,
le za ljubezen me dihnil je vate,
le za tem ciljem si trgaj podplate.«
Ljubi me, deklica, in ne oviraj mi
ustnice z ustnami tvojimi spajati,
ah, in nebe‰kih oãi ne zapiraj mi,
da se ne more z du‰íco ti shajati
du‰a mojà. Le smej se, le smej se,
du‰a mojà, po teh zimah ogrej se,
du‰a mojà, po vseh blodnjah zdaj ti,
du‰a mojà, v njeni du‰i poãij.
BESeDA
75

PESMI
76
Nedelja je danes
Nedelja je danes, nedelja,
vse ãrni pe‰ãeni so poti;
igranja, zabav in veselja
so polni gostilni‰ki koti.
Le dva sta, ki tépek in lesnik
ne dasta za sladke maslenke;
ne dasta fijakar in pesnik
za vraga ne konj za mladenke.
Ej dobro, da sluÏim drugaãe
kot ona rumene denarce,
kak sicer bi rezal si kraãe,
kak danes bi praznil kozarce?
BESeDA

PESMI
Kadar za gorami
Kadar za gorami tam daljnimi
nebe‰ko sonce zahaja,
ãrna tema se vzdigne od vzhoda tam,
ãrna Ïalost pa v du‰i vstaja.
Brez svetle mi luãi Ïiveti ni moã,
in iskal sem jo v pergamenih,
iskal sem jo v knjigah do polnoãi,
a nisem je na‰el v nobenih.
Iskal je v naravi in v zvezde sem zrl.
O, paã so v njih trdi zakoni,
o, mrzlo, tak mrzlo, da strah, mi zro
ne‰teti milijoni.
Naposled si ti, moje lepo deklé,
temó razsvetlila in su‰o
rosila s solzami — in sreãen sem zrl
v devi‰ko tvojo du‰o.
BESeDA
77

PESMI
78
In kadar zdaj sonce za daljne goré,
za tihe vrhé se skrije,
zasveti mi luã tvojih lepih oãi,
‰e lep‰i mi danek zasije.
BESeDA

PESMI
·um vira in zefira
·um vira in zefira
pa gaja zelenega,
Ïar kamna in ciklamna
in sonca rumenega,
duh vijolic in trnjolic,
ki sapica Ïene ga,
mirú mi ne morete dati,
mirú izgubljenega . . .
Pak pride‰ ãarodejka,
dobi‰ zapu‰ãenega;
preljuba kranjska Zulejka,
razven tebe, vira studenega,
ni mi treba nobenega.
BESeDA
79

PESMI
80
·e edenkrat reãem
·e edenkrat reãem: Devica,
ne pojdi, ne pojdi odtod!
Zaman, to je tvoja kaprica,
ti gre‰, no, pak sreão na pot!
Enkrat ‰e oãi govorijo,
enkrat ‰e mi je paradiÏ
odprt za trenutek. Adijo!
Vlak ÏviÏga in proã mi hiti‰!
Vlak tam za meglenimi, griãi
zaÏviÏga in se izgubi,
in ti — sedi‰ v mirnem kotiãi,
in name — pozábila si.
BESeDA

PESMI
âemeren grem iz mesta
âemeren grem iz mesta,
da v vinski se hram umaknem
in suho si grlo oplaknem,
v novine nos svoj vtaknem.
Tu smeje se ‰umna druÏba,
ej, paã se nabrenkala cviãka;
debela mamica ãiãka
smehljaje se radi dobiãka.
In glej mi ga — poliãka!
Smehlja se na moji levici,
na desni smeh kroÏi na lici
toãajke, pravi tici.
In glej, moje srce zapoje
kot v sreãne ãase tiste,
zakre‰em jih, plesnive liste,
napijem se kapljice ãiste.
BESeDA
81

PESMI
82
Vrnitev
In zopet je danes prekrasen dan
in kakor v nekdanjih dnovih
na kapiteljnu sveti mi zlati kriÏ
pa se koplje tam v mirnih valovih.
Ej, valovi, svedoki mi sreãnih dni,
kaj ste vedno ‰e tukaj v pogorju?
Ne, moti‰ se, moti‰, Ïe davno oni
tam v ãrnem plavajo morju.
Ob pisano ladijo pljuskajo tam,
a nad njimi letijo delfini,
veselijo se, ne Ïelijo si
po stari domovini.
Niã veã te ni, ljubica prej‰njih dni,
v me‰ãank na‰ih pisanem krogu . . .
na drobnem pesku, na trgu veã,
ni v mirnem, sanjavem te logu.
BESeDA

PESMI
Ej, Bog ve, kje raste‰, razko‰ni moj cvet,
kje nad tabo drhtijo metulji,
ej, Bog ve . . . No, dnevi nekdanji lepi
so davno preminuli.
BESeDA
83

PESMI
84
Osameli
Z menoj si, ljuba, ‰etala,
raj sladki mi obetala,
pa kje si, ljubica, zdaj ti,
in kje, oh kje pa jaz.
Îe pozna je ura pozvanjala,
sva sladke sanje sanjala,
Ljubljanica ‰umela,
prehitro je ura hitela.
Du‰íco íma zdaj tvojo nebo,
zemljíca ima zdaj tvoje telo,
zemljíca, nebó pa sta brez mej,
ah, kje naj i‰ãem te, povej?
Oh, kje si, ljubica, zdaj ti,
in kje, in kje pa jaz!
BESeDA

PESMI
Pod vrbami Ïalujkami
Pod vrbami Ïalujkami
polzijo lahni valovi,
tak meni plovejo dnovi
pod vrbami Ïalujkami.
Tak misli brez nehanja
se skrivajo, ne poãivajo;
se v globoko morje prelivajo,
noter v ãrno mórje kesanja.
BESeDA
85

PESMI
86
Kam, prijatelj, leti‰
Kam, prijatelj, leti‰,
ãemu vi‰e hlepi‰? . . .
Glej, nizko so vinske gorice
z belimi hrami,
veselim obrazom,
sneÏniki kipijo v zvezdíce
visoko nad nami,
pokriti so z mrazom.
BESeDA

PESMI
Zapu‰ãeni
·e lani je ljubila me,
a letos zapustila me
je ljubica mojà.
In ‰e je zima in ‰e ni roÏ,
pa Ïe pride k meni njen lepi moÏ.
Ej, lepi moÏ, lepa gospa!
»Preljubi moj, predragi moj,
moja Ïenka bo porodila nocoj!«
In tako je dejal repeã:
»Naredi mi zibko pisano,
na eno stran roÏo narisano,
na drugo stran nagelj rdeã,
da bo zibala, da bo sanjala,
z nogó da bo zibko poganjala
in aja-tutajala.«
BESeDA
87

PESMI
88
In delam zibko pisano,
na eno stran roÏo narisano,
na drugo stran nagelj rdeã,
da bo zibala, da bo sanjala,
z nogo da bo zibko poganjala
in aja-tutajala.
Îe delam jo tri dni, tri noãi,
pri mojem srcu zdravja ni,
ah, kakor da vidim, se mi zdi,
pred sabo ãrno krsto tu,
vse svoje Ïelje, vse nade na dnu,
vse svoje sreãne dni . . .
BESeDA

PESMI
Lepa roÏa
Lepa roÏa
v svetli gredici, zélenem vrti,
sapica boÏa
lici rumeni ti, ustni odprti!
Pesmi pa moje, Ïivahni metuljãki,
ki so pripluli na tankih perutih,
naj se na trnih pobodli bi krutih,
naj bi poginili, krasni metuljãki?
Ej, pa ne marajo mladi umirati,
ej, pa ne marajo zreti le nate,
oni si hoãejo v svoje kosmate,
gladke trebu‰ãke meda nabirati.
To so navihani mladi Lukulãki,
tebi zastonj Ïe ne bodejo sluÏili;
drugi se bodejo raj‰e pridruÏili,
kratek ãas delali — krasni metuljãki.
BESeDA
89

PESMI
90
BESeDA
âuj, za logom
klopica! Pride‰? . . . Vsaj za minuto . . .
Ali pa zbogom!
Saj radi tebe ne pojdem pod kuto. —

PESMI
Pa zelene brstiãe poganja
Pa zelene brstiãe poganja
vsaka vejica kostanja.
In poljubi jih sonce edenkrat,
pa privabi Ïe listke zelene;
in poljubi jih sonce drugikrat,
sredi listkov Ïe cvetje poÏene,
in poljubi jih sonce tretjikrat,
ah, Ïe je omamilo mene.
BESeDA
91

PESMI
92
âez pe‰ãek bel
âez pe‰ãek bel, od senc poljubovan,
gre ljuba nasproti ta krasni dan.
Vzbrstele so neÏne ji grudi,
mehké so in polne ji tudi;
ãim meãje so in pólneje,
tem bolj moje srce bolno je.
Ali ti si mi bleda ko beli sneg,
ko beli, Ïe davno skopneli sneg!
BESeDA

PESMI
Kesanje
Aj, ‰umite, le ‰umite, ve globoke vôde,
ve od ‰um omraãene,
kaj to kaÏete nebe‰ke luãi, vôde,
pak obraze spaãene?
Ah, tako je mene to Ïivljenje
hudo preobrázilo,
ne poznam te, du‰a, ah, trpljenje
v prah te je pogázilo.
Prav je, prav je, kaj si jo zapustil,
svojo ljubico zvestó,
kaj besedo si trdó izustil,
da vesela veã ne bo!
Ljubica je belo roko dala,
proã se obrnila je,
Ïalosti pa ni kazala,
Ïalost zagrnila je.
BESeDA
93

PESMI
94
·umi, veter od zahodne stráni,
vest mojà, ne kliãi me,
daj, uglu‰i vest, vihar mi vdani,
ali, blisk, uniãi me!
Ni ga, ni ga moji du‰i veã zdravila,
ranjeni, pokvarjeni,
ni ga mrtvi ljubi tolaÏila,
od mené prevarjeni.
BESeDA

PESMI
Novi akordi
»Pojdite k vragu, neumne besede,
ãustev nerodne ‰ivilje!
Ali ni ene iz va‰e ni srede,
ene tak modre ‰embilije,
da bi si upala gori do blede
ljubice, tanke mi lilije?«
I
»Jaz!« »A kako ti je, mala, ime?«
»Ljubim.« »Tvoj oãe?« »Nemirno srce.«
»A tvoja mati?« »Pa du‰a je tajna.«
»In domovina?« »Vsa zemlja brezkrajna.«
»Pojdi! Mordà se v poniÏnem te krili
lilija moja usmili.«
BESeDA
95

PESMI
96
II
Oj tisoã zank in spon
in trnkov milijon
bi Ïelel, da bi te dobil,
o draga!
Postal sem lahkokril
‰krjanãek, torej ãuj
me, ljubica, ne suj
me s praga!
Oj tisoã zank in spon
in trnkov milijon
bi Ïelel, da bi te dobil,
o ljuba!
A kdo te je ovil,
da vsa si zmedena,
zavita in zapredena
ko buba?
BESeDA

PESMI
Postane‰ ti metulj?
O, potlej bom odplul
s teboj do zvezd; do raja,
v azur . . .
Tja gori se izgubljala
in bova se poljubljala
brez konca in kraja,
brez ur . . .
BESeDA
97

PESMI
98
III
Ljubim, je rekel Jehova in vstvaril v tej uri
zemljico;
ljubim, je vzdihnila zemlja in dala naturi
cvetico;
ljubim, dé ona, kraseãa te sladko
devico;
ljubim, ‰e jaz, ko ti pi‰em to kratko
vrstico.
BESeDA

PESMI
IV
âe hoãe‰ biti carica,
ne morem ti pomagati,
ne, ne:
car mora ljubiti ves rod,
a kaj bi zate bilo? Kot!
Ne, ne!
âe‰ biti generalica,
ne morem ti pomagati,
‰e manj
vse razdejal bi general,
jaz v srce ti le meã poslal,
le vanj.
Je vzor li tvoj uradnica,
ne morem ti pomagati:
sedi,
ãaãká in prost ni on nikol,
a moj nebe‰ki protokol
si ti.
BESeDA
99

PESMI
100
âe hoãe‰ prostega moÏa,
potem se da pomagati,
da, da!
Za sreão vem: ti bodi kljuã,
za pravdo vem: ti bodi luã
mojà!
BESeDA

PESMI
V
A kaj, ko ti si devica
tako slaba, grlica moja,
moja slika, visoka cvetica,
ti drhti‰ i pred sapico boja.
Kot ob uri nevihte hudi
se ti zoÏijo grudi,
ko se prikaÏem iz cestnega praha.
Ah, kak te ljubim, srnica plaha.
BESeDA
101

PESMI
102
VI
BéÏi, béÏi pred menoj,
samo ne zbéÏi!
âe te ne dobim takoj,
kmalu bo‰ v mreÏi.
Ej, sladkej‰e je potem
plámeno lice
in gorkej‰i je objem
trudne device.
BESeDA

PESMI
Na molu San Carlo
Na tisoãe let, vsak dan
hiti‰ ãez visoko oboãje
k niÏinam obzorja
v mehko naroãje
vesoljnega morja,
sonce nebe‰ko!
Poslu‰a‰ na tisoãe let
lahne govorice
in zre‰ neprestano
v môkre zenice
ti strastno in vdano
drhteãe neveste.
I
Kako bi Ïarelo ti
v samotah neskonãne praznine,
kako bi Ïivelo?
Ko jaz, ki mi gine
mladost nevesela
brez ljubice drage?
BESeDA
103

PESMI
104
Kajne, da bi dalo ti
Ïivljenje veãno kaj rado
za eno druÏico,
drobno in mlado
nebe‰ko zvezdico,
za en trenutek?
BESeDA

PESMI
II
Sijaj, sijaj, sonce,
na te ‰umeãe vodice!
Naj se, naj se spominjam
sladke nje govorice!
Sijaj, sijaj, sonce,
na te mirne ravani!
Naj se, naj se spominjam
na njen pogled vdani!
Ti do dna jim sije‰,
car nebesni, visoki,
nad zemljo hiteãi
jastreb bistrooki.
Ali jaz, ljubica, nisem
skozi oãi milino
videl ti v grudi neverne,
v tvojega srca temino.
BESeDA
105

PESMI
106
Nisem videl, jaz slepec,
nezvestobe tvoje,
ãrva, neverna ljuba,
ki ti v srcu gloje.
BESeDA

PESMI
III
No, ãasi so minoli,
zbeÏali ko potok dereã,
kot oblak nad ravninami gnani —
in, ljubica lepa, nikoli
midva se ne vidiva veã!
âe pa v Ïitja se snideva struji,
spoznati ne bo se nam moã;
in ãe se spoznava, neznani
ostaneta srci in tuji,
ko juÏni dan, severna noã.
BESeDA
107

PESMI
108
IV
Moj Bog, kako je paã ljubil to noã,
te mrzle zvezdice
in bele ravnice
moj pogled vroã!
Kako je ljubilo moje srce
ti‰ino in mir,
ko je pri‰el veãer
nad temne goré —
tedaj, ko je zubelj v kaminu Ïolt
zlatil svetlobo mehkih las,
tvoj vitki stas
in belo polt.
·e vedno pred mano leskeãejo
tvoje ãrne oãi,
glasovi sladki, kot prej‰nje dni
trepeãejo.
Oãitajoãi glasovi, ãemu
se bedni du‰i javljate,
ãemu jo ve pozdravljate,
morilke njenega miru?
Saj vi glasovi ste bili,
BESeDA

PESMI
ki mene prevarili ste,
saj vi pogledi ste bili,
ki mene preslepili ste.
BESeDA
109

PESMI
110
V
No, ãasi so minuli,
ko sem ljubil bledo smrt,
sedaj pa ljubim tebe,
o juga sonãni vrt!
Kjer se razko‰ne roÏe
valov dotikajo,
med njimi pisane kaãe
nakvi‰ku sikajo.
Lepo zaznamenovane
z znamenjem kriÏa so,
potomke one kaãe
iz paradiÏa so.
Krog Ïrtev se nesreãnih
drhteã ovijajo
in jim Ïivljenje sladko
do dna izpijajo.
In roÏe nad valovi
in sonãni Ïar v valéh,
narave tisoãeri
‰epet in jok in smeh,
ah, vse drhti v razko‰ju
BESeDA

PESMI
in vse veselo je:
kaj ãuda, da ‰e moje
srce se vnelo je!
Da je hvaleÏno tebi,
ki mu ljubav deli‰,
o sonce jasno, roÏa
in sladki paradiÏ!
BESeDA
111

PESMI
112
VI
BESeDA
Tam za vodami, tam za gorami
luna svetlà se pojavila je. Dober veãer!
Vzplavala ãeznjo je tanka meglica,
bel ‰al kraljici napravila je. Dober veãer!
Zvezda pri zvezdi se lesketajoãi
krog vladarice postavila je. Dober veãer!
Godba ‰umeãih glasov pa jo glasno
tam iz niÏine proslavila je. Dober veãer!
Radost se zopet je v srce vrnila,
ki ga Ïe zdavnaj ostavila je. Dober veãer!
Pri‰la je ljubica, dete pomladi,
z mehkim me glasom pozdravila je. Dober veãer!
Ej, vse naãrte in sklepe razuma
v brezno morjá strmoglavila je. Dober veãer!
Kakor dreveãi Nil polja egiptska,
du‰o z veseljem poplavila je. Dober veãer!

PESMI
VII
Kakor labud belogrudi poãasi
plove moj ãoln po gladini morjá,
tiho se koplje v ‰umeãih vodicah,
v blaÏenstvu koplje se du‰a mojà.
»âudeÏ si, ljubica, ti naredila,
smrt ti od mene pahnila si;
zopet si nade mi v srcu priÏgala,
zopet Ïivljenje vanj dahnila si.
Jaz sem umrl. Oj dekle, pomisli:
moje ‰iroko razprte oãi
videle niso nebe‰kega sonca,
sladkih ni ãulo uho melodij.
V moje srce se iz neÏnega loka
ostro pu‰ãica izproÏila ni;
zame ni pomlad na licih vzcvetela,
grud se devi‰ka izoÏila ni.
BESeDA
113

PESMI
114
Okamenel sem kleãal pred oltarjem,
ki ga krasil kamenit je idol;
molil sem krasno, a hladno obliãje,
molil celo kameniti prestol.
BESeDA
Menil sem pa, da ta hladna devica
roke na prsih razkriÏala bo,
z mehkim nasmehom se, milim pogledom,
vernemu slugi pribliÏala bo.
In ‰ele ti . . .« Toda nisem ji mogel
praviti dalje historije te;
smeh je u‰el pri oãeh nagajivih,
smeh ji u‰el skozi ustne sladké.
In zasmejalo se morje prostrano
in zasmejal se je lahni zefir
in zasmejale se drobne zvezdice
v tihi, neskonãni, brezdanji veãer.
Toda zaprl sem ji ustnice zlobne,
s strastnim poljubom zaprl sem jih . . .
âolniã hiti ko labud belogrudi,
vetrc objema nas lahen in tih.

PESMI
VIII
Kot na majke prsih belih
detece nebore sanja,
tukaj v krajih osamelih
voda ziblje ãoln brezdanja.
In drevo se nad valove
tiho, radovedno sklanja
iz deÏele daljne, nove,
kakor da lehno pozvanja.
Tam v globini krasno mesto,
sredi mesta katedrala.
Vanjo lepo je nevesto
Ïiva druÏba pripeljala.
Dom visoki razsvetljuje
tisoã srébrnih lestencev,
tisoã glasov oznanjuje
sladko sreão zaroãencev.
Toda — Ïenin, on ne gleda
svetlih luãi v kandelabrih,
‰umna godba mu preseda.
Ej, v njegovih prsih hrabrih
ena luã Ïari krasneje
BESeDA
115

PESMI
116
kakor vsi nebá svetovi,
eden glas zveni krepkeje
kakor vse zemljé zvonovi.
Kakor sonãni Ïar cvetice
svit oãi pijè mu du‰a,
glas izvoljene device
kot zamaknjena poslu‰a.
Kar se zgane kip v oltarji . . .
Iz oãi, ki v njih ljubezen
ni svetila v mili zarji,
‰vigne nanjga pôgled jezen.
In vse luãi potemnijo,
sladki vtihnejo glasovi,
zopet v trudno melodijo
me objamejo valovi.
In drevo se nad valove
tiho, radovedno sklanja,
sladka ljubica me zove,
kakor da lehno pozvanja:
»Zdrami se, moj ljubãek, zdrami,
kaj si se tako zamaknil,
tam med ãrnimi vodami
kaj si novega iztaknil?«
Da je ãas kot brzi vranec
tam po stepah divjajoãi,
a spomin pa samozvanec
BESeDA

PESMI
lev, ki v hipu nanjga skoãi . . .
âas je sonce, ki nam veãno
na visokem nebu sije,
a spomin z megló nesreãno
na‰im ga pogledom skrije . . .
O, da bi ti veter bila,
ki preÏene megle ãrne,
o, da bi moj ãoln vodila,
dokler se v pristan ne vrne.
BESeDA
117

PESMI
118
âuj sanje mi
âuj sanje mi sinoãnjega veãera:
Dva ljuba, draga sta umrla.
·e edenkrat sta se ozrla
na zemljo in sred noãnega zefira
sklenila v strasten, vroã objem.
On bil je v njej in ona bila v njem.
In angela teh du‰ sta stala
pri kraju in ãakála in ãakála . . .
in du‰i sta pozábili na raj . . .
Za kratek hip? Na vekomaj?
BESeDA

PESMI
II
BESeDA
119

PESMI
120
Na otãevem grobu
Povedi, mraãni me grobar, s seboj
na zéleni, na senãni grob njegov,
kjer kriÏ Ïelezen, kamenit je krov,
pod njim uÏiva otec svet pokoj.
Ah, dobro ti je tukaj, otec moj!
A jaz potujem pot ti negotov
brez smotra, brez prijateljev, drugóv,
brez sreãe, sam, a z du‰oj Ïalostnoj.
Zakaj si pravil, otec, mi nekdaj
o svetski sreãi, otec? Sèn je, sèn!
Îivljenje je sovra‰tvo, veãen boj . . .
Paã ljubim te, a ker te ljubim, znaj,
ne vo‰ãil bi ti spet iz groba vèn.
Le spavaj, spavaj, sreãni otec moj!
BESeDA

PESMI
Jesen
Oj ‰umi, ‰umi, les, ‰umljaj, ‰umljaj,
potoãek moj, oj sapica, pihljaj!
Trpi mi du‰a zapu‰ãena, vzdi‰e,
jaz mislim, mislim, v gozd grem tiho, ti‰e . . .
»Pozdravljen! Si li ti, moj ljubãek, kaj?«
Strmeã in pla‰en se ozrem nazaj,
ne vidim niã! . . . V obraz mi vetrc pi‰e
in vzna‰a listje vi‰e, vedno vi‰e.
Kam gre‰, jesen? Nekoliko postoj!
»Na jasni jug jaz grem, v toplej‰e kraje,
na dvor zeleni, beli gradiã svoj.
Krog oken, vrat visi sadje najslaje,
tam krasne so noãi.« Jaz grem s teboj,
o starka ljuba, tam bi bil najraje!
BESeDA
121

PESMI
122
Zastonj
Res teÏka, pridgar, tvoja je naloga!
O, kolikrat svari‰ jih brez uspeha:
»Kristjani moji, varujte se greha,
Boga se bojte! . . .« Nihãe te ne uboga.
Res grozen kriÏ je tebi in nadloga,
ker dostikrat ti je Ïe to uteha,
da ‰e ne spita, da se jima zdeha,
gospod soprog, pri njem gospa soproga.
Res so podloÏniki ti kaj navzkriÏni.
I moji niso po najbolj‰em kroji!
Jim pravim: »Bratje, bodite poniÏni!
Ne veãne pravde, neprestani boji!
Naj bliÏnjega kr‰ãansko ljubi bliÏnji!«
Zastonj! Ne slu‰ajo me — brki moji.
BESeDA

PESMI
Nekemu literatu
Oj, v staro-staro — starodavnem ãasu
Ïiveli niso le na pevski gori,
Ïiveli tudi na prero‰kem dvori
so pesniki tam spodaj ob Parnasu.
Kar modra Pitija v prero‰kem glasu
naznanila nad temnimi predori,
povedali so ljudstvu pesmotvori
v daktilov in spondejev bajnem krasu.
Kaj si morda iz onih Delfov, ljubãek,
ki si naredil pesmi tolik kupãek,
nabrencanih romanc in fantazij?
Ki dobro ve‰, da sam ne ve‰, kaj pi‰e‰.
Poslu‰a‰ Pitijo? Sam paro di‰e‰?
Kaj si pri‰el iz onih Delfov ti?
BESeDA
123

PESMI
124
Morituri
Mladeniã ‰el je pozno v noã domov,
tam sredi loze v cerkev se ozrl;
oj, toliko da reveÏ ni umrl:
ker polna cerkev bila je duhov.
Brez glav so pri‰li iz temnih grobov
in peli litanije so brez grl . . .
Ej, to jo je mladeniã proã udrl
in ni re‰itve ãakal od zvonov . . .
Tako kot v oni stra‰ni, pozni uri
v slovenski tudi je literaturi . . .
Brez grl jih mnogo je, brez glav niã manj.
BeÏim pred vami, slavni morituri,
ker, kaj je treba toÏnih vzdihovanj,
ãemu je treba brezkoristnih sanj?
BESeDA

PESMI
Kritikom
Srcé mi je morjá ‰irina mirna
in du‰a je morjá globoko dno,
skoz steklo vanj ne seÏe ti oko,
celo gladina bo ti neprezirna,
profesor moj! Ej, ladija pre‰erna,
ti skupaj zbito, zma‰eno telo,
le glej, da te vihar razdel ne bo
prej, ko zasije zvezda ti veãerna.
Pa zvezda ve za morja poti vse,
pa zvezda ve za vse strastné viharje,
za ãustva, misli, sku‰ene brodarje.
A glej, kako naj ti pristan odpre,
kako naj te valov, neviht obvarje,
ko zvezda-ljubica le vame zre . . .
BESeDA
125

PESMI
126
Tantal
Tantál trpi paã stra‰ne boleãine
tam v stra‰nem tártaru, kjer se mu veja
z razko‰nim sadjem zapeljivo smeja,
a ko jo ãe doseãi, spet izgine;
do grla sega val mu studenãíne,
a da bi ga minula stra‰na Ïeja,
a da bi se napil vodé, nadeja
z vodó, ko vpôgne se do nje, premine.
Pogledov Ïarnih tvojih, najmileja,
Ïelim in ustnic méda, lic miline,
a kaj — ko je med nama taka meja,
ki je ne tvorijo bregov strmine,
ki jo nemilost tvoja le nareja,
ki meni vedno bega‰ iz bliÏine.
BESeDA

PESMI
Vijolica
V krasnì Ïivela je nekdàj poljani,
kjer v travah se srebrn potoãek vije;
metuljãki, videti nje lepotije,
in drugi ljubãeki krog nje so zbrani.
Zato upre oãesci k nebu vdani,
naj re‰i jo nevarne tovar‰ije,
naj jo v samoto tiho, revo, skrije,
ker zdaj v nevarnosti je neprestani.
Usli‰i Bog molitvico naivno
in presadi v samoto cvetko divno.
Tam raste zdaj dehteãa in vesela.
Le tu pa tam obi‰ãe jo na skrivno,
da bi jo poljubila in objela
in ‰epetala par minut, ãebela.
BESeDA
127

PESMI
128
·tefanija
Temnó je danes, ah, tako temnó!
Kaj vas je treba Ïalostnih oblakov?
âuj! Tihih, bliÏajoãih se korakov
kot lahka sanja ona gre mimó.
Oj, dober veãer! — Bog daj! — Kak ljubó
tresoã je glasek njen! Odgovor makov
na sapice pozdrav sred cvetliãnjakov —
da ‰e trepeãe mi srce bolnó.
I
Poslu‰am . . . Nje stopinji vedno ti‰i . . .
Tak lahno, tiho ljubav, sladka nada
v srce hiti; ne vidi se, ne sli‰i . . .
Kak ãudna v teh deÏelah je navada,
da tujka ‰e ne trka ne pri hi‰i,
brez trkanja bi v moje srce rada . . .
BESeDA

PESMI
Oj, Emil, Emil, detece veselo
priteãe k meni v srajãki in sezuto,
da bi objel ga, da bi me objelo
in mi vo‰ãilo: »Tata, dôbo úto!«
Oj, Emil, Emil, v ãelce tvoje belo
in v lice, s cvetjem draÏestnim posuto,
in v oãki gledal bi Ïivljenje celo,
a mislil bi, da gledam le minuto.
II
Poljubil si, objel me? Res lepó!
Ná tudi ti na ãelce, v ustni, lica!
Prav taka tvoja jih ima sestrica.
Sestrica tvoja je deklè ljubó;
da radi nje mi je srcé bolnó,
ne bode menda prazna govorica.
BESeDA
129

PESMI
130
III
Dejali so, da sem paã tak in tak,
da sem metuljãek, ej, da sem ãebela,
ki lep ji je in dober cvetek vsak —
o ljubica, in ti si jim verjela!
Pri‰la je siva starka v sivi mrak,
na suhe prste ‰teti je zaãela
vse ljube, kamor sili moj korak —
o ljubica, in ti si jim verjela!
»âez leta tri!« takó sem ti dejal . . .
A kak‰no zdaj te vidim pred seboj:
oãi mraãné, medlé, obraz upal!
In ta otrok, kajne, je sinãek tvoj?
Kak lep! Res, Ïena, tebe mi je Ïal . . .
Ne joãi! . . . Sinãek, niã se me ne boj!
BESeDA

PESMI
Zapustil sem
Zapustil sem ljubljansko belo mesto,
zapustil v njem sem ljubico nezvesto,
obupan se opil in v svetli noãi
po cesti stopal sem odmevajoãi.
Sijala luna je na belo cesto
nad ·marijem. Tam pred nebá nevesto
sem padel: »O Marija! Zdihujoãi,
trpeãi du‰i daj, o daj pomoãi!«
In ãudo — srce je mirnó kot prej.
In komaj pridem v ·marije — glej, glej,
k dekletom Ïivim, v krãmo kamenito,
dá prva vinca mi z domaãih mej,
in druga putko dá z mastjo polito,
poljubãek tretja z dolgo ãrno kito!
BESeDA
131

PESMI
132
O Jurãek, Jurãek
O Jurãek, Jurãek, ta otrok nevgnan!
Igral se in zanetil ogenj v hi‰i!
In glej, Ïe ‰viga plamen vedno vi‰i
in noã je svetla kakor beli dan!
BESeDA
»Pomagaj nam, o sveti Florijan!«
Od vseh strani obupen klic se sli‰i :
»Vodé, vodé . . . Ne stoj! Nikar ne vzdi‰i! . . .
Pomagaj! . . .« Ah, in vendar vse — zaman!
Oj, Amor, Amor, glavica pretkana,
zanetil ogenj v srcu! To so ãezenj
moj oãka, majka, to je striãek jezen!
Pa kaj, ko ni ga svetega Florjana
z golido, da pogasil bi ljubezen,
ki je za tebe, ljuba, v srcu vÏgana.

PESMI
Ko na veãer
Ko na veãer ljubo pihlja zefir
in tiha luna med oblaki plove,
leté ãarovnice ãez temne krove,
goré, vodé in mirni svit jezer.
In potlej ‰vigajo v poljanski mir
z roga‰ke gore, vÏigajo domove;
in kadar zopet odzvoni danove,
ali, tu ni hi‰e, tam skednjà nikjer! . . .
A ni-li moja sreãa prah, pepel,
kar njo plamèn oãi je tvojih vzel? . . .
Zdaj vem, zdaj vem, tvoj ljubi je Mefisto,
in zvéãer nosi te na goro tisto
roga‰ko, kakor vse ãarovnice
metli‰ãe ali del kuhóvnice.
BESeDA
133

PESMI
134
Dejal je Vlah Elija
Dejal je Vlah Elija: »V lihi lozi,
ki ne drÏi nobena steza skozi,
tam bela se je vila skrivala,
ob zori se v studencu vmivala.
âe videl starec jo — mu Bog pomozi!
Srce mu prestrelila v temni vozi . . .
Z otroki pa je rada bivala,
radost je rada z njimi vÏivala.«
Tako sem videl tebe v perivoji,
kako si ljubko s fantkom govorila,
ki z drobnimi capljal noÏicami.
A da bi jaz hitel k bliÏini tvoji,
to vem, da bi mi srce prestrelila
s pogleda jeznega pu‰ãicami.
BESeDA

PESMI
V kripti
Rumeno sonce zapustim in grem
po stolbi dol, kjer boÏji grob pokojni
ble‰ãi v svetlobi luãi raznobojni,
kjer zadi ti stoji‰, Jeruzalem!
O sveti Sijon! Zopet te uzrem.
DrÏé paã nate poti mnogobrojni,
a zame ne . . . Glej, straÏnikov razbojni
pogled mi brani, da na pragu mrem.
Te luãke, to so Ïivi mladi dnovi,
ta Kristus pokopana je mladost!
Da, kriÏana bilà moja mladost!
In vendar hvalo bi dajal Jehovi,
da vstala bi kot On v zavezi novi,
no, ãas je veãni straÏnik v nje sladkost.
BESeDA
135

PESMI
136
Zakaj sem bil v kapiteljnu
Zakaj sem bil v kapiteljnu, zakaj! . . .
Tam stala pred oltarjem razsvetljenim
in v lila-krilu, s slamnikom rumenim,
Ïarela je kot v jutru rosni maj.
Zakaj sem bil v kapiteljnu, zakaj! . . .
S pogledom, bratci, ah, s pogledom enim
priÏgala luã mi v srcu zapu‰ãenem,
vgasnila jo takoj na vekomaj,
ker i‰ãem, i‰ãem je povsod okrog,
zdaj v upu rdeã, zdaj v strahu smrtnobled,
zdaj v cerkev grem, zdaj v ulice, zdaj v log.
Zaman! . . . Na nebu se prikaÏe lep komet,
izgine spet, a vedi veãni Bog,
kam prejde on v neznani daljni svet.
BESeDA

PESMI
Da bi pozabil nate
Da bi pozabil nate, bral sem v knjizi
vse Avgu‰tine, Atanazije,
Gervazije, Protazije in Azije
vse magije pred sabo zrl na mizi.
Vendar, da je bilà pi‰tola blizi,
polastil bi se v hip v ekstazi je,
tako sem pa le pil malvazije,
ki res mi je pomagala v Elizij.
A kaj, ‰e tu brenãala si v moj duh,
o ti ljubezen, ti si muha muh!
Miljon oãi ima‰, vse poke najde‰.
Ti se v ãloveka sitna zaleti‰,
z oãi na nos, z nosú v uho brenãi‰,
naposled ‰e v glavó, v glavó mi zajde‰.
BESeDA
137

PESMI
138
Prej draÏil sem prijatelja
Prej draÏil sem prijatelja: »Poljubãek,
kajne, bi bil iz njenih ust sladak,
ko roÏa so, rubin in poljski mak,
a kaj, ko te ne mara, bedni ljubãek!
A kaj, ko drugih ji sledi cel kupãek:
moj don Juan, en gigerl, en vojak
pa ta komí, pa ta, ki nosi klak,
zato paã lahko te mori obupãek.«
Tu pride‰ ti ãez drevored, neznanka . . .
Tako polzí ãez modri val labud,
ko z biseri si moãi belo grud.
Kedo je ta prelepa Gruzijanka?
»Oho, prijatelj, zdaj si ti Juan,
kajne, poljubãek, to bi bil krasan?«
BESeDA

PESMI
Slovo
Kak tiho vije‰ se, lahnó, krog mesta,
zelena Krka, kot mladà nevesta
krog Ïenina, ljubo ga objemaje,
ko mora proã od nje na tuje kraje.
In ko Ïe skorajda narazen gresta,
kako ‰umi‰ plakaje, njemu zvesta,
miljon ti solz blesti v oãeh, ki v gaje,
domove zrla veãno hi najraje.
A da pozna‰ devet visokih korov,
nebe‰kih angelov kraljico ti,
da ona biva sredi teh prostorov,
ki fra Angelico ji mojster ni:
vzdrhtela do podzemeljskih izvorov.
celo ti, hladna, ostrmela bi!
I
BESeDA
139

PESMI
140
Kako te ljubim, angel moj, kako
naj ti povem? Jaz nisem jasni zvon,
jaz tudi nisem modri Salomon,
kot stari prerok jaz jecljam samó.
A pride sodni dan. Takrat v nebo
pozove tromba nas pred boÏji tron;
in brez krivulj in brez cesarskih kron
Jehovino, glej, sodi nas oko.
II
»Poetje!« — on zavpije z glasom hudim —
»Ti pet, ti ‰est, ti dvajset krasotic
si ljubil? . . . Proã, a ne v jokanje vic.
BESeDA
v pekèl, ki vse zastonj za vas se trudim!« . . .
Tu vstopim jaz s teboj veselih lic . . .
»Ti zvest si nji . . . Ne ãudim se, ne ãudim.«

PESMI
III
Ne Ïije bajk vam toliko v vrheh,
Gorjanci moji, ni se ti v kleteh,
o tr‰ki breg, duhov preganjalo,
kot v srcu sladkih Ïelj je sanjalo.
Zdaj kraji drugi sijejo v oãeh,
‰e vedno iste nade v prsih teh.
Bo‰ li vsekdar to bol naznanjalo,
srce, se vzorom prej‰njim klanjalo?
Postani, srce moje, spomenik,
postani zbirka zgodovinskih slik,
herbarij neÏnih roÏic mi postani!
Pozabi, kar si ljubilo ‰e lani!
Kaj to drhti‰ kot listki trepetlik?
Kaj ãe‰? Da sonce vzide za Britani?
BESeDA
141

PESMI
142
IV
Zastonj! . . . Visoka stena je med nama,
ki nihãe dalje in vrhá ne ve ji . . .
Ti rada bi sluÏabnika v livreji,
ti rada bi bilà visoka dama.
Ti rada bi bilà kraljica sama
v salonih, pri kadriljah, soareji;
tvoj moÏ pa kot prilepljen ptiã na veji
od daleã glej mi kakor stara mama.
Jaz zrl le tvoja oãka bi odprta
in trgal cvetke ust iz prsi vrta,
cvetoãega, dehteãega sladkó.
Da bi bilà italijanska trta
in jaz, ki nanj opira‰ se, drevo.
ti sad dajala, senco jaz hladnó.
BESeDA

PESMI
V
Zaman, zaman! . . . In vendar pozabiti
ne morem te, dolenjska roÏa ti!
Nikdar ne jenjaj srce je ljubiti,
nikdar je vetrc sreãe boÏati!
Kot cvet metulji, naj bi jasni sviti
blaÏenstva mogli te obkroÏati.
o, da bi pravega med sateliti
izbrala si kedaj za móÏa ti!
Ah, morda bodo mamici-starici,
ej sivolaski, zlatolaski preje
solzice se prikazale na lici,
ko bo‰ spoznala ta ljubav brez meje;
za té solzé, prihodnji talisman,
o hvala, hvala! — Nisem pel zaman . . .
BESeDA
143

PESMI
144
Spomini
To bil je ãas prerójene nature,
ko plava lahna megla vrh gorà,
ko se planinski svet ljubó smehljá
kot ljuba v mislih na veãerne ure; —
ko sonãna luã me‰ãan, slikar konture,
pijè z oãmi pastir azur nebá,
curljaje vir v samoti senc brbljá,
ko noã v njem kaÏe svetle Dioskure.
Tedaj mi du‰a vsa zahrepenela.
Po druÏbi li? O ne! Kozarãki li?
·e manj. Po rúmenih denarãkih li?
âemu! . . . Le tebe vzrlo je oko;
ko ãrno noã komet, tako temo
si du‰no razjasnila mi, Angela! . . .
I
BESeDA

PESMI
In djal sem ti, da roÏa si mi roÏ.
A ti? . . . Ah no, da se ti reveÏ smili.
Seveda, on se ti ponuja, sili,
kaj ne da, ljubica? — Ne bo‰, ne bo‰!
O nismo tak ãastilec belih koÏ,
da bi kot Samson v krilu pri Dalili
tam s kodri svojo mo‰ko ãast zgubili,
o ne, vi milostna, smo pa le moÏ!
Paã sem ljubezen v svojem srcu nosil,
a nikdar nisem te ljubezni prosil,
‰e manj nevrednega pomilovanja.
Ponosna glava moja se ne klanja,
molãijo usta, lic solzà ne moãi,
naj tudi hrepeneãe srce poãi . . .
II
BESeDA
145

PESMI
146
III
Ne, tvojega ni treba milovanja!
Veã nego Rotschild, Fugger ali Krez.
veã ko nebo zvezdà in drevja les,
veã biserov to srce moje shranja.
Kot reka je, ki prej iz nje Hispanja
zlato vozila, dragotine vmes,
zato, prelepa, meni prav zares
ni treba ãisto niã pomilovanja.
Bolj tebi . . . Kot katoli‰ki Madoni
sem hotel, da bi ti svetili v kroni
ti krasni biseri, ti milijoni.
No, zdaj je proã! Naj bisere na dnu
mi ãuva led, da nikdar veã od tu
ne pridejo na dan! Po kaj? âemu?
BESeDA

PESMI
IV
âemu? . . . Hm, v nas je pesnikov dovolj!
Gregorãiãe imamo in Gorazde,
Ïenije proste, mirne kuãegazde,
PilatuÏev pa kot nikjer nikol.
Ta zvest je Ahrimanu, oni bolj
gorí za vzorni svet Ahuramazde,
in nove zopet drugi orje brazde;
ta se poti iz rodoljubja zgolj.
Sicer pri tem oranju peto bi kolo
ne bil; ‰e kako sme‰no bi uganil
in tudi kak‰nega filistra ranil.
A mraãno gleda zdaj mi v svet oko;
‰aljivost rakom ÏviÏgat, ribam gost
je ‰la zdaj Ïèla mojega bridkost.
BESeDA
147

PESMI
148
In ti si tega kriva, odaliska,
golobãek moj, belà trnjolica,
prevzetni pav, ne, ne, vijolica,
ki roka hrepeneã jo k prsim stiska.
Li ve‰, kako vsled sonãnega obiska
Ïarnó ble‰ãi dolenjska stolica,
kako po rosi vsa okolica
cvetè, drhti, kako od sreãe vriska! . . .
To dobro ve‰, a tebe pa ne rani
ljubezni moje toÏba? Ti molãi‰?
O ãudo, ãudo! . . . Ti se meni zdi‰
V
kot ãisti angel v édenski poljani,
ki brez strastí z ognjenim meãem brani
vrnitev mi v nebe‰ki paradiÏ.
BESeDA

PESMI
Tihe noãi
Zakaj li pojem? Morda, da gospém
se laskam, moji ljubi morebiti?
Hm, morda hoãem kam visoko priti,
hm, morda pa ‰e sam tega ne vem?
O vem, da pojem le zato, ker smem
povedati v besedi tajno-skriti,
kar bi ne smel drugaãe poroãiti
ni ljubici kedaj in ne ljudem.
I
»Kar poje‰, to je vse lepo in diãno« —
tako dé ljudstvo — »ali ni resniãno!
To sladke, gladke so laÏi vse skupaj!« . . .
No, kaj dé ljudstvo, to ni mar mi dosti!
âe ti ne verje‰, pa ti Bog oprosti,
o ljubica, a srce, ti obupaj!
BESeDA
149

PESMI
150
Kaj more biti bolj resniãnega,
kot na‰e du‰e glasni zdihi so?
Kaj ve‰, da vsi, ki proã od niãnega
sveta gredó, da vsi menihi so?
Kaj ve‰, da blizu res kaj miãnega
glasovi iz daljave tihi so?
Lahko, da modreci sveta odliãnega
doma sorodniki pavlihi so . . .
A du‰a na‰a — ta nikdar ne laÏe,
in ãe se v govoru drugaãna kaÏe,
pove ti vso resnico en zdihljaj.
II
In pesmi moje niso ne besede,
zdihljaji so iz srca tajne srede,
kipeãi k luãi tja v visoki raj.
BESeDA

PESMI
III
Zdihljaji so samotne du‰e cveti,
ki se odpro tedaj, kadàr zasveti
nebe‰ko sonce v ãa‰o tenkozorno,
oko nebe‰ko v moje srce borno.
Daj, ljuba, du‰e tajni vrt odpreti,
pribliÏaj roÏicam obraz razvneti,
oko pribliÏaj svoje ãudotvorno,
da soncu nagnejo se mu pokorno,
in spleti liste nade zeleneãe
in roÏice ljubezni pregoreãe
in lilije srca oãitega . . .
Dve roÏici pa ti daruj mi tudi
obraza ljubega, zakritega,
dve liliji pa svojih belih grudi.
BESeDA
151

PESMI
152
IV
Kedàr zagledam tvoje zorno lice,
se du‰e moje ãuden strah poloti,
podobe se spominjam muãenice,
ki zrl sem jo v sveti‰ãa temnem koti.
Bilà so vse krvave ji noÏice
in lice bledo je biló siroti,
ki ‰la po trnju v noãi brez zvezdíce
ob breznih po brezkonãni, strmi poti
samà . . . Ah, kaj! Saj to so puhle sanje
in fantazije, kdo se méni zanje,
in brez pomena je podoba taka.
Mogoãe je, mogoãe tudi ni,
ej, tolikrat samotna du‰a plaka,
ko v strastnih radostih telo drhti.
BESeDA

PESMI
V
Ej, kolikrat samotna du‰a plaka,
ko v burnih radostih telo drhti;
in ãaka reva, vse Ïivljenje ãaka,
telesnih radosti le konca ni.
Ob Bramaputri Ganges se pretaka,
a veãni Himalaja ju deli
in ‰ele v morju drugo drug namaka,
v nji on in ona v njem se izgubi.
Tako se hrepené zediniti
duhovi, skoz in skoz pre‰initi
in v drugem drug Ïelé izginiti.
A kdaj Ïivita dobri du‰i skupno?
Ah, zamori ju to Ïivljenje hrupno
in du‰i sami plakata obupno.
BESeDA
153

PESMI
154
VI
Zato veruj, ni strastno poÏelenje,
o draga, ki mi v du‰i zdaj gori,
to je le moje du‰e hrepenenje,
da s tvojo se kedaj zdruÏila bi.
Kako tvoj duh je blag, kako iskren je,
pokazale so mehke mi oãi,
ah, ljubica, ãe loãi nas Ïivljenje,
po smrti nama veã loãitve ni.
Tako si ljuba dva Ïivela sta
v deÏeli kranjski, rada se imela sta,
nemili stari‰i so ju loãili.
Umrla sta. Iz loãenih grobov
sta roÏa, lilija ãez sveti krov
vzkipeli in se tam zdruÏili . . .
BESeDA

PESMI
ârne noãi
Sedel sem ves vtopljen v ãarobne sanje
in pri odprtem oknu gledal v noã.
Ah, moje du‰e tiho zdihovanje
po tebi, ki te zábiti ni moã,
je demon ãul. Skoz vetrca pihljanje
zaãela mi je zla peklenska moã
obujati obup, zanikovanje,
in pokoj moje du‰e bil je proã.
»Saj te ne ljubi; ve‰ li, kak trdó
je bilo njeno angelsko oko? . . .
Kako je zrla nate prezirljivo,
kako je zrla nanjga ljubeznivo
in strastna je in polna takih muh,
da joj,« je ‰epetal laÏnivi duh.
I
BESeDA
155

PESMI
156
Dovolj je, demon, dalje ne govori
in du‰e mi s klevetami ne mori
ti nevo‰ãljivec, rad bi jo priãrnil,
od mojega srca jo rad odvrnil.
»Ti ãrv pozemeljski, ti ãlovek nori,
o slepec ti in tvoji lepi vzori!
Glej, s tvojim srcem rad bi pamet strnil
in golo ti resnico rad odgrnil! . . .«
PokaÏi jo! . . . In zrl sem vrt Edéna.
Ob krasnih roÏicah so sikale
tam kaãe in cvetove pikale.
Kedó je to? »Glej, to je du‰a njena.«
In ni re‰itve? »Ni.« In stal pri vrti
in plakal sem ob nadeji potrti.
II
BESeDA

PESMI
III
O demon, demon, kaj mi je resnica,
paã ljub‰a bi mi bila krasna laÏ.
Pa saj je to izmi‰ljena pravljica,
o demon, jeli, ti se le igra‰?
»Nikakor! Vrt prekrasni je devica,
ki jo za angela, hm, angela ima‰.«
O demon, demon, kaj mi je resnica,
paã bolj‰a bi mi bila krasna laÏ!
BESeDA
Re‰itve ni? »Nikdar.« In pozabljenja,
o temni duh, nesreãni plod stvarjenja,
ga ni? »Nikdar.« Nikdar? »Jaz vem — nikdar.«
Kaj naj storim? . . . »SovraÏi in ‰koduj!«
In v smehu je v temi polnoãnih struj
odplul zanikujoãi poglavar.
157

PESMI
158
IV
In topo zre oko v ponoãni svet,
brezsmiselno, brezãutno, brezizrazno,
po nebu plava mesec tih in bled,
na ãrno zemljo sije neprijazno.
Zato sem torej celo vrsto let
gojil krepost s tak verno, vroão, blazno
ljubavjo in skrbjo kot neÏni cvet,
da srce moje bode prazno, prazno! . . .
Zato? . . . Sicer pa prav se mi godi!
V pekèl razuma ni bilo mi treba
Ïeleti, ne se dvigati do neba,
lepo na zemlji raj‰i hodil bi,
pil sladko vince, da bi se omamil.
in zjutraj se na polnih grudih zdramil.
BESeDA

PESMI
Adrija
O Adrija, kako naj te objame,
kako te naj poljubi pogled moj!
Ti si kot deva, ki si venec sname
na dan poroãni z draÏestnoj rokój.
Kakor se Ïeninu oko zavzame,
ko jo zagleda neÏno pred seboj:
tako si, Adrija, razlila name
razko‰ij svojih pisani nebroj.
Ah, veã kot svetlih je zvezdic na nebi
in veã kot ladij-jadrnic na tebi,
morjé, ti v srcu Ïelj rodilo si.
O srce, kaj si mi morje postalo,
da bode‰ nove Ïelje pokopalo,
kot nekdaj stare potopilo si? . . .
I
BESeDA
159

PESMI
160
II
Da, srce moje, ti si ‰irno morje!
Kako mraãnó si bilo nekedaj!
A ko ti je vzcvetel ljubezni maj,
si bilo val, ki gibki ãoln ga orje.
A ko se pomraãilo je obzorje,
oj, kak‰no si biló mi do tedaj,
ko v nje oãeh zagledalo si raj,
da, to so bili ãasi tvoje glorje.
O Adrija, jaz v nedrija sem bil
zamaknjen takrat mehko valovanje,
poslu‰al strastnih usten zdihovanje . . .
Na tiste grudi, sladki njen profil
spominja‰ me, ‰epet, ki sem ga pil
iz njenih ust, na one kratke sanje.
BESeDA

PESMI
III
Zefir gladino morja valoví,
v srce pa ãustva silijo neznana,
ki prej si vedno klicalo: Nirvana!
V obupu nemem zdihovalo si.
O Ïena, kar tvoj pogled govori,
ki spe‰ z menoj iz ‰umnega pristana,
kot svetega apostola Ivana
opisati skrivnosti moãi ni.
Samo to vem, da kar je bilo prazno,
sedaj blesti nasproti mi prijazno,
Ïivljenje mi je bilo dolga noã.
Îivljenje dan je, hitro konãujoã,
poln straha, poln nadej in poln nemira
kot ‰irno morje, gnano od zefira.
BESeDA
161

PESMI
162
IV
Naj pijem, Ïena, vase tvojo rast,
s pogledom me demoniãnim umori!
Konãaj z besed sladkostjo, o govori,
povej, od kod ima‰ li to oblast?
Kako, da vzbuja‰ v meni tako strast?
Povej mi, kaj si? Kaãa li na gori,
skrivnostna sfinga na egiptskem dvori,
li angel, demon li, vodeã v proprast,
li mrzli led, li ogenj konãujoãi,
li kamen, trst se vedno zibajoãi,
li morda vse, li morda niã, povej!
Ah, Bog si vedi, to le paã odslej
za trdno vem, da ljubim te brez mej,
da ni brez tebe mi Ïiveti moãi.
BESeDA

PESMI
O noã brez sladkega miru in spanja,
v nemirih strastnih hrepenenj preãuta,
ko ure za minuto se minuta
je vlekla enoliãno brez nehanja.
»Nocoj te bom ãakála kraj zidanja
v bliÏini morja. Tam je pot nasuta,
ob poti pa stoji samotna uta,«
tako je rekla, draÏestna kot sanja.
Rad vedel bi, kaj té oãi Ïarijo,
rad sli‰al ust nebe‰ko harmonijo.
Ah, grudi . . . »Pojdi!« ‰epeta mi zlodi.
V
BESeDA
»Nikar,« dé angel . . . »Hipec sreãen bodi . . .«
»Nikar!« dé angel . . . »VÏivaj! . . .« A potlej?
Molãi, beÏi peklenski farizej.
163

PESMI
164
VI
Nikar, nikar, dejal je angel ãisti.
No to ni bil noben krilatec boÏji,
a bil je moj vodnik, sodnik najstroÏji
po mojem Odre‰itelju, po Kristi.
Bilà si, ljuba, ti moj angel tisti,
ne kakor sveti Mihael v oroÏji,
ne, kot Preãista z roÏicoj v podnoÏji
ob liliji visoki, ozkolisti.
Pokazala si nase: »Bodi moÏ!«
Dejala si: »Kaj li pozabil bo‰
na lilijo in roÏo svojo milo?«
Ne, ne, preljuba moja, drugih roÏ
ne bo plamteãe mi srce ljubilo,
ni drugih lilij s pesmimi ãastilo.
BESeDA

PESMI
VII
»Ha ha, ha ha, ha ha, ha ha, ha ha! . . .
Poglejte ga, sovraÏnika poliãka,
kako se rad z menoj o vzorih priãka,
poglejte ga, svetnika, vzor-moÏa!
Ah! Stopi vendar na realna tla,
ni baba vredna ene kaplje cviãka,
le varaj jih, ne bodi brat osliãka,
ha ha, ha ha, ha ha, ha ha, ha ha! . . .«
Miruj, miruj, ne smej se toli grozno,
prijatelj moj, ker Ïe je nekam pozno,
in ãuj, prijatelj, kaj ti jaz velim:
Da raj‰i v vi‰jih sferah se hladim,
kot da bi na realnih tleh peklenskih
se cvrl in pekel ob pohotnih Ïenskih . . .
BESeDA
165

PESMI
166
VIII
O, ljubi, du‰a, in v krepost verjami
in z dvomi se nikar nikdar ne muãi
in, hrepeneã strastnó vsekdar po luãi,
veruj, da tam izvira . . . nad zvezdami.
Tam biva On, vesoljni Bog nad nami,
v rokàh so mu do vseh skrivnosti kljuãi,
ki rad jih da — le trudi se, le uãi,
le ljubi s srcem, z glavo in rokami!
In smrti ni! . . . Jaz vidim le Ïivljenje,
ljubezen veãno vidim krog in krog;
saj ãe te, duh, neskonãno hrepenenje,
ah, ãe te je v nebo poklical Bog:
Glej, vzklilo je telo v lepo zelenje,
kot roÏica krasi dehteãi log.
BESeDA

PESMI
Moj Bog
BESeDA
Il faut que tout homme trouve
pour lui-même une possibilité
particuliére de vie supérieure dans
l’humble et inévitable réalité quotidienne.
Maeterlinck
Ko pride noã, sodruga fantazije,
in mir objame polja in goré,
se raz podobe moje galerije
spominov temni zastori spusté.
In duh se med spomini lahno vije
in moje ranjeno drhti srce,
in pozna ura v tihi noãi bije
in vedno ‰e oãi v temò strmé.
Takó pred Bogorodico trepeãe,
sedaj vstajaje, a sedaj vmiraje,
do jutra sebe gonobeãi plamen.
I
167

PESMI
168
O, da bi tudi ti, srce goreãe,
ob grobu zadnje Ïe biló postaje
in vzdihnilo Ïe k njej poslednji amen!
BESeDA

PESMI
A tu ni govora o koncu, ni . . .
Globoko brezno zije pred menoj
in liro mojo, ki na dnu leÏi,
zakriva z nepremaganoj temoj.
Le malo strun napetih je na nji
in skoz temò duhá ‰e mali broj
le malo-malokdaj se oglasi
z obupa polnoj, Ïalostnoj toÏboj.
O demon zanikavanja, ãemu,
ãemu mi jemlje‰ dneva svetlo luã,
da tava duh po temi brez miru?
Spoznanje kje je, demon, kje je kljuã
do sreãe? . . . Tvoje peklo bodi raj
in tvoja noã me razsvetljuje naj? . . .
II
BESeDA
169

PESMI
170
III
O Bog svetlobe, stvarnik harmonije,
tvoj izgubljeni sin je zopet tu;
o, daj mu izgre‰enega mirú
v bliÏini svoje svete domaãije!
O, naj mu Ïarek milosti zasije
v tem osamelem, osamelem dnu
srca in du‰e, da po dvojnem zlu
zapoje zopet prej‰nje melodije!
Glej, menil sem, da mogel bi Ïiveti
brez tebe kdaj, brez svojega Boga;
a naj li rastejo vonjivi cveti
brez sonca sredi jasnega neba?
Zato pre‰ini me, o Bog, zaneti
mi veãni, Ïarki ogenj v dnu srca!
BESeDA

PESMI
IV
V pu‰ãavi si v podobi megloviti
bil Izraelcem verni kaÏipot;
v plamenu te je gledal, o Gospod,
in v blisku svetlem njih vodnik ãastiti.
A v Palestini nisi hotel priti
pred njih oãi, in samo iz dobrot
so dolgo te spoznavali povsod,
dokler te niso jenjali ljubiti.
A vse drugaãe sem te videl jaz,
ko zrl sem en trenutek ti v obraz
tedaj, ko si, nebe‰ki gospodar,
v oãesi njeni blagi, neÏni, krotki
pri‰el, ah da, v tem blaÏenem trenotki
postalo ti je srce Ïgalen dar.
BESeDA
171

PESMI
172
Tam v svitu nepozabljene mladosti
sem videl te, ah, toli-tolikrat,
ko v majnikovo noã si poln sladkosti
hitel med kore svetlih mirijad.
Ko zdaj si pri‰el v stra‰nih strel hitrosti
ljubeãi Bog, svoj narod kaznovat,
a zopet izpregledal mu slabosti
in v rosnem jutru vzbudil novih nad.
Ko gnali so nebroj z gorâ pastirji
in pri‰el je nad gore drug nebroj,
tedaj sem posedeval pri klavirji
in razgovarjal se ljubó s teboj.
Kako sem ljubil te, o harmonija,
o Bog, o Stvarnik, o svetá Mesija! . . .
V
BESeDA

PESMI
VI
A glej, odtrgali, odstranili so me
od prsi sladkih, ljubljenih tvojih
in stra‰no paã okanili so me,
rekoã: »Spoznavaj ga odslej iz knjig!«
O glupost, ki Ï njo ranili so me,
o njih dokazi, vrag odnesi jih!
In s hipotezoj hranili so me
in zamorili v srcu slednji vzdih . . .
Brez dogem in brez va‰ih energij
sem vedel bolje nego zdaj nekoã,
da On je vir vseh zemeljskih moãi,
da v slednjem Ïarku, plámenu in zvoku,
magnetnem toku in rastlinskem soku
deluje v mislih On, prvotna moã.
BESeDA
173

PESMI
174
VII
O Ti! . . . O kdo? Ah, neizraÏeni
in neizrazni, naj srce te ãuti
ne v sladki, ãudokratki le minuti,
ne, veãno, kakor tvoji blaÏeni!
Ne samo v burji nevtolaÏeni,
ne samo tam v asketski trdi kuti,
ne samo z ljubico v samotni uti,
ko ãevrljamo trije neopaÏeni.
Ne, vekomaj povsod! Kot dete borno,
ki tu-le mirno, a s teboj zgovorno
si bere drobnih cvetov po livadi,
naj vekomaj i jaz s teboj Ïivim! . . .
âuj, dete! Kam hiti‰? âuj, angel mladi!«
No, detece beÏi, a Bog gre Ï njim . . .
BESeDA

PESMI
VIII
Kaj, ti beÏi‰? âemu-li? Pred hlimbàj?
A svojega Boga se ne boji‰?
V naravi lepi se tak varen zdi‰,
v resnici misli svojih, otrok moj?
O, prav ima‰! I jaz sledim takoj
v resnice svetli, jasni paradiÏ
in daj mi krono ali daj mi kriÏ.
o svet, ponudi mir mi ali boj:
enako! . . . Luã je samo jedna, jedna
in veã kot enega Ïivljenja vredna
in veã kot ene, veã kot ene smrti.
Prej bil podoben barki sem potrti,
a zdaj le jadra, ladja, mi razvij!
Ne boj se mi viharjev in peãi! . . .
BESeDA
175

PESMI
176
Izprehod
V tiho samoto se kradejo, sijejo
polni nemira in polni mladosti
sonãni prameni, in ljubko se vijejo
lahki zefiri, otroci prostosti.
Îivi krilatci v uho meni lijejo
svoje skrivnosti, ljubavne norosti,
srca zaljubljena glasno jim bijejo
v sladkih objemih, v opojni radosti.
Toda molãite, ni meni kot vam
do krasotic, va‰ih ljubic na polji,
ni do veselja. Ah, jaz sem paã sam.
O, da bi ãul vsaj en lahen vzdihljaj
njenega srca v ta daleki gaj! . . .
No, to ne bode nikoli, nikoli.
I
II
BESeDA

PESMI
Bistrica reka, podobna si vdovi,
ktera Ïaluje pod senco cipres,
in tako meni ginevajo dnovi
kakor valovi zakriti od brez.
Ali ko poldne zvonijo zvonovi,
kdo te pozdravi z visokih nebes?
Ko te poljubijo Ïarki njegovi,
kdo vladajoãi ti v srcu je knez?
Ti si prelestna, ej, ti si prejasna,
toda jasnej‰e je moje srce,
pridi, poglej, moja ljubica krasna,
v mojega srca globoko morjé,
kdo tam caruje in kdo tam Ïari?
Nisi li morda, o ljubica, ti? . . .
BESeDA
177

PESMI
178
III
S sliko to v srcu grem ljubo po loki,
kar se ustavim: pred mano ribnjak!
Toda ne ribice, gladki le boki
dev so ustavili hitri korak.
To so zbeÏale, té v smehu, té v joki,
vse zarudele in vitke kot mak,
v strahu kot ljuba po ‰umni poroki,
ko se pribliÏa tajinstveni mrak.
Ljube deviãice, ah, le se kópajte,
ali vsaj lahno po kamenju stopajte,
da si ne ranite belih noÏic.
Ni moje srce kak sultan goreã,
ki mu je treba cel harem devic,
ena je v njem, in Ïe ta je preveã.
BESeDA

PESMI
IV
Pesmi nemirne, ãemu ste letele
gori na sever iz cvetnega juga,
obãudovat ledenike li bele
ali meglenega morij sodruga?
Ali samotne li fjorde in fjele
ali smereko, ki prazna ji struga
njena je znanka in druge vesele
neme ãeri so in Ïalost in tuga?
Pesmi ve strastne, lepoto Germanke
mrzle in hladne in ãiste in tihe
ste obãudávale dolgo dovolj.
Zopet poglejte v oãi Gruzijanke,
juÏne poslu‰ajte zopet mi vzdihe.
zopet oÏivite bolj se in bolj!
BESeDA
179

PESMI
180
V
Srce neumno! V naravo poglej!
Sonce gorí, ah, in v morju strasti
cela narava trepeãe; od mej,
‰um in poljan in od gorskih redi
miga Ïivljenje ti polno nadej.
Ah, ne zamudi teh uric in dni,
zdaj se na draÏestnih grudih ogrej,
zdaj se gorkote in sreãe napij!
Pusti zdaj pesmi! In meni veruj,
tudi brez njih bo ‰e kroÏil ta svet.
Veã paã jih nima krojaãev Pariz,
kakor poetov na‰ bedni komet.
·ijte po modi, dajajte v natis.
pesniki! Srce, a ti? Poljubuj!
BESeDA

PESMI
VI
Srce neumno, a ti poljubuj,
srce neumno, ti pesmi ne kuj!
Rado bi, rado — a dokler resnice
in harmonije in ljubke device
nisem objelo, nikar ne vkazuj:
Srce, ne poj mi veã, srce, miruj!
Ko pa izginejo ãrne meglice,
da bom spet jasno kot vinske gorice,
kadar bom sreãno . . . zaklinjam se tebi,
pesmi utihnejo moje . . .
Saj melodije na blaÏenem nebi,
sreãe vzdihljaji, ki du‰a jih poje,
kaj so li pesmi, resniãne in bajne,
mile izpovedi sreãe brezkrajne?« . . .
BESeDA
181

PESMI
182
A tebi, poet
A tebi, poet, bodi geslo:
Resnica! Paã kaÏe narava jo ãutna,
a vendar k nji ravno je veslo
le misel sluãajna, nadzemska, minutna.
Ti sam ne ve‰, kaj jo prineslo,
pre‰ine te hkrati kot Platona, Njutna;
obdrÏi jo! Ah, ãe si teslo,
izgine, zbeÏi ti kot noga ko‰utna.
Le poj, ãe od zgoraj ti dano,
in reci: Drugovi, jaz vem za resnico,
le pojdite verno za mano!
BESeDA
âe ni, pa ne toÏi z nirvano!
Kako li bo‰ videl visoko zvezdíco
skoz steklo prozorno, a z motno zenico? . . .

PESMI
III
BESeDA
183

PESMI
184
Starec in ptica
âas hiti in ne odla‰a,
staro izgubi veljavo,
kar je novo, to je pravo,
taka je usoda na‰a.
Godec stare korenine
te‰i svoje boleãine
z glasi tamburice;
vbira strunice srebrne,
poje pesmice Ïalobne
v sivo brado, v velo lice
grenka solza se mu vtrne:
»Dosti Ïivel sem na sveti,
dosti sem uÏil radosti,
dosti moral sem trpeti,
dosti sku‰en sem — zadosti.
A ne slu‰a na‰ih svétov,
starih, sku‰enih oãetov
mladeÏ, roga se in smeje
temu, kar starina deje,
kar je novo, je na glasi!
BESeDA

PESMI
Kje ste ãasi, kje ste ãasi,
stara, sreãna, zlata leta,
polna krasa, polna cveta!
Kje ste, kje ste?« starec toÏi
in oãi vpre prot nebesom.
»Kje ste, kje ste?« starec toÏi
s tamburico pod drevesom.
Pa priplove nad staruha,
nad staruha do drevesa
lepa ptica, ãila ptica,
lepa ãila krilatica.
In otresa si peresa
in glavico si otresa
in poredno opona‰a
Ïalostnega tambura‰a:
»Kaj te peãe, starãe sivi,
da solzice si otira‰
in tako Ïalobno svira‰?«
»Tega so mladiãi krivi,«
deje ptici starãe sivi.
»Kaj so, starãe, ti storili,
da so te oÏalostili?«
»Ker ne slu‰ajo, kar svétje
stari moÏ, ki skusil svet je.«
BESeDA
185

PESMI
186
A zaroga se mu ptica,
hudomu‰na krilatica:
»Molãi, molãi, starãe sivi!
Dosti skusil si na sveti,
toda zdaj ne zna‰ Ïiveti!
Ker za dnevom dan izginja,
ker se ãas in svet spreminja,
niso tvoji sveti zdravi,
niso tvoji sveti pravi!
Molãi, molãi, starãe sivi!
Omegleno ti okó je,
slabo, slabo Ïe uhó je
in prevari te oboje;
ãuti nimajo strasti veã,
udje nimajo moãi veã!
Bistra na‰a so oãesa,
moã nam ude in telesa,
ãute strast pretresa!
Molãi, molãi, starãe sivi!
âas hiti in ne odla‰a,
staro izgubi veljavo,
kar je novo, to je pravo,
taka je usoda na‰a!«
To izgovoriv‰i ‰ine
ptica v vi‰njeve vi‰ine.
BESeDA

PESMI
A ostane pod drevesom
starec s svojo tamburico,
za nasprotnico, za ptico
zre z oró‰enim oãesom.
Vzleta ptica vedno vi‰e,
svira starec vedno ti‰e,
ti‰je starãevo je petje,
ti‰je to, kar starec svétje.
Umolknilo je igranje . . .
V trdne se zaziblje sanje,
v trdne sanje, smrtne sanje,
toda — kdo! — se zmeni zanje?
In podobna svetli zori
se prikaÏe med oblaki,
med svobodnimi junaki
prosta ptica, na‰a doba!
BESeDA
187

PESMI
188
Azrael
»Oj ljubosumni pa‰a ti,
al smem te nekaj vpra‰ati?
Zakaj zapira‰ jo v harém,
âerkesko mlado, luã oãem?«
ȉuj . . . Selima se jaz bojim.
Da ona ne uide z njim.«
»Oj bistroumni pa‰a ti,
al smem te dalje vpra‰ati?
Pa kaj bi storil moj gospod,
ãe veã je ne bi na‰el tod?«
»Jaz vse vojské bi nanj poslal
in bi predrzneÏa iskal.
In joj mu, kadar bi ga vjel.
takoj bi ga ob glavo del!«
BESeDA

PESMI
Ho, ho, dasi preseda ti,
to moram ti povedati:
Ne bode‰ ga, ne bode‰ vjel,
ãe pride angel Azrael.«
In strah mu lice spreleti,
in pla‰no pa‰a govori:
»Ne bodem ga, ne bodem vjel,
ãe pride angel Azrael.«
BESeDA
189

PESMI
190
Dekliãino premi‰ljevanje
»Teci, teci, reka
ãez ‰iroko plan,
skozi mraãne lese
v ‰irni ocean.
Teci, nesi ‰opek
ob bregovih teh,
ob vaseh in mestih
na valovih teh.
Tam na morju plava
barka pisana,
jambori visoki,
jadra od snegá.
V ladiji se vozi
ljubãek, mlad mornar,
v daljne kraje hodi
ljubãek, mlad mornar.
BESeDA

PESMI
Rekel je, da pride
Ïe ãez leta tri,
zdaj je Ïe ãetrto,
pa ga vendar ni.
O moj revni ‰opek,
da bi te spoznal,
ali bi zavriskal,
ali bi se zbal?
Da bi te zagledal,
ali bi vesel
vjel te in pripel te,
ali bi zaklel?« . . .
Med valovi zibal
‰opek se lahnó,
spremljalo ga njeno
solzno je oko.
Spremljalo ga njeno
solzno je oko,
k ljubãeku mornarju
srce prezvestó.
BESeDA
191

PESMI
192
Popotnica
Na postelji leÏi bolnà
prelepa mlada deklica.
Ah, veã ne gleda v mladi svet.
ne slu‰a sladkih veã besed.
kot jih je slu‰ala popred.
Ne slu‰a jih, ne govori,
le v sveto luã strmi, molãi . . .
Kar pride k njej duhovnik mlad
obhajat jo poslednjikrat.
»Zakaj, oj deklica bolnà.
za du‰no zdravje ni ti mar?
Oj, neobhajana nikar
ne pusti belega svetá!«
Upre vanj Ïalostne oãi
in z bridkim smehom govori:
»Nikar ne bodi pregoreã,
nikar ne trudi se preveã!
Ti si mi srãno zdravje vzel,
‰e du‰no zdravje sam imej!
Obljubil si in se zaklel;
zvesto ljubiti me vselej . . .«
BESeDA

PESMI
In obrnila se je preã
in ni pogledala ga veã.
Ah, ustne se zaprle so,
sladké oãi umrle so.
BESeDA
193

PESMI
194
Svetinji
Povej mi, o zlata svetinja,
na belih prsih devici,
predragi rajnci, viseãa,
povej mi po pravici:
âegav si mi dar? Ali dala
spominek znanka zvesta
iz daljne boÏje poti,
iz daljnega li mesta?
Povej, ali morda te ljubãek
okrog vratú pripel je
in zraven nedolÏno devico
poljubil in objel je? . . .
Li v dobi veãerni, skrivnostni,
pred sveto podobo v molitvi
na ustnicah strastnih si njenih
drhtela v presladki zdruÏitvi?
In — je li tiha solza
na bledi obrazek pritekla,
kadàr so njena usta
njegà ime izrekla . . . ?
Povej, zakaj je umrla
BESeDA

PESMI
tak zgodaj, tak mlada devica,
in je li res, kar pravi
ta ljudska govorica,
da kriv je on? . . . Ah, ustne,
zakaj ste se zaprle,
da bi to skrivnost mi odkrile,
oãi, ah, zakaj ste umrle? —
Zaprle so se, da na veãno
njegovo ime zamolãijo,
umrle so paã, da z ukori
Ïivljenja mu veã ne grenijo.
BESeDA
195

PESMI
196
Na blejskem otoku
S poniÏno sklonjeno glavó
sem stopil v Marijin hram.
uprl oãi v BrezmadeÏno;
ne mislite, da se bahám!
PoniÏno sklonjeno kleãi
poboÏno ljudstvo v klopeh;
nekteri drÏé se Ïalostno,
no — drugi drÏé se na smeh.
Tam gori zre pa Dávidinja
po beli cerkvi dol.
O ko bi res le Ïiva bilà.
zaslúÏila bi prestol!
In sél in gledal sem, kako
lepo molilo si ti,
poboÏno ljudstvo romarsko,
za boÏje milosti.
BESeDA

PESMI
Najprej je pri‰là, Bog ve, Bog ve,
al angelãek ali demon —
prijela za vrv je s prelepo rokó
in tànko zaklenkal je zvon.
»Oj sveta boÏja Poródica!
Pred svetoj velikoj noãjoj
ostavil me je; da vrne se, daj,
galantni stotnik moj.
Kako me je vozil po tihih valéh
ta bledi, prekrasni moÏ . . .
Kajne, o boÏja Poródica,
da me usli‰ala bo‰?«
No, druga pride Ïenka starà
s tresoão, ka‰ãeno rokó,
da tudi ona zacinglja
in milost veliko dobó.
»Pri‰là sem stara revica
na zvonãek zacingljat,
da ‰el bi iz osme ‰ole moj sin
v ljubljanski lemenat.
BESeDA
197

PESMI
198
Pa prej je mislil biti kaplan,
pa zdaj noãe sli‰ati veã,
o daj, da bi Dunaj in doktor in jus
in druge sku‰njave ‰le preã!«
In tretji se bliÏa gorjanski kmet
in prime nerodno za vrv,
v oltar upre zaupljivi pogled
in toÏno namr‰i obrv:
»Oh, padarji jo zdravijo
s planinskimi roÏicami,
a vendar niã ne opravijo —
umrla bo boÏica mi!
Pa ãe bo umrla Ïenica mojà,
kdo naj bi tolaÏil njih jok?
Pomisli, o mati Jezusova,
da imam pet majhnih otrok!
In ako bi nosil Jezu‰ãka
z osliãkom le JoÏef samó,
pomisli, kako bi paã JoÏefu
nerodno in teÏko biló!
BESeDA

PESMI
Oh, daj, da ozdravi Ïenica mojà,
in jaz obljubim ti v dar
tri srãka vo‰ãena in tebi v ãast
‰est belih sveã v oltar!«
âetrti nastopi — kedo je to?
âetrti bil sem jaz,
ki sem prijel za milostno vrv
in gledal v Madonin obraz:
»âuj! Ljubita sinka mater bolnó
in jo tolaÏita,
a med seboj se hudó, hudó
ta sinãka sovraÏita.
In pride k majki prvi sin,
zdravil najbolj‰ih nesoã,
in z drugimi pride drugi sin,
ko bliÏa temna se noã.
,Ná, majka, sprejmi zdravila le-ta,
gotovo ozdrávela bo‰!‘
,Kaj tvoja, moja vzela bo
iz lepih planinskih roÏ!‘
BESeDA
199

PESMI
200
,Seveda, seveda, le proã od nje!
Ná, majka, tole pij . . .‘
,Nikdár tegà ne dopustim‘,
brat drugi govori.
Tako se brata prepirata,
a majka umira med tem!
A jaz, ki ljubim jo tudi gorkó,
pribeÏal sem k tebi sem.
O sveta boÏja Poródica,
usmili, usmili se nas!
Sprijazni brata sovraÏnika,
saj je Ïe zadnji ãas.« . . .
BESeDA

PESMI
Noã na poljani
Konec je Ïe vendar dneva
trudnega, nemirnega,
legel je popotnik v travo
sredi polja ‰irnega.
Ko pa je leÏàl in gledal
v tihe zvezde vrh nebá,
pri‰la mu je v srce misel,
misel bila Ïalostna:
»Ni mi stari‰ev prijaznih.
dobrih sester, bratcev ni,
oh, da mogel bi poãiti
vsaj pri gorki ljubici!
Lepa, gizdava devojka
postelj bi narejala
in ozirala se name
in poredno smejala.
BESeDA
201

PESMI
202
Govora bi veselil se
in smehljanja njenega
in niã veã se ne bi ãutil
tako zapu‰ãenega . . .«
Ko tako je gledal v zvezde
vrh neba veãernega,
za‰umele so mu trave
sredi polja ‰irnega:
»Kaj paã govori‰, popotnik!
Da jih nima‰ stari‰ev?
Nima‰ sestric, nima‰ ljube,
nima‰ jih tovari‰ev?
Stari‰i, prijazni bratci
v senãnih ti drevesih so;
dobre sestre svetle zvezde
gori na nebesih so.
Stari‰i, prijazni bratci
sence hladne ti dajó,
dobre sestre, svetle zvezde,
te prijazno gledajo,
BESeDA

PESMI
ljubica, krasnà poljana,
pa v naroãaju drÏi
in ‰epeãe tajne bajke,
dokler ne zaspi‰ na nji.«
BESeDA
203

PESMI
204
Îelje idealistove
Jaz res ne vem, da Ïenske te
ne morem nikdar pozabiti,
saj lepa ni Bog ve kako, toda paã!
Ne smem tako govoriti.
O, lepa je res! Te njene oãi
so Ïe marsikoga zmotile,
a da ne morem jaz od njih,
to je Ïe kar od sile.
Kako bi rad Ïe bil vesel
in delal kot drugi napitke
in pel kot drugi in kegljal
kot drugi na dobitke.
·e raj‰i bi pa moder postal
in resen in trezen in bister
in morda za narod navdu‰en celo,
da — pravcati filister.
BESeDA

PESMI
Uj, to je filister, bi rekli potem,
na celem mu Kranjskem ni para,
sam zase skrbi, za druÏbo mu ni,
za Ïenske celo niã ne mara.
A kaj — ãe kegljam, bi oskuben bil,
da bi ‰e hlaãe izgubil,
da pijem, ãe ne bi zaljubljen bil,
ej, to bi se ‰ele zaljubil!
A kje bom ‰e jaz podbradek imel,
a kje bom ‰e jaz trebu‰en,
a kje bom ‰e jaz za narod tako
stra‰ansko goreã in navdu‰en?
A kje se bom jaz nerodneÏ tak
bogato, sijajno obabil? . . .
O, da bi le zabil to Ïensko kedaj,
te njene oãi da bi zabil!
Te njene oãi da bi zabil kedaj,
gladkó bi ‰lo pôtlej vse drugo,
in vem, da bi morda ‰e kriÏec dobil
za to ali ono zaslugo.
BESeDA
205

PESMI
206
Starãkova pesem
Moje prvo deklè, to je bilo hitró
in urno in gibãno in skoãno,
da sam nisem vedel, kedaj je u‰lo
pod gorko odejo poroãno.
Za‰lo mi je sonce za gorami Ïe,
za livadami, tihimi polji;
njene lepe oãi Ïe niã veã ne goré,
od‰la je v svet lep‰i in bolji.
In drugo deklè sem za ljubico vzel.
Ej, tam pod di‰eãim kostanjem
lagala se ona, tam vetrãek vel
nasproti z lahkotnim ‰u‰ljanjem.
In veter odnesel mi ljubico to,
kot lahno peresce odpihal,
a jaz za nobeno veã Ïensko lepo
od tákrat naprej nisem vzdihal.
BESeDA

PESMI
Ko tretja je ljuba, smrt bleda, pri‰la,
zadrl sem se nánjo: »Kredita
nobena veã nima pri meni Ïenà,
zato le poberi kopita!«
In ni je veã póme. A znanci okrog,
le i‰ãite lepih si parãkov
in ljubite! Toda jaz trtice sok
bom pil iz kipeãih kozarãkov.
BESeDA
207

PESMI
208
Misli starãeve
Tihi gaj, mrtvi gaj
Ïe niã veã ne ‰umi,
le ‰e malokedaj
skozenj ptiãka leti,
le ‰e malokedaj
lep spomin se vzbudi,
kako smo ljubili, Ïiveli . . .
tudi tebe, moj gajek boróvi,
tudi tebe so danes odeli
snegovi.
BESeDA

PESMI
Zimska idila
Proti cerkvi veseli mi svatje gredó
po snegu, po snegu v sveãani,
nevestica ima Ïe sivo glavó,
a Ïenin koÏuh s tulipani.
In v cerkvi zagodejo ‰olski gospod
okrogle, pa v durih, ne v molih.
Dekletca mladà so poskrila se v kot,
v cerkvenih se kihajo stolih.
Tam zunaj je zima, aj zimica paã,
pa vendarle sonãece greje,
potok se hahljá, ker ne more drugaã,
poredno se vetrãek smeje.
Pa kaj, da se ne bi smejal paã sladkó
potoãek in vetrc s farani,
ko ima nevesta Ïe sivo glavó,
a Ïenin koÏuh s tulipani!
BESeDA
209

PESMI
210
Pred cerkvijo
To je smehljanja
in ‰epetanja,
ljudstvo iz cerkve hiti,
stidno pove‰a oãi
hãerka Ïupanja.
Komur bo Ïenka
lepa mladenka,
sreãen paã tisti! Poljan
dal mu bo oãka Ïupan,
dal mu bo cvenka.
BESeDA

PESMI
Podgorska svetnica
Ko pribliÏa se mrak, zapusti beli dvor
in gre k Matere boÏje kapelici gor
gozdarjeva hãerka Marica.
Pred kamenim deva oltarjem kleãi . . .
Raz obokani strop pa svetilka visi,
vsa v roÏah je lur‰ka Devica.
Pa podgorska Ïe mamka zanetila je,
aj veãernica zvezda zasvetila je,
aj Ïe vetrc zavel od zapada.
Ko ‰e roÏica moli, devojka tam,
pridrevé, pridrevé Mariji pred hram
lovski psi kakor blisk iznenada.
Kako je njen pógled bojeã in plah,
njene grudi prebele pa zoÏil je strah
in kako paã dekle trepetá mi!
Glej, tu se prikaÏe iz temnih vej,
jo pogleda zaãuden in stopi naprej
mlad lovec, da, s pu‰ko na rami!
BESeDA
211

PESMI
212
»Niã psov se, prelepa devojka, ne boj,
in dovoli‰, da grem tja do ceste s teboj,
do cesarske, do belega doma?
Gotovo si lepa gozdarjeva hãi,
o kteri vse ljudstvo okrog govori,
da veãer vsak h kapelici roma?«
Ni vedela ona ni kaj ni kako
in molãe mu podala je belo rokó
in besedo poslu‰ala sladko;
a ko se na cesti tam loãil je,
oj to se lepo priporoãil je
in obljubil ji priti ãez kratko.
»Lepa hãerka mojà, prej vesela tako,
zakaj si, zakaj si zaãela tako
pove‰ati lice otoÏno?
In zakaj tak zami‰ljena, hãerka, sedi‰?
Si li bolna, li morda si ãesa Ïeli‰,
ali morda tak moli‰ poboÏno?«
»Saj nisem ne bolna, prav niã se ne boj,
in tudi molila ‰e nisem nocoj!«
oãetu je hãerka dejala;
»in tudi niãesar srce ne Ïeli.«
BESeDA

PESMI
Ah, to si lagala, gozdarjeva hãi,
ko to si oãetu dejala!
»No, ãe bleda bi nunica rada bilà
in k ãastitim klarisinjam rada bi ‰la,
ne bo se ti nikdar branilo.«
Tako je gozdar lepi hãerki dejal,
a nikdar ni vedel, a nikdar ni znal,
kaj srce je mladi teÏilo . . .
In pre‰el je dan in pretekla je noã,
minil eden teden, o, dva sta Ïe proã,
pa na cesti — poglej — na cesarski,
pred koãijo konjiãa, hej, vrana mi dva
ko ptiãa brzà nad poljanami dva
letita proti hi‰i gozdarski.
BESeDA
»Bog vas Ïivi, gozdar, Bog ohrani va‰ krov,
a jaz sem pripeljal se danes na lov
na srnico s pu‰kico tenko.«
»Predlanskim tu zvrnil se zadnji je par . . .«
»O, saj meni ni take srnice mar,
va‰o hãerko mi dajte za Ïenko!«
»Mojo hãerko bi radi za Ïenko svojà?
Prav lepo! Jaz nimam prav niã zoper to,
213

PESMI
214
ali ona je Ïiva svetnica!
In prejkone pojde v kak tih samostan,
in prejkone boste prosili zaman.
no, vendar mogoãe . . . Marica!
Poslu‰aj me, ljubljena hãerka mojà:
da bila bi Ïenka mu, lepa gospa,
ta lepi mladeniã te snubi;
iz srca bi rad bil zakonski ti moÏ,
a kaj, ko ga menda hotela ne bo‰ . . .«
»A kaj da ne, oãka moj ljubi? . . .«
In pohitel je lovec k nevesti vesel
in za belo roãico je ljubo prijel
in poljubil na lica razvneta.
Zasmejal se starec in tlesknil ob dlan:
»Ho, hãerka, od kdaj pa je to — samostan?
No, to ste, no to ste dekleta!«
BESeDA

PESMI
Hvala starega ãasa
To so bili stari na‰i
vse drugaãni tiãi,
pili niso ga po ãa‰i,
ampak po poliãi.
Bili so to drugi ljudi,
eh, po svetkovanji
rekel je na‰ Ïupnik tudi
mamici Ïupanji:
»Veste, mamica, debelo
si debelo voli,
zavrtiva se veselo
malo naokoli.«
Pa je ‰lo . . . Pa se zdrÏali
niso nikdar kôla,
a za plaãa smo mu dali
pitanega vola.
BESeDA
215

PESMI
216
Mlinarjeva hãerka
»Jaz sem pri hi‰i,
k okencu pridi,
Zorica, v moje naroãje!«
Ona ga sli‰i,
ona ga vidi —
sli‰ati, videti noãe.
»Lahko ti noã!«
Janko gre proã. —
Pri‰li so, pri‰li z ognjenimi vranci
hrabri ulanci,
v selo prijezdili so,
v hi‰e se vgnezdili so.
Niso paã vzeli vasice z naskokom,
bru‰enim meãem v desnici,
toda srce pa z besedo in okom
marsikateri devici.
Zorino srce, nezmagani tabor,
vojnik vzel krasen in hraber.
BESeDA

PESMI
»Jaz sem pri hi‰i,
k okencu pridi,
Zora, moj srãek, vstani!«
Ona ga sli‰i,
ona ga vidi,
pa se ulanca ne brani . . .
»Janko, a kaj je vendar s teboj?
V krãmo — ne gre‰ veã,
v cerkev — ne gre‰ veã,
k plesu — ne gre‰ veã!
In tako bled si kot mrliã nocoj . . .«
Toda ni oãki ni materi svoji,
bratu ni sestri tegà ne pove.
BESeDA
217

PESMI
218
Pesmica o pisarju
Kako ta presneti pisar
podpi‰e sprelepó
vsa pisma za denar,
pobotnico, toÏbó!
Pa vãeraj je ‰el zveãer
podpisat k Zaplotnici,
sosedki, na kvartir
ime na pobotnici.
Zapisal sredi srcá
imeni njuni skup,
pobotala se sta
za eden vroã poljub.
Ko k ljubi legel je,
‰e priãe ni prizval;
ko ji prisegel je,
‰e luãi ni priÏgal!
BESeDA

PESMI
Oj ti presneti pisar,
niã drugega brez kron,
vse drugo za denar —
le to, je naredil zastonj!
BESeDA
219

PESMI
220
Stara novica
Tam v mestecu, tam v belem blizu Krke,
uãila je uãiteljica ãrke
in riba, ribe, ribi, o ribi, z ribo
fantiãka Amorja;
imel glavó iz mramorja,
le smejal se je z bradico dvogibo.
Tam v mestecu, tam v belem blizu Krke,
naslikal Amor lepe ãrne brke
in zibko, kar je v zibki in pri zibki,
lepo naslikal je,
lokavo zameÏikal je,
in tresli sta se bradici mu gibki.
Tam v mestecu, tam v belem blizu Krke,
pustila je uãiteljica ãrke,
‰tevilke, kredo, abecednik, ‰ibo,
a sinku pevala.
a sinka v zibko devala,
ki se ji smejal z bradico dvogibo.
BESeDA

PESMI
Pijanec
Daj mi, daj vinca,
lepa toãajka!
Radi mezinca
ni ti mogoãe?
Naj ga da majka.
Spi Ïe . . . Pa oãe . . .
Tudi . . . Pa sinãka
skliãi po vinãka!
Glej, kak se peni
kapljica zlata,
glej, kak mi vreje
kapljica Ïiva,
kak se mi smeje
in nagajiva
pripoveduje
ãarobne bajke
od kuãamajke
in o princesi
deÏele tuje . . .
·e, ‰e prinesi
vinca iz hrama,
BESeDA
221

PESMI
222
da ne bom jezen,
sicer ljubezen
bodi med nama,
pa ãa‰o primi,
malo napij mi,
k meni prisedi
in me ne gledi
kakor hudiãek! . . .
·e en poliãek,
ljubica moja,
hôja, di, hôja!
Vidi‰ jo, vidi‰,
od kod pa pride‰,
ljubica mila,
jaz sem pa mislil,
da si ti name
Ïe pozabila,
da te, sem mislil,
drugi objame,
hôja, di, hôja,
ljubica moja!
Ná mi tu kito,
ná za spominek!
Vanjo so roÏe
tri mi povite:
Prva je roÏa
BESeDA

PESMI
lep roÏmarinek,
vedno zelen je;
naju zvestoba
bo vse Ïivljenje
trdna do groba.
Druga je roÏa
roÏa-gartroÏa,
lepa in rdeãa,
najina srca
vedno goreãa.
Tretja cvetica
raste sred vrtca,
lilija bela,
najina srca
vedno vesela . . .
Hôja, di, hôja,
ljubica moja,
‰e ti bom rekel:
ljubica, zbogom!
Îe je pritekel
dan beli, jasni . . .
Oj, tam za logom
lunica vgasni! . . .
Oj, tam za logom
zvezdice krasne . . .
Druga za drugo
BESeDA
223

PESMI
224
skrije se, vgasne . . .
Hôja, di, hôja,
ljubica moja . . .
Kaj si storila,
da si ti mene
zdaj zapustila,
da si med Ïene
mlade stopila?
Veã ne bom nosil
drobnih resedic,
v krasnih veãerih
veã ne bom prosil
sladkih besedic
pri tvojih dverih,
okencu tvojem . . .
Niã veã na vasi
radostnim glasom
revci ne pojem . . .
To si ti, draga
moja, storila . . .
Hôja, di, hôja,
ljubica moja!
Aj, jaz pa pojdem
v belo gostilno,
aj, jaz pa pojdem,
da te pozabim,
BESeDA

PESMI
da se tam silno,
silno napijem,
dnarce porabim,
vinca navÏijem!
Bodi, toãajka,
tako prijazna,
daj mi ‰e vinca,
ãa‰a je prazna . . .
Kaj bo‰, toãajka,
radi mezinca
mene jezila . . .
Meni je sila!
Daj mi . . . vrag vzemi
tebe in uro,
kaj bom ‰el s kuro
spat? . . . Ti se vari,
da ne zavrè mi
krvca po Ïilah . . .
Oj, oj, nikari! . . .
Pusti me, majka,
pusti, toãajka,
oãka, saj grem, grem,
sinek, saj grem, grem!
Hlapec in dekla
skupaj pritekla,
o saj Ïe grem, grem! . . .
BESeDA
225

PESMI
226
Oj, oj, Ïe zunaj,
oj, oj, na cesti,
ti pri moj Dunaj,
luni kar dve sti
gori v oblakih,
da nikdar takih:
ena zelena,
ena rdeãa,
ena se smeje
kakor nobena:
lica ‰iroka,
usta ‰e veãja,
druga se joka
kakor nikoli,
solze debele
kapajo doli .. .
Hôja, di, hôja,
ljubica moja! . . .
BESeDA

PESMI
Romarski beraã
Kak ste, romarji, vi lépi,
sam barÏun in svila,
zdravi, moãni pak veseli —
ptiãka lahkokrila,
lice va‰e — jasno sonce,
govor va‰ — potoãek,
kak‰en med menoj in vami,
kak‰en je razloãek!
O, vas ljubi paã na Brezji
milostna Marija,
a sovraÏi ta, ki v prahu
se pred vami zvija . . .
Oãe na‰, ki si v nebesih . . .
stokrat ti povrni,
romar, novãiã oglodani . . .
Vrag te vzemi ãrni!
Tebe ljubi paã na Brezji
milostna Marija,
BESeDA
227

PESMI
228
a sovraÏi ta, ki v prahu
se pred tabo zvija.
A ti, novãiã oglodani,
ti si res moj ljubãek,
pa ‰e eden, pa ‰e eden.
dobr‰en bo kupãek.
Tam pod gôro, pod zeleno,
koãica razpala,
tam krãmarka bo do ãista
zvéãer me obrala,
kadar bodem suh, na cesti
posteljo postlala.
Sreãna ura pitja, spanja,
ura pozabitve,
ah, prekmalu zopet pride
pro‰enj in molitve.
Torej hitro, romar, hitro,
novãiã oglodani,
hitro pojdi ãrna Ïalost,
beli danek stráni.
BESeDA

PESMI
Starãkova misel
Kadar preorje njivo
in brazde njene ãrne,
pomlad preljubeznivo
poljubi, ko se vrne:
in kmalu ptiãki pojejo,
leteã ãez roÏni vrt.
Usode vdarci hudi
so preorali tudi
to moje mraãno ãelo . . .
Ah, pomlad gre v deÏelo,
kdo ljubi du‰o mojo? Kdo
li re‰i du‰o mojo? Jo
le re‰i bleda smrt?
BESeDA
229

PESMI
230
Melanholiãne misli
Skozi gozd je ‰el,
skozi temen gozd —
v srcu Ïalost in bridkost.
Vpra‰al je drevo
zeleneãih vej:
»Ima‰-li drugóv, povej!«
Reklo je drevo:
»Imam, imam jih,
kot je listov zélenih.
âe se veselim,
veselijo se,
z mano Ïalostijo se!«
In dejal je: »Glej,
jaz pa sam s seboj . . .
Bodi ti prijatelj moj!«
Za‰umelo je
in se zniÏalo
in se mu pribliÏalo . . .
BESeDA

PESMI
Vzelo k sebi ga,
in niã veã ni sam . . .
Zdaj visi na veji tam.
BESeDA
231

PESMI
232
Resnica
Skrili so resnico,
deklico nebe‰ko;
vrgli jo v temnico
srednjeve‰ko.
Tam je zdihovala
dolgo, dolgo ãasa
ta devica, spala
zlatolasa.
Videla ni reva,
kak nebe‰ko sonce
na planine seva,
na zelene holmce.
Sli‰ala ni tudi
‰irnih rek ‰umenja,
niti v jeãi hudi
govorjenja.
BESeDA

PESMI
Pri‰el pa je v kraje
v zapu‰ãeni lozi
vitez mlad jahaje
nekdaj skozi.
In ko je zagledal
grad v daljavi ãrni,
pot si je naredil
sam med trni.
Pri‰el v grad, hodnike
je pre‰el bobneãe,
sobe prevelike,
dvore preblesteãe.
Groza ga obhaja.
V vsaki grajski sobi
krasno ko sred raja,
tiho kakor v grobi.
A v dvorani zadnji,
glej, leÏi devica;
kakor dan pomladnji
cvetejo ji lica.
BESeDA
233

PESMI
234
Kakor dan v pomladi,
kakor rdeãa hru‰ka,
vitka kot v ogradi
belou‰ka.
Kdo bi se premagal.
kdo bi se ne zgubil?
Vitez je omagal
in poljubil.
DraÏestna devica
vzdihnila, odprla
je oãi — ah, ni ‰e,
ni umrla!
Sladko nasmehljala
vitezu se deva,
ljubko pozdravljala
svit je dneva.
·la je z njim iz grada
po vsem ‰irnem svetu,
in: »Resnica mlada
‰e je v cvetu«;
BESeDA

PESMI
se razvé povsodi
krasna govorica.
»Slava tebi bodi,
o resnica!«
BESeDA
235

PESMI
236
âevljarãek
âevljarãek je Ïivel za sivo goró,
vse ‰ival po enem kopiti,
odkar je bil rojen, in ‰ival tako
do konca bi dni morebiti.
Pa pride mu v misel: Kako paã drugod
di‰ijo po smoli in dreti?
In staro kopito zagnal je zdaj v kot
in ‰el po ‰irokem je sveti.
In v mesto pri‰el, pred izloÏbo pri‰el
in ãeveljãke gledal in ‰olne
in gledal in gledal, da je kar oslepel:
Kaj takega nikdar, nikol ne!
·el k mojstru je v delo, nauka Ïelján.
zamudil ni niti minute
in meril in rezal in ‰ival potan,
za plaão dobival klofute.
BESeDA

PESMI
Zastonj je bil vendar napor in ves trud,
vse ‰il je po enem kopiti,
in vrhu priimkov in gorkih klofut
dal mojster ga preã zapoditi.
Tedaj se je vrnil za sivo goró,
h kopitu se zopet povrnil,
ãevljarsko umetnost je ãrnil hudo,
sosedom tako jo je ãrnil:
»Ker rezati nihãe tam v mestih ne zna,
vse delajo tesno in ozko
in pravijo, da je ta moda pri‰la,
in pravijo, da je gosposko.
Pa vem, da je to le izgovor njih tak,
ker vsi so neznansko zabiti,
sicer bi paã delali ãevlje kot jaz,
vse ãevlje po enem kopiti.«
BESeDA
237

PESMI
238
V kopeli
Ple‰ite, valãki srebrne vodice!
Oh, saj moramo tudi,
pridejo sapice, Ïive k nam ljubice,
njih se nobena ne vtrudi.
Glejte v kopeli vso na‰o gospodo
in, ki se ‰teje k gospodi,
na‰ega peka. Ej, barãica pisana
plava Ïe, plava po vodi!
Mojster krojaã, a kam vi? Poglejte,
kakor da v grob bi stopal,
stopa v vodó, ki paã v morje odnese ga,
prej ko se bode okopal.
Toda tam plavajo deklice morske? . . .
Ne, to so na‰e me‰ãanke,
Îidova, Vidova, Zorova, ·torova,
da, to so na‰e Ljubljanke.
BESeDA

PESMI
Eno med njimi — ah, to je krasota,
glejte, Ïe perejo vali,
ãrne oãi goré, zobki se belijo,
kakor na plen bi preÏali.
Ribe se kvi‰ku, zdaj spu‰ãajo v reko,
‰ãuka vmes bliskoma ‰vigne,
ej, to zbeÏijo, pa ne vse. Glej, z ribico
v Ïrelu zdaj ‰ãuka se vzdigne!
Ej, toda meni ni treba beÏati,
najsi bo pogled tvoj Ïaren,
vendar, gladkà, belozoba ti ‰ãukica,
tukaj na kopnem sem varen.
BESeDA
239

PESMI
240
Prekrasni trg
Prekrasni trg, ãarobni trg
v dolenjski metropoli,
paã mnogo jih na svetu je,
a tacega nikoli.
V lunini svetlobi se
leskeãe magiãno.
Kaj res? Kaj res? »Oh, pa kako!«
vzdihnem tragiãno.
Po trgu se sprehajajo
gospice gor in doli;
paã mnogo jih na svetu je,
a tacih pa nikjer, nikoli;
njih melanholiãne oãi,
njih hoja graciozna,
njih ust sloven‰ãina sladkà:
há — ironija grozna.
Ne cvetejo kot makov cvet
njih usteca, njih liãka,
tak bela, bleda kaÏejo,
BESeDA

PESMI
da ne pijo veã cviãka.
Zakaj vam veã ne cvetejo
ne usteca ne liãka?
Zato, ker pijejo vodo
gorjansko mesto cviãka.
BESeDA
241

PESMI
242
Novej‰im poetom
»O, pesnikuj, prijatelj, nihãe ti ne brani,
le stiki bodejo naj ãisto izpeljani,
le eden slab, vsa pesem je zaniã pri meni,«
tako sem ãul veã tisoãkrat pri Cimpermani.
»In pa ãemu ti veãni vzdihi, veãne solze?
Le zase, zase take pesmice ohrani!
A pili, moj prijatelj,« je dejal, »le pili,
in ‰e enkrat, le pili, nikdar ne prestani!«
Ah! . . . stike brusi v potu svojega obraza
Apolon moj, ne poje veã na liri vbrani.
Ali! . . . Stike brusi v potu svojega obraza,
moj Amor, ne pu‰ic, otrok zatelebani.
Sevéda! Pesem bodi gladka, dolgoãasna,
uãili slovnice se bodejo primáni
iz Cimpermana, Funtka in Medveda:
nebroj poetov bode kmalu po Ljubljani.
BESeDA

PESMI
»Ljudevit«
BESeDA
Prava reã, premagal je paã Borno,
bornega vazala dalmatinskega.
V Ahen hodil h Karlu je pokorno
in slavil priliznjeno tatu tatinskega.
Prava reã, zaman posku‰ali ste ãeti
karniolski karantanski mu trdnjavi vzeti,
toda tretjo ãeto frankovsko moãvirje
pogubilo starodavne Styrie.
Prava reã, da je beÏal od Siska proã
in umoril svojega re‰itelja,
da je padel, sam se ma‰ãujoã.
v róke povraãitelja.
Prava reã, je li to snov za ep?
Si li bil takó prej, Anton, slep,
da si ‰e ostal pri »Ljudeviti«?
O seveda, potlej si zaãel ma‰iti
angele in pa hudiãe vanj
in izrodke drugih tvojih sanj
in idejo . . . da, idejo tudi.
O nikar se mi, Antón, ne trudi,
dosti v zgodovini je idej,
243

PESMI
244
ali treba jih poznati prej . . .
Ti slavi‰ paã Franke, ker so vere
luã prinesli . . . jaz brez mere
jih ãrtim, ker so Ïe v ãasu starem
nas vklenili v suÏnji jarem.
BESeDA

PESMI
Nekemu pesniku
Na plotu stoji petelinãek
in poje lepó in poje glasnó.
In hvalijo njega obãutke
vse cibke in ãopke in putke,
kokó, kokodajsk, kokó!
To sli‰i pa sivãek osliãek
in glavo privzdigne od tal;
vi‰, da bi ti kukurical,
vse cibke bi k sebi priklical,
peteha v ko‰ bi dejal . . .
Pa kaj vam je storil osliãek?
I no, kukuricnil tako,
da putke je — spla‰il v dvori‰ãu,
a moÏ mu je dal po hrbti‰ãu
dve gorki in dve za uho.
BESeDA
245

PESMI
246
Res je pel
BESeDA
Res je pel sonete in balade in romance
in gazele o ljubezni sladki France —
pa je ni ‰tudiral.
Pel Homer je o Helenini lepoti in o slavi,
ki je pogubila Ilij in Trojance —
pa je ni ‰tudiral.
Brenkal je na glasno harpo David in slavil Jehovo
in njegovo moã, s katero branil je izbrance —
pa je ni ‰tudiral.
Jeremija toÏil je bridkó paã nad Jeruzalemom,
nad nesreão, ki pahnila rod mu v lance —
pa je ni ‰tudiral.
A poet na‰, ãuj, opeval bode socialno bedo;
Marksa, Engelsa, pritoÏbe na poslance —
vse je pre‰tudiral.

PESMI
Pesmi kritiku
Me smo ãebelice,
letamo v panje,
ven, zopet vanje,
nosimo v celice
polno medú.
Daj nam mirú,
kritik! Pri mizi
ãrk nam ne grizi,
slov nam ne strizi,
ne pridi blizi!
Me se ne slinimo,
me te ne vikamo;
v obraz ti ‰inemo
in te opikamo.
Daj nam mirú!
BESeDA
247

PESMI
248
Poetiãne igraãe
Preljubi moji literati,
danes je pust — vseh norcev god!
Zato ga ãemo praznovati,
naroãil vinski sem vam sod.
In pili so; kot gobe suhe
vsi literati pili so,
poetje, avtorji ko muhe
pijani kmalu bili so.
Pa kaj je pesnik rekel neki?
Pa kaj je novelist dejal?
O — da se tam pri kamnoseki
Ïe kle‰e zanj piedestal . . .
O, da je Ïe svetovno znan,
o, in du‰evni velikan!
Oj, raste on! Med literati,
Davalagiri med gorami;
z rokami svetle zvezde klati,
a glavo ima nad zvezdami!
âe skriva ljuba nogo v ‰olncu.
potem pa — ah — sezuje se,
da se ble‰ãi na svetlem soncu.
ãim ljubica sramuje se!
BESeDA

PESMI
Za spomin
1
Kadar Te zagledam na cestah, kadar
me pozdravi
Tvoj ljubki smehljaj,
spominjam se stare pravljice . . .
âuj torej . . . Nekdaj,
‰e pred Salomonom, je Ïila
prelepa Dalila.
Postrigla je Samsonu lase na glavi,
iz njih naredila je vrv,
potem ga zvezala moãnó,
moãnó, tako trdó,
da zvijal se reveÏ kot ãrv . . .
Presneta Dalila! . . .
A moja vo‰ãila?
Da bi kakor ona
ãez leta, ãez dni
brez vsega pardona
storila i Ti! . . .
·e nekaj vo‰ãilec . . . A kak‰nih?
Da morda bi zlate uhanãke
BESeDA
249

PESMI
250
BESeDA
dobila, ki nimajo tak‰nih
vse vódmatske Netke in Fanãke?
»O ne! . . .« Da bi morda dobila brazlet,
na njem pa lep ãrn medaljonãek?
»O ne . . .« âez nekoliko let
da pri‰el kak bogat baronãek?
»O ne . . .« Toda kaj? »Toda kaj? . . .
Da bi ‰e kot stari Ïenici,
beroãi ta album nekdaj,
ble‰ãali oãesci kot zvezdici dve . . .
Da bi naredili se v lici
dve jamici taki kot gnezdeci dve . . .
V teh gnezdecih ptiãki pojó,
veselo v te zvezdice zro.

PESMI
2
Pesem poje
po vi‰avah,
pase ovce mlad pastir,
pomlad vlada mu na licu,
sreãa v srcu je njegovem,
radost, mir.
Ti bo‰ pasel ovce svoje,
ti bo‰ pasel narod svoj,
in ãe ljuti vrag prihruje,
branil bode‰ narod svoj!
Oj, pastir za ovco belo
dal Ïivljenje bo veselo.
V ostrem trnju
tak proseãe
ovãica mekeãe,
ni radosti,
ni blagosti.
ni je sreãe!
Oj pastirji! Prihitite!
Ovãico — otmite!
BESeDA
251

PESMI
252
3
Sreãe, ki so Vam jo v zlati sanji
slikali paã dnevi nekedanji,
nje vo‰ãiti Vam ne morem veã.
Ona je kot sonce, ki v brezdanji,
tihi ocean utone, ni ga veã!
Ona je zeleni list, v igranji
valãkov bistrih gnan od kraja preã.
Ona je oblak, nad domovanji
na‰imi na topli jug hiteã.
Ali k drugi sreãi, prav niã manji,
pot bi rad pokazal Vam goreã . . .
Ne v veselju, tudi ne v vÏivanji
ni ‰e blaÏenosti vir kipeã,
ali je vsikdar v soãustovanji,
ãe nas tujega gorja presune meã,
ali je v ljubezni, je v dejanji,
tega, tega pridite doseã —!
BESeDA

PESMI
4
Prisrãna vo‰ãila na dan godu,
Pepínica,
ko gora je v cvetju tam daleã in tu
dolinica.
Tam rastejo zdaj Ïe v samotnih grmeh
vijolice.
Iskal sem jaz eno po sonãnih bregeh
okolice. —
No, drug Ïe izpulil je cvetko krasnó
s koreninico,
ah, drug jo je vsadil Ïe v srce bolnó —
Pepínico.
Pa bodi si! Sreão Ti vo‰ãim povsod,
kjer koli bo‰,
in da bi Te ljubil — Ïelim Ti za god —
srãnó Tvoj moÏ.
BESeDA
253

PESMI
254
5
BESeDA
Ne v album, v du‰o rad bi va‰o te besede pisal,
da ne bi jih nikdar sluãaj ni ãasa tek izbrisal,
da vedno bi vas spremljale, kjer koli hodite,
kako da sreãni bodete.
Kot parãki ptic se ljubijo z gladkimi kljunãki,
kot mlad junak z besedami sladkimi punãki
se laÏe, da jo ljubi, potlej bode kot metulj
na drugo cvetko splul,
tako je sreãa. Paã od daleã kakor sonce sije,
a greste bliÏe, pa se ona za meglami skrije,
a ãe ne boste zanjo vpra‰ali, obi‰ãe vas,
na bele grudi svoje sti‰ãe vas.
Zato ne ginite mi hrepene po sreãi,
krepko se trudite jo bliÏnjemu doseãi,
ãe boste drugim sreão v srca vlivali,
jo boste sámi uÏivali . . .

PESMI
A ãe jo vendar i‰ãete, pokáj, pokáj strmite
po ‰irni zemlji daleã, daleã? Ah, pustite
Ïe vendar tuje kraje in vrnite se,
v srce ozrite se!
BESeDA
Kako samotno je tu v njem, kot v starem gradu,
ki v bivali‰ãe je martinãku, gadu . . .
Ah! Srce, srce, prej krasno, zdaj zanemarjeno,
poparjeno, pokvarjeno . . .
Okrasite je spet, da bode zopet ãisto
in dobro, rahloãutno, kakor srce tisto,
‰e veste, v tistih lepih mladih dneh? . . .
In — pomlad bo pri‰la, skopnel bo sneg.
255

PESMI
256
6
Vsi listi
tak ãisti,
nepopisani so,
nenarisani so.
To je pómlad nebe‰ka, to kraljéva je roÏa,
ki jo lahni zefirãek, ki jo sonãni svit boÏa,
samo pisan metulj, samo cvetje obkroÏa
vijoliãino,
trnjoliãino
lepó.
Ti listi
so tisti,
ki jih bode nekoã
poplavila noã
vo‰ãil in Ïeljá in laÏí, baharije;
ta venãek nari‰e, a ta v melodije
ime svoje ljube izvoljene skrije
z umetna rokó
za teÏko slovó
na vek.
BESeDA

PESMI
O Kriste!
Te liste
pregledávala bo,
preãitávala bo
paã deklica nekdaj, ne veã deklica mlada.
Glej, ãita in ãita . . . Za solzíco ji pada
solzíca na list. Tak za nado ji nada
izginila je.
Preã ‰inila je,
a kam? . . .
Poslu‰aj,
poslu‰aj,
da ne bojo solzé
kdaj na tvoje srcé
kapljále, nevsahnjene solze kesanja,
tvoja du‰a je album brez vsega pisanja,
tvoja du‰a, ki zdaj o bodoãnosti sanja,
prekrasnih dneh,
je album brez peg
in ãrk!
Ne pi‰i,
ne ri‰i
v lepi album nikdar,
v svojo du‰o nikar
BESeDA
257

PESMI
258
ni ãustev, ni misli, ni Ïelj mi takih,
da bi se spominov v grozeãih vlakih
kdaj strá‰ila kakor strel svitlih v oblakih,
da jókala bi
in stokala bi
grenkó.
BESeDA

PESMI
Moje maksime
Popolnitev bodi moj edini vzor,
luã, resnica moje delovanje!
Ljubica, ti bodi mi izvor
sreãe — smrt po delu sladke sanje!
1
2
BESeDA
Duh, srce, pred poludnem delujta,
vase glejta, pomnita, predstavljajta in snujta;
duh, srce, popoludne delujta,
Bog visoko, znanost je globoko,
a brez volje ti ni bolje
niti v du‰i ni v obrazu,
du‰e pravednem izrazu.
259

PESMI
260
Eden up ostane moji du‰i,
ali si naràdi krasen perivoj
s tisoãkrat pomnóÏenoj moãjoj,
ali ga pa Ï njoj razru‰i!
Kajti samo v ljubem, samo v krasnem
sreãa mi se bo sprehajala,
ãe me ta ne bi napajala,
bolj‰e je, da precej ugasnem.
3
BESeDA

PESMI
Francetu Pre‰ernu
Kot svetel kerub du‰a tvoja sred vi‰in
hitela v daljo nevtolaÏena,
v oãeh globokih ljudskih boleãin
najhuj‰a je bila izraÏena.
Letela daleã proã. A kje dobila je
ljubezen zvesto, kje dobila je?
Na Kranjsko zopet se vrnila je
in teÏko solzo tam prelila je.
A ãuj! Iz nje je vzrastel grm cvetoã,
‰umé se listki poljubujejo
in o ljubezni sladki v tiho noã
kot ti, ãuj, slavãki mi vzdihujejo.
BESeDA
261

PESMI
262
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-317-X
BESeDA