Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
Vsaka služba ima krizne sestanke, na katerih lahko participiraš in se počutiš pomembnega…<br />
V vsaki službi imaš sodelavce, na katere misliš, da se lahko zaneseš…<br />
V vsaki službi imaš čast opravljati (neplačane) nadure…<br />
V skoraj vsaki službi imaš možnost uporabe službenega vozila…<br />
V vsaki službi zagotovo obstaja še kaj, kar na tem mestu ni vredno omembe…<br />
…toda le v eni službi se lahko boriš za državo, čeprav v resnici sploh ne veš katero!!!<br />
V SLUŽBI AMERIŠKIH INTERESOV<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
1
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
NEKAJ BESED O IDEJNEMU VODJI PROJEKTA<br />
Saj ni kaj dosti za povedat. Rodi se neke mrzle novembrske noči, davnega leta 78. Najprej se<br />
šola v krogu razširjene družine (stari starši in starši), ki ga nauči temeljnih vrednot, katerim je v obdobju<br />
adolescence v precejšen posmeh. Formalno se edukativnemu klanu priključi leta 85 v OŠ (nekoč Angel<br />
Besednjak, v sproščujoči Sloveniji, pa postane kar Branik) v domačem kraju. Vojno za osamosvojitev<br />
preživi v hiši, prvič pa se ga abnormalno napije na prvomajskem kresovanju v prvi polovici 90-ih. Drugo<br />
polovico te dekade zaznamuje eksperimentiranje<br />
na področju seksualnosti, mehkih drog in glasbe<br />
(rezultat: spolno nepotešen, opit in okajen HCpanker).<br />
Leta 97 postane gimnazijski maturant.<br />
Istega leta nadaljuje z izobraževanjem, in <strong>si</strong>cer se<br />
posveti študiju sociologije na FDV. Leta 2004<br />
končno diplomira na temo sprememb na pankovski<br />
sceni na slovenskih tleh. Akademski krogi<br />
prispevek popolnoma prezrejo in tako želena<br />
Prešernova nagrada roma v druge roke, kar<br />
predstavlja izvor dobršnega dela osebnih frustracij<br />
še do dandanes.<br />
Po diplomi vpiše magistrski študij<br />
Sociologije vsakdanjega življenja in to je trenutno<br />
tudi ena izmed front na kateri bolj ali manj uspešno<br />
bojuje svoje bitke.<br />
V prostem času piše, »poje«, jé, seksa,<br />
raziskuje in analizira (ne nujno v tem vrstnem<br />
redu). Po dveh letih brez cigarete podleže stresnim<br />
okoliščinam in nadaljuje tam kjer je prekinil (jebeni<br />
protikadilski zakon ga ne vznemirja pretirano, kajti<br />
nič se ne prileže bolj kot ledeno hladno pivo ob poča<strong>si</strong> tlečem sveženjčku tobaka pri prijetnih -3 o C).<br />
Zadnjih pet let skupaj, brez prekinitev v monogamni zvezi (navdih za pesem Monogamija me ubija bojda<br />
ne izvira iz osebnih izkušenj).<br />
Po dolgem zavlačevanju navsezadnje lan<strong>si</strong>ra na trg prvo številko fanzina Mizantrop, katerega<br />
naslov naj bi po nekaterih pričevanjih ali pa zlobnih in<strong>si</strong>nuacijah (kakor za koga) dejansko karakteriziral<br />
avtorjevo osebnost, čeprav osebno menim da je<br />
iz njegovega »mizantropstva« nedvomno<br />
izključenih 98,7 % svetovne ženske populacije.<br />
Navsezadnje njegov moto »Za mene obstajata<br />
samo dve vrsti žensk... tiste ki sem jih in tiste ki<br />
bi jih...................ljubil« govori sam zase.<br />
Zahvale:<br />
Pri izdelku so na takšen ali<br />
drugačen način sodelovali:<br />
Gregor Simončič a.k.a.<br />
Goriški slejvček, Jan<br />
Ipavec, Anja Valič,<br />
poštarjeva ljubica, Thomas<br />
Hera Christiannsen, Duša<br />
Nerenda, sosed, ki je<br />
nekaj časa ljubimkal z<br />
ženo stričevega<br />
nezakonskega <strong>si</strong>na, Erique Satanique, Alfin Ipič, HC<br />
Branko, vrtnar, jaz in moje mame <strong>si</strong>n, celotna militantna<br />
struja pacifistične organizacije »Beli tok«, Kavon Idur, Toni<br />
Siti in seveda v<strong>si</strong> tisti, ki podpirate tovrstno D.IY. aktivnost<br />
in vas prav zaradi tega, raje nisem omenjal, da vam ne bi<br />
slučajno naredil kakšne nepotrebne sramote ali celo trajno<br />
kvarno zaznamoval vaše reputacije.<br />
...IZ SPROŠČENO<br />
URAVNOTEŽENE VSEBINE:<br />
razmišljanja<br />
SAMOREFLEKSIJA<br />
osebna izpoved a.k.a.<br />
emotivno<br />
masturbiranje<br />
povzemanje<br />
izobraževanje<br />
moralna vzgoja<br />
duhovna rast<br />
<strong>si</strong>nergija mentalnih<br />
mahinacij individuUmov<br />
shizofrene entitete.....<br />
težnja po recipročnosti<br />
interakcije mentalno<br />
seksualnega koitusa<br />
(beri: jebanje drug<br />
drugega v glavo)<br />
ZAVRAČANJE REALNOSTI IN<br />
SUBSTITUIRANJE LE TE Z<br />
NOVO tvorbo<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
2
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
UVODNIK<br />
Kaj je zdaj to za en k...? (če govoriš internet, beri: WTF!?!) Iz preprostega razloga: ker je že<br />
skrajni čas, da naredimo tudi nekaj s svojo glavo. Sam izdelek ni nikakršna revolucija. Fanzin, kot pač<br />
fanzin, ideja, ki je v glavi zorela veliko časa, a je zaradi lenobe tam tudi ostala<br />
in zasedala že tako obremenjen pomnilnik.<br />
Preden se prepustite branju, ali pa izdelek kakorkoli drugače uporabite<br />
(konec koncev lahko z njim tudi prekrijete dno ptičje kletke…ne pozabite:<br />
lahko ste gospodar svojega življenja!) je potrebno podrobneje analizirati nekatera<br />
dejstva, ki se tičejo tega fanzina. Prvo kot prvo, je to uvodna številka in zatorej<br />
polna napak in nedodelanih detajlov. Drugo kot drugo, je to izdelek, ki je <strong>si</strong>cer<br />
programsko nastajal v glavi posameznika, vendar nikakor ne<br />
moremo govoriti o monoavtorstvu, saj so k nastanku pripomogli tako moji<br />
soborci kot tudi imbecili, ki niso vredni zraka, ki ga dihajo, a s svojimi dejanji<br />
zagotavljajo da ima človek kot jaz o čem pisati. Morda je izdelek idejno precej<br />
enostranski in na trenutke ponavljajoči se, vendar me to ne skrbi, ker se bodo le redki prebili skozenj in<br />
zato tega ne bodo opazili. Če bodo pridobljene izkušnje botrovale odpravljanju tehničnih napak, pa boste<br />
vsebinsko pomanjkljivost lahko odpravili samo VI in nihče drug. Kako? Zmigali boste svoje lene riti in<br />
poslali vse, kar imate morda za povedat ali pokazat pa tega niste uspeli nikjer narediti (skulptur zaradi<br />
neprimernosti formata fanzina ne bomo objavljali, prav tako tehnologija zaenkrat še ne omogoča<br />
downloadanja mp3-jev). Nočem najedati (pa vseeno bom) s podobnimi klišeji kot npr. »vsak glas je<br />
pomemben« ali »povzdignite glas in bodite slišani«, ker so to slogani, ki so milo rečeno povsem zlajnani,<br />
vzeti iz prevladujočega diskurza subverzivnosti in zatorej velikokrat neresno interpretirani. Vem pa<br />
(oziroma vsaj upam), da so med vami tudi posamezniki, ki želijo pokazati, kaj imajo v srcu in v glavi.<br />
Še kaj? Ja. Naklada in doseg fanzina je že tradicionalno stvar internih komunikacijskih kanalov,<br />
zato je možnost, da boste zasloveli ali pa postali priljubljeni nična. A naj vam to ne vzame poguma. Pišite<br />
mi na mizantrop.fanzin@gmail.com in prispevajte k boljši prihodnosti.<br />
Od prve verzije uvodnika je minilo že... u la la <strong>si</strong>gurno celo leto (če ne kar<br />
dve). So še kar živi spomini sestankov pri Mihcu, ko smo polni zagona in idej vsak<br />
po svoje predstavljali svojo vizijo znotraj društva. Seveda sem takrat naivnež<br />
pozabil na dejstvo, da je sestaviti fanzin vse drugo kot mala malica namazana na<br />
kruhu. A žilica mi ne da miru. In četudi je to morebiti<br />
(beri: najverjetneje) prva in zadnja izdaja, bo to še vedno<br />
bolje od vsega kar sem pričakoval. Priznam, imelo me je<br />
tudi, da bi se vrgel v trend in začel namesto fanzina<br />
pisati kar blog... pa sem <strong>si</strong> rekel, če ne blogaš redno <strong>si</strong><br />
hitro ožigosan za neresnega in lenuha, če pa se zatika pri<br />
fanzinih se vedno lahko izgovoriš na težave s tehnologijo,<br />
pomanjkanjem kadra (bojda se da zdraviti tudi razcepljeno osebnost) itd. itd.<br />
Za začetek, to ne bo politični fanzin – politika nikogar ne zanima... zato pa<br />
se v naši deželi dogaja kar se pač dogaja. To tudi ne bo pank fanzin – pank ni več<br />
zanimiv, če se že vsak iztrebek z irokezo lahko deklarira za pankerja. To ne bo<br />
newage fanzin... smo že malo preveč stari, da bi se spuščali v take avanture...<br />
ajde, dosti nakladanja! V tej izdaji je tudi nekaj tekstov, ki so bili prvotno<br />
namenjeni za kolumne, ki jih Ivo objavlja na<br />
http://www.stormin<strong>si</strong>de.net/home.php?vsebina=kolumne ampak okoliščine so hotele, da<br />
najprej poskrbim za lastno rit. Sori Ivo, sej bo še kaj zraslo na mojem zelniku, čeprav se updejtam<br />
bolj poredko. En tekst pa je celo že bil objavljen na tem naslovu...<br />
Sedaj pa... dobrodošli v prostoru uravnoteženih in sproščenih medijev...dobrodošli v<br />
državi, kjer lahko zaradi zadev, ki <strong>si</strong> jih opazil na internetu, mimogrede čez noč izgubiš<br />
službo... dobrodošli v sprevrženi družbi, kjer grabežljiva pedofilska duhovščina pridiga o<br />
človeški morali... dobrodošli v fašistoidni logiki, kjer so izdajalci in kolaboranti<br />
narodni heroji, katerim je potrebno postavljati spomenike, medtem ko so borci proti<br />
okupatorju, borci za svobodo ožigosani kot kriminalci?!?!???....dobrodošli v prihodnosti,<br />
kjer ni prostora za rdečo barvo, barvo upora, barvo naše lastne krvi.....<br />
Dobrodošli v črni sliki!<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
3
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
Spolno nadlegovanje ali spolno laskanje...to je zdaj vprašanje.<br />
Strah mineva, prihaja seksualna revolucija... no ja, ta revolucija naj bi prišla<br />
že zdavnaj, morebiti smo ravno mi njeni potomci. Kaj je spolno<br />
nadlegovanje? Eeee, menda je to... tako bi se reklo, precej<br />
relativna zadeva in ni nujno vezana na fizični dotik. Če<br />
pomislimo je to vse skupaj eno veliko sranje. Kakšna je<br />
razlika med navdušenostjo nad kolegičinim suvereno izpeljanim<br />
poslovnim projektom na eni strani in njenimi hruškasto<br />
zaobljenimi, fukoželjnimi boki, ki se skupaj z, v oprijeto<br />
bombažno tkanino ujetimi prsmi, zlijeo v harmonijo, onkraj<br />
razuma? Poslušajte kaj imam povedati in pri tem vzemite v<br />
obzir da imam te vrste srečo, da sem na šihtu vsakodnevno<br />
obkrožen z mičnimi deklinami, ki ne le da jim seksualno<br />
obarvani pogovori niso odveč, temveč jih do neke mere subtilno<br />
tudi spodbujajo. No, ampak da se vrnemo k prvotni problematiki<br />
- navdušenost nad poslovno strokovnimi karakteristikami sodelavca ali sodelavke<br />
najbrž ni sporna v nobenem pogledu, medtem ko je ta druga kislo jabolko spora in<br />
zelo malo je potrebno, da se dobronamerna opazka o dišečih, v bluzo ujetih melonah<br />
poslovne sekretarke stigmatizira kot spolno nadlegovanje. Rekli boste, da tak<br />
govor ne sodi v pisarno, a jaz se s tem ne strinjam. Glede na to, da je danes<br />
ločnica med delovnim in prostim časom bolj ali manj zabrisana so tudi teme<br />
pogovorov v pisarni vedno bolj osebne narave (še posebej če upoštevamo dejstvo, da<br />
z našimi sodelavci preživimo dobršen del svojega vsakdana)... in hvala kurcu da je<br />
tako, ker bi <strong>si</strong>cer delali v sterilnem okolju, ki kar kliče po krogli v glavo. No<br />
in če je tako, potem menim, da ima vsak v pisarni pravico opaziti in pohvaliti<br />
sek<strong>si</strong> brazgotinico na levem stegnu svojega sodelavca ali sodelavke. Kaj pa<br />
nadlegovanje? Ja, to gre pa tako... vse bo lepo in prav, dokler se bomo držali<br />
dveh pravil:<br />
• Bodimo iskreni do sotrpinov v pisarni, ali kjerkoli že delate... če ti take<br />
opazke niso po godu, jasno povej, da ne bo nesporazumov !!!<br />
• In jebem vam satana, pretiravat z opazkami pa tudi ni treba. Če ti nekdo na<br />
delovnem mestu zbuja pregrešne misli, mu tega pa res ni treba vsakih 5<br />
minut omenjat, temveč raje stopite do WC-ja ☺<br />
NIČ NE ŠTEKAM AMPAK SIGURNO ZASTOPIM!!!<br />
PUNKERJI, PARTIZANI IN JEZUS<br />
Te dni mineva približno eno leto, odkar so <strong>si</strong>la zaposleni<br />
škratje v moji glavi med kupom razne šare našli obsežno<br />
datoteko nepoznanega formata. Analiza teh vsebin je dala<br />
rezultat, ki ga lahko preberete v nadaljevanju. Zakaj toliko časa<br />
preden stvar spraviti na plano pa je svoja zgodba. O tem kdaj<br />
drugič...<br />
Čeprav je za mano že toliko let študija, moram priznati,<br />
da teoretsko polje nikoli ni bilo moja močna točka. Sistemi,<br />
takšni in drugačni, relacije determiniranosti, posameznik vs.<br />
družba itd. itd. itd..... ne, to res nikoli ni predstavljalo poslastice<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
4
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
na mojem jedilniku. Je pa po drugi strani res prav to (naj <strong>si</strong> dovolim malo neskromnosti) pogosto<br />
okusna mineštra moje kuhinje. Pa naj se ne razhudi kdo preveč, če sem slučajno dodal<br />
začimbico ali dve, ki nista zrasli na mojem vrtu. Torej, zanima morda koga kaj imajo skupnega,<br />
v naslovu omenjeni, navidez nezdružljivi, socialno-kulturni fenomeni? Odgovor je <strong>si</strong>la preprost.<br />
V<strong>si</strong> so v svojem bistvu predstavljali glas upora, in prav v<strong>si</strong> so bili pozneje zlorabljeni s strani<br />
enega od <strong>si</strong>stemov.<br />
Pa pojdimo lepo po vrsti. Jezusa, o čigar življenju krožijo takšne in drugačne zgodbice,<br />
lahko preprosto definiramo kot upornika proti judovskemu establišmentu in ne proti judovski veri<br />
nasploh, kot bi nekateri to radi interpretirali. Bil je provokator in s svojimi dejanji izražal<br />
nestrinjanje z obstoječo obliko verske vladavine. V Betlehem je v kontekstu prerokbe (naj mi<br />
versko podkovani ne zamerijo, če zgodovino povzemam malo pavšalno) prijahal na oslu,<br />
razfukal stojnico z denarjem v templju itd. Kako je končal vemo v<strong>si</strong>. Potem pa pride institucija, ki<br />
se ji po domače pravi krščanska cerkev, ter prične s <strong>si</strong>stematičnim manipulativnim<br />
izkoriščanjem Jezusove (sfabricirane) podobe. Cilj seveda opravičuje sredstva in v tem primeru<br />
je cilj ohranitev z lažmi pridobljenega dominantnega položaja, v ta kontekst pa kakopak sodi tudi<br />
podjarmljanje svojih ovčic z namenom doseči njihovo brezpogojno zvestobo. Da o cerkveni<br />
tendenci po diskreditaciji drugih ver in poveličevanju svoje niti ne izgubljam besed.<br />
Partizani so bili glas in predvsem dejanje upora proti okupatorju (čeprav bi jih danes<br />
poraženci II. svetovne vojne najraje prikazali kot zločince). Partizani predstavljajo <strong>si</strong>mbol borbe<br />
za svoj prostor. Provokacij <strong>si</strong>cer ni bilo, kar pa lahko razložimo z dejstvom, da so se borili proti<br />
sovražniku, ki je prihajal onstran meje (z izjemo.....ahhh, pustimo zdaj to). Po zmagi pa pride<br />
komunizem, ki partizane in njihov boj zlorabi z namenom doseganja notranje kohezivnosti med<br />
ljudmi in posledično trdnosti <strong>si</strong>stema. Komunizem pa se je zafukal, ker je obljubljal pravljico za<br />
časa življenja. Ljudstvo je v ta nateg nekaj časa verjelo, potem pa je šlo, ob spoznanju da stvari<br />
le niso tako rožnate kot se na prvi pogled zdijo, vse poča<strong>si</strong> na smetišče zgodovine. Cerkev se je<br />
tu pokazala za bolj sofisticirano, saj obljublja zveličanje šele po smrti in s tem zvito drži v<br />
nevidnem primežu vse tiste slepe naivneže, ki pohlevno ohranjajo ta kurčev <strong>si</strong>stem že 2000 let.<br />
In potem so tu še nam vsem najbližji pankerji. Simbol glasnega, z distorziranimi kitarami<br />
podprtega, upora proti notranjemu sovražniku. Pank je predstavljal boj za svobodo in<br />
avtonomijo, boj proti konformizmu in vsesplošni apatiji. In glej ga<br />
vrabca, tudi tu se zgodba ponovi. Z osvoboditvijo izpod<br />
komunističnega jarma, pridrvi z zahoda jekleni tank kapitalizma, ki<br />
zlorabi pank gibanje, vsebino zavrže, njegovo formo pa prodaja<br />
kot legitimen, predvsem pa splošno sprejet upor najstnikov zoper<br />
starševsko avtoriteto. Kapitalizem časti in sloni na potrošništvu in<br />
s tem, ko pank glasba postane le še en potrošniški artikel, je takoj<br />
jasno, predstavlja le še element ohranjanja obstoječega <strong>si</strong>stema.<br />
Kaj ima to opraviti s pank etiko? En moški spolni organ nič!!!<br />
In nauk te zgodbe:<br />
Nauk št. 1: Krščanska cerkev, komunizem in kapitalizem, so<br />
grobo rečeno »isto sranje, drugo pakovanje«.<br />
Nauk št. 2: Dobro pomisli, kaj kritiziraš, čisto lahko se zgodi, da<br />
dejansko kritiziraš, tisto kar podpiraš. Če se tega ne zavedaš,<br />
<strong>si</strong> mečeš pesek v oči.<br />
Nauk št. 3: Nikoli se ne loti pisanja težkih teorij, če nimaš časa,<br />
da bi jih izpeljal kot <strong>si</strong> želiš. Prav lahko se zgodi, da bo kdo<br />
tvoje besede narobe razumel.<br />
Nauk št. 4: Če nočeš, da bi kdo narobe interpretiral tvoje<br />
besede, jih ne objavljaj v javnosti.<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
5
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
Kdo Kdo lahko lahko re reče, re re e, da da je je plata, plata, ki ki ki smo smo jo jo jo posnel posneli posnel za za v v smeti smeti? smeti<br />
(...v bistvu vsakdo, ampak to še ne pomeni, da mora to postati obče sprejeto dejstvo)<br />
Že kar nekaj časa je od tega, kar sem <strong>si</strong> na televiziji ogledal (žal ne v celoti) oddajo Peti<br />
element, v kateri so kot gostje nastopili Marjan Ogrinc, Jure Potokar, Anja Bukovec in še ena<br />
gospodična, katere ime pa sem na žalost do sedaj že pozabil. Govora je bilo o slovenski<br />
glasbeni sceni in glasbenih kritikih oziroma recenzentih in predvsem moški del gostov je na to<br />
temo stresel veliko gneva. Oddaja, ki je v tistem trenutku skorajda mejila na moje mokre sanje<br />
(pa ne toliko zaradi Bukovčeve), je odprla vprašanje<br />
kompetentnosti glasbenih kritikov, katerih večino v sodobnosti<br />
po mnenju Ogrinca in Potokarja lahko poimenujemo kar<br />
internetni prepisovalci. Kateri so torej tisti elementi, ki<br />
determinirajo posameznikovo (ne)kompetentnost ocenjevanja<br />
glasbenih izdelkov? Naj <strong>si</strong> pred nadaljevanjem dovolim<br />
zmerno merico nesramnosti v obliki glasbenega recenzenta in<br />
iz pričujoče monodisku<strong>si</strong>je izvzamem vse tiste analne izločke<br />
slovenske glasbene scene kot so atomske frajtonarice, dive, ki<br />
<strong>si</strong> z joški podpirajo podočnjake, ali pa razni boy bendi, pri<br />
katerih je predpona »boy« pogosto zelo vprašljiva, ki v<strong>si</strong> po<br />
vrsti kratko malo predstavljajo žalitev za glasbeni intelekt. Pa<br />
tudi izraz glasben je v teh primerih potrebno uporabljati zelo<br />
pogojno, saj gre zasluge za položaj teh kvazi glasbenikov<br />
pripisati predvsem ogabno agre<strong>si</strong>vni rumeno medijski<br />
propagandi in ne njihovim »glasbenim« izdelkom. Vča<strong>si</strong>h<br />
imam občutek, da bi ti idoli lahko stopili na oder, <strong>si</strong> v<strong>si</strong> skupaj vtaknili mikrofone v anuse in<br />
spuščajoč vetrove spravljali v ekstazo svoje poslušalstvo. Pank je prepričal ljudstvo, da je<br />
glasbenik lahko vsak, zdaj pa imamo sranje...<br />
Priznam, tudi sam sem že pobrskal za izdelki, o katerih sem slišal pozitivne odzive, ali pa<br />
sem pred nakupom kake plošče po oceni vprašal osebo na drugi strani distribucijske mize. Ni<br />
dvoma, da te ocene bolj ali manj temeljijo na subjektivni percepciji in kot družboslovec se<br />
moram postaviti na to stran, ki pa postane problematična, ko izstopi iz okvira relativno ozko<br />
izoblikovanih interesnih skupin in postane predmet obče sprejemljivega in celo cenjenega. Kdo<br />
je torej dovolj kompetenten za ocenjevanje glasbenih izdelkov? Peter Barbarič v svojem<br />
prispevku v zborniku Pank pod Slovenci (1985) govori o<br />
treh kriterijih vrednotenja, ki jih lahko brez kančka slabe<br />
vesti apliciramo na celotno glasbeno ustvarjanje. Hkrati pa<br />
ob teh elementih ugotavlja, da je objektivna kritika skoraj<br />
nemogoča. Če na kratko pogledamo vse tri elemente, hitro<br />
ugotovimo, da <strong>si</strong> z njimi ne moremo ne vem kako<br />
pomagati. Tako prepričljivost kot originalnost sta bolj ali<br />
manj domena subjektivnega pristopa, pri čemer slednje v<br />
sodobnosti skorajda ne moremo uporabiti, saj se na<br />
glasbeni sceni bolj ali manj soočamo z nenehnim<br />
poustvarjanjem že obstoječega, v čemer pa osebno ne<br />
vidim nič spornega. Ostane nam torej še tretji element, ki se nanaša na tehnične elemente<br />
izvedbe. Plestenjak je nekoč potožil, da večina glasbenih kritikov v življenju še ni prebrala note.<br />
Argument, ki na prvi posluh zveni precej na mestu pa ima po mojem mnenju dve ključni<br />
pomanjkljivosti. Glasbeno znanje v teoriji namreč ne pomeni ničesar, če ga ne znaš realizirati<br />
tudi v prak<strong>si</strong>. Glasbenemu ustvarjalcu sposobnost branja not pomaga bore malo, če se njegovo<br />
ustvarjanje ujame v zanke ukalupljene glasbene forme. Druga, po mojem mnenju še bolj<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
6
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
pomembna pomanjkljivost elementa tehnične izvedbe je ta, da glasbeni izdelek zreducira zgolj<br />
na glasbeno formo in mu odvzame glasbenikovo osebnost, ki bi morala biti po mojem<br />
skromnem utopičnem mišljenju še vedno ena izmed poglavitnih determinant končnega izdelka.<br />
Znašli smo se torej v precej nezavidljivem položaju. Subjektivnost glasbenega kritika je<br />
neizogibna, a hkrati predstavlja veliko nevarnost. Zakaj? Ker večina t.i. recenzentov ne zna<br />
postaviti lastne distance do nekega glasbenega izdelka ali dogodka in bolj ali manj sledi<br />
trenutnemu trendu. Noben glasbeni kritik, ki svoj ugled v javnosti postavlja nad vse, <strong>si</strong> namreč<br />
ne bo privoščil kritiziranja benda, ki ga v tistem trenutku v<strong>si</strong> drugi opevajo in vice versa. Mar<br />
sem torej samo ena izmed ovčic, ki slepo sledi trendu, ko pljuva po že prej omenjenih? Sam<br />
zagovarjam stališče, da je treba stvari prej spoznati, ali pa jim vsaj nameniti nekaj kvalitativne<br />
pozornosti, preden jih začnemo po dolgem in počez kritizirati, toda, naj se še tako trudim v<br />
številnih izdelkih najbolj prodajanih in popularnih slovenskih zvezdnikov komaj najdem kaj, kar<br />
bi lahko ocenil kot »s skrajnimi napori prebavljivo«. A problem ni v<br />
tem. Imbecili na svetu obstajajo od nekdaj in po zaslugi<br />
reprodukcije bodo tu še dolgo po tem, ko bomo jaz in vi že zdavnaj<br />
pocrkali. Žalostno je to, da obstaja segment populacije (in to precej<br />
velik), ki z odsotnostjo vsakršne kritične samoreflek<strong>si</strong>je kupuje<br />
izdelke takšnih in drugačnih idolov in motivacijskih speakerjev.<br />
Imamo mar ljudje res tako malo zaupanja sami vase, da smo<br />
pripravljeni mastno plačati obstoj obskurnih likov in njihovih<br />
priležnikov ter hkrati nemudoma sprožiti vstajo v primeru napada<br />
na le-te?!?<br />
A vrnimo se raje zopet v okvire zastavljene tematike. Kaj je<br />
torej z glasbenimi kritiki? So nekaj takega kot pisci horoskopov. Ko<br />
napišejo kaj slabega v<strong>si</strong> zamahnemo z roko, rekoč kaj pa oni vejo,<br />
ko pa napišejo nekaj dobrega se takoj sprevržemo v blazneže, ki v<br />
vsem okoli nas vidimo znake za uresničitev napisanega. In podobno kot morajo biti ideje<br />
politikov v sozvočju z njihovo pripadnostjo določeni stranki, so (napisana) mnenja glasbenih<br />
kritikov v sozvočju z ideološko orientacijo medija za katerega pišejo. Trditve, ki sledi <strong>si</strong>cer nisem<br />
šel preverjat, ampak upam <strong>si</strong> trditi, da bodo mladinska čtiva pela speve mozoljavim pop idolom,<br />
lokalni kmečki časopi<strong>si</strong> se bodo cedili ob novih receptih govejščine, »uglednejši« in »resnejši«<br />
časopi<strong>si</strong> se s čimer drugim kot visoko kulturo sploh ukvarjali ne bodo itd.<br />
In kaj je torej sploh vloga glasbenih kritikov? Predstavljajo potuho lenim ritim, ki ne<br />
premorejo toliko karakterja, da bi pobrskale po internetu, morebiti kakem katalogu ali pa po<br />
ponudbi v trgovini in poiskale nekaj po svoji presoji. Namesto tega svojo izbiro postavljajo v roke<br />
osebkov, katerih vidno polje sega le kak milimeter naprej od konice njihovega nosu. Smo mar<br />
že pozabili Rupla?<br />
O ohlapnosti in diskriminatornosti koncepta »izgube<br />
nedolžnosti«.<br />
Bilo je enkrat proti koncu prejšnjega leta (v<strong>si</strong> ki mislite, da gre za ekspliciten<br />
oris in opis specifičnega spolnega akta, boste razočarani morali počakati na kako<br />
drugo kolumno), ko smo zapi(va)li težko prigarane denarce in noč zaključili pri<br />
Damirju v hramu, ker pa je zgodbo za potrebe občega razumevanja potrebno<br />
postaviti v širši kontekst me v uvodu čaka malo manj prijetna naloga... Sam sem tip<br />
človeka, ki ga <strong>si</strong>cer zanima širok spekter tematik, vendar pa se pri tem nekaterim<br />
ne posvetim dovolj podrobno, da bi jih znal tudi spodobno interpretirati in podati naprej, zato boste žal<br />
morali potrpeti nekaj vrstic laičnega predavanja. Ko sedaj znova berem že napisan tekst in ga skušam<br />
napraviti vsaj približno berljivega, z žalostjo v srcu ugotavljam, da besede na listu niti slučajno ne zvenijo<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
7
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
tako dobro, kot takrat ko so bile še v glavi. No, kakorkoli že... ekstremno telesno stanje (pod vplivom<br />
drog, bolečine...) je ena izmed faz v procesu novega spoznanja... končni rezultat je ta, da se na dražljaj<br />
odzove nek drug recipient od običajnega, kar vodi v nove rešitve že zastavljenih ugank. In čeprav naša<br />
telesa tistega večera niso bila izpostavljena pretiranemu ekstremnemu stanju, so glave rodile mar<strong>si</strong>kaj<br />
zanimivega...<br />
Od kje za vraga izvira izraz »izgubiti nedolžnost«? Če malo prebrskamo<br />
po SSKJ vidimo, da ima izraz »izgubiti« negativno konotacijo saj namiguje na<br />
nesposobnost obdržati nekaj. Na drugi strani pa pri izrazu »nedolžnost«<br />
naletimo na razlago, da se v ekspre<strong>si</strong>vnem smislu ta beseda nanaša na<br />
dekletovo nedolžnost in izgubo le-te. Tu imamo že prvi primer nedoslednosti in<br />
diskriminacije. Nikjer namreč ne piše, da se izraz uporablja v povezavi s<br />
spolnostjo, odsoten pa je tudi lik fanta. No pa pojdimo s filozofijo še malo dlje.<br />
Kako lahko izgubiš nekaj, česar <strong>si</strong> sploh ne lastiš? Z izjemo hymena je fizičnih<br />
dokazov o nedolžnosti bore malo (če seveda ni<strong>si</strong> kakšen forenzik freak), kar pa<br />
spet lahko interpretiramo kot primer diskriminatornosti. Ker pa v kontekstu izraza<br />
»nedolžnost« ne uporabljamo glagola »imeti«, temveč »biti« (se pravi lastnost)<br />
lahko sklepamo, da na našo veliko žalost in presenečenje izraz »izgubiti<br />
nedolžnost« v veliki meri reflektira odnos do seksualnosti, ki je kljub vsem<br />
revolucijam in družbenim spremembam še vedno zelo puritanski. Ker s prvo<br />
spolno izkušnjo izgubimo nedolžnost, se glede na emocionalno konotacijo te<br />
besede seks pojmuje kot nekaj umazanega in če poleg vsega še predvidevamo,<br />
da so prve spolne izkušnje bolj ali manj v domeni adolescence, izraz namiguje<br />
na to, da so mladi neodgovorni in površni, da stvari izgubljajo in se kot taki ne bi<br />
smeli ukvarjati s spolnostjo. In čeprav <strong>si</strong> ta teorija zasluži disku<strong>si</strong>jo ali dve, sem jo sem postavil s povsem<br />
svojim razlogom. Odpira namreč vprašanje, kaj sploh pomeni izguba nedolžnosti oziroma katero dejanje<br />
je potrebno za to... Vrnimo se torej nazaj v omenjeno vinsko klet, kjer je disku<strong>si</strong>ja tudi dobila svoje<br />
razsežnosti. Kdaj posameznik izgubi nedolžnost?<br />
Če me spomin ne vara, je bil med prvimi, <strong>si</strong>cer nepremišljen in hitro v<br />
kali zatrt predlog, da o izgubi nedolžnosti lahko govorimo v primeru<br />
doživetega orgazma. Žal je slednji pri prvem spolnem odnosu zaradi številnih<br />
p<strong>si</strong>ho-fizičnih dejavnikov (strah pred neznanim, nervoza, pijanost....) velikokrat<br />
bolj kot ne, redkost.... ali pa sem samo jaz tako zanič lover!? Naslednji v vrsti<br />
je bil predlog, da o izgubi nedolžnosti lahko govorimo v primeru penetracije<br />
penisa v nožnico. Vendar ima ta teorija mnoge pomanjkljivosti.<br />
Homoseksualna spolna praksa, ki je kljub nasprotnemu pojmovanju prav tako<br />
legitimna, namreč tega v svoj coitus ne vključuje. Toda če seks z vaginalnega<br />
razširimo tudi na analno občevanje, potem ne vidim razloga, zakaj ne bi bila<br />
izguba nedolžnosti konec koncev tudi oralni seks!!! A kje potegniti mejo? Je<br />
potemtakem izguba nedolžnosti tudi t.i. petting (ne, to ni občevanje s hišnimi<br />
ljubljenčki)? Najbrž bi se s to teorijo ne strinjali šovinistični mačisti, za katere<br />
je definicija seksa preprosta: »Kurac v pizdi in konec debate«.<br />
Pri vsem tem pozabljamo na eno ključno pomanjkljivost tovrstnega<br />
determiniranja izgube nedolžnosti. Spolnost namreč reduciramo zgolj na<br />
tehnično plat in pozabljamo na posameznikovo osebnost. Vzemimo za primer<br />
eno precej morbidno <strong>si</strong>tuacijo. Kako naj gledamo na zastavljen problem pri žrtvah po<strong>si</strong>lstva ali pedofilije?<br />
Tega <strong>si</strong>cer ne morem z gotovostjo trditi, toda precej verjetno je, da iz<strong>si</strong>ljena spolna izkušnja s strani<br />
osebe, kateri so zaupali, pa naj <strong>si</strong> gre za sorodnike, sosede ali vaškega župnika, v srcu žrtve ne bo<br />
zapisana kot tista, ki naj bi zaznamovala začetek njihove spolne aktivnosti.<br />
Mar to pomeni, da je izguba nedolžnosti stvar posameznikove subjektivne percepcije spolnosti?<br />
So mar sodomisti oziroma zooseksualci, kot bi se sočno izrazil moj sošolec iz gimnazije ter agalmatofili,<br />
ak<strong>si</strong>listi, krematistofili, dendrofili, emetofili, itd. itd. prav tako upravičeni do lastnega pojmovanja spolnosti,<br />
ali pa gre v tem primeru za dejansko sprevrženo prakso...? In če, kdo bo tisti, ki bo prevzel vlogo<br />
razsodnika o tem kaj je prav in kaj ne? ...Tistega ranega jutra žal nismo prišli do zaključka v obliki<br />
konsenza, ki bi zadovoljil vse okuse.<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
8
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
KAJ LAHKO DOBITE PRI NAS; STVARI, NA KATERIH SE RAD NABIRA PRAH - ali kot radi rečete temu –<br />
DISTRO.<br />
Nekaj sem se sam pomatral, ene recenzije sem <strong>si</strong> pa kar sposodil, ker sem preveč len.<br />
• Absent Minded: Kuomu uače zida luopu? (+bonus ŽŽW) »CD split dveh<br />
domačih 'zajebo-core' bendov ki je izšel enkrat konec 90ih, a se je nekako šele<br />
sedaj znašel v mojem katalogu. Ž.Ž.W. preigravajo čudaški folk-punk, medtem ko<br />
so A.M. že bolj straight forward hardcore/punk. Vsak bend po 12 komadov!«<br />
• Trdoživi Kovač Janes Grzej – Stara šula »Če ste ljubili Absent Minded in vas je<br />
rajcala Nioba, potem je to prava stvar za vas«<br />
• Zavrženi – Živo Trnje »zajebantski punk/hc iz Rihemberka, ki prisega na<br />
preprostost in melodičnost glasbe, stavi pa tudi nekaj na besedila... Preverite<br />
sami!«<br />
»Ruralni fake hardkor/panxi iz naših koncev, kul dečkoti totalni D.I.Y. ... Rihemberk hardkor<br />
pride« (Valter)<br />
»bumbari skratka saj z mojega vidika« (7abaddon7)<br />
»Vas so v mladosti <strong>si</strong>gurno zlorabljali« (Trdoživi Grzej)<br />
• This memory of you (CD) »Tako malo bolj novodobno<br />
metal-core kričanje. Pobje onkraj zapadne meje <strong>si</strong>cer ne<br />
funkcionirajo več (vsaj ne pod tem imenom), material je pa<br />
še vedno na voljo.«<br />
• Kill the routine (kaseta) »Fina stvar... En član je zdej pri bendu Akedeia. Vrhnika kru, tudi ne obstaja<br />
več...menda, kaseta ali dve, pa bi se še našle v sobi.«<br />
• Namizno črno »najbolj iskano«<br />
Če je med vami še kdo, ki se poslužuje menjave dobrin »blago za blago« imam na razpolago:<br />
• nekaj stripov Alan Ford (letnik X, številke 131, 136 in 139)<br />
• knjigo: Maca Jogan: Sek<strong>si</strong>zem v vsakdanjem življenju (izšla 2001, kot nova).<br />
• CD Helloween – Walls of Jericho<br />
• CD Linkin Park – Hybrid Theory<br />
• Iščem: material (video, audio, tekst....) Slovenske underground scene od 80-ih<br />
naprej. Če imate kaj za ponudit, ne odlašat.<br />
OPOZORILO: pri menjavi blago za blago kakršenkoli material od Natalije Verboten, vključno z rabljenim spodnjim<br />
perilom ne bo imel prednosti !!!!!!!!!!<br />
»PUNK JE SLOVENSKO PARTIZANSTVO SEDEMDESETIH IN OSEMDESETIH LET<br />
PREJŠNJEGA STOLETJA. IZ GOZDA SE JE PRESELILO V PRETEŽNO URBANA<br />
SREDIŠČA, PUŠKE PA ZAMENJALO Z AGRESIVNO DRŽO IN STILOM, TER<br />
DISTORZIRANIMI KITARAMI, KI SO SLUŽILE ZA PODLAGO UPORNIŠKIM PESMIM.«<br />
(Iz diplomskega dela: 25 let punka v Sloveniji – Spremembe na punkovski sceni)<br />
PUNK in TRADICIJA<br />
Čeprav ti dve besedi lahko v besednih zvezah nastopata skupaj, pa je pomen tradicije na punk prej<br />
negativna konotacija kot kaj drugega. Tradicija ima seveda posebno vlogo pri ohranjanju kontinuitete,<br />
toda po drugi strani zajema lastnosti, ki so se v primeru punka izkazale kot negativne, in kot take so bile<br />
povod za nastale spremembe. Sociolog Sztompka (1994) je pri svojem opredeljevanju tradicije opozoril<br />
tudi na negativne lastnosti, ki se kažejo predvsem v pomanjkanju inovativnosti, kot posledici že vnaprej<br />
določenih vzorcev idejnih rešitev. Ta težava se je v punkovski subkulturi pokazala že ob pojavu hardcora<br />
v prvi polovici osemdesetih let. Tako kot so bili za prvotne punkerje tarča kritike pa<strong>si</strong>vni in zvezdniški<br />
rokerji, so hardcorovci nasprotovali 'ostarelim in zvodenelim punkerjem, ki so bili kot stari, že naveličani<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
9
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
hipiji', kot to <strong>si</strong>tuacijo slikovito oriše Alenka Marsenič - Marsa (Ozemec, 2003: 54). Ta zgodba se do<br />
določene mere v bistvu ponavlja tudi danes. Jeffs (1997) razlaga, kako so se ti spori nadaljevali iz<br />
generacije v generacijo. Pomanjkanje pristnosti in neznanje so bili očitki, ki so leteli na punkerje s strani<br />
rockerjev, na hardcorovce s strani punkerjev itd. Odgovori pa so bili vedno isti. Očitki prejšnjim<br />
generacijam, da so izdali stvar in obstali na mestu. Ne glede na to, komu v tem sporu pripišemo prav, se<br />
v ozadju sprememb najbrž skriva<br />
težnja po spremembi. Nezadovoljstvo<br />
nad vedno istimi vzorci in klišeji poraja<br />
potrebo po novem artikuliranju idej<br />
tako v glasbi, kar se posledično kaže v navalu bendov, katerih zvok je brikolaž različnih glasbenih stilov,<br />
kot tudi v samem gibanju. Prav problematika kontinuitete ter odnos do evolucije na sami sceni sodita v<br />
sodobnosti med bolj zanimive diskurze. Čeprav je pri Gregorju Tomcu opaziti skeptičnost do<br />
novodobnega punka, saj ga pojmuje kot "eno od faz v zgodovini rokenrola" (Tomc v Razgledi, 1997:<br />
10), ki pa naj bi se končala, po drugi strani priznava, da "nič ne more biti bolj v nasprotju z etosom<br />
panka kakor iti v nekakšen kalup" (Tomc, prav tam: 12). Vendar pa, kot sem že omenil, punka ne<br />
moremo reducirati zgolj na glasbo, kar poudarja tudi Miha Zadnikar, ki meni, da "punk ni samo rokenrol,<br />
punk je tudi in predvsem brezposelnost, jeza, brezup, kruta solidarnost in kolektivna asocialnost"<br />
(Zadnikar, 1997: 19). V kontekstu kontinuitete lahko torej razvoj punka determiniramo na kulturni<br />
(glasba) in socialni (gibanje) ravni. Čeprav se ti dve komponenti med seboj prepletata, pa je njun razvoj<br />
ubral različne poti. Medtem, ko je glasba razvila nove vzorce, je socialni naboj v fazi stagnacije, kjer<br />
primanjkuje predvsem solidarnosti in kolektivne asocialnosti.<br />
FANZINI<br />
Zaradi medijskih linčev, ki jih je doživljal punk in so prisotni še danes, se je znotraj punkovske<br />
subkulture razvila ideja po drugačnem načinu poročanja. Fanzini <strong>si</strong>cer niso 'izum' punk subkulture, saj so<br />
prvi glasbeni fanzini začeli izhajati že v šestdesetih letih dvajsetega stoletja (Kolmančič, 2001: 16), toda<br />
punkerji so za izdelavo fanzinov, vezanih na punk tematiko, imeli očiten motiv. Odnos medijev do punka<br />
je namreč večinoma (bil) zelo pristranski. Še večja težava pa je v tem, da gre za obravnavanje, ki ne<br />
temelji na nekem globljem poznavanju tematike, ampak so teme obravnavane zelo površinsko. Zato<br />
lahko v množičnih medijih naletimo na izjave, kot je sledeča: "Jedan pank, kao destruktivna muzika,<br />
doneo je mnogo više nesreče ljudima nego narodna muzika." (Lepa Brena v beograjskem dnevniku Blic,<br />
povzeto v Mladina, št. 6, 9. Februar 2004, str.:56). Fanzini oziroma "ljubiteljski časopis/i/" 1 (Kolmančič,<br />
2001: 13) so tisti, ki "akumulirajo rock dejstva in opravljanja, ne za masovno bralstvo, temveč za<br />
majhne izbrane družbe (skupine) oboževalcev in se borijo za svojo glasbo" (Firth citirano po Shuker,<br />
1994: 81). Gre za način prikazovanja od znotraj, ki je <strong>si</strong>cer subjektivno usmerjen (Kolmančič, 2001),<br />
vendar pa deluje v kontekstu odpiranja tabu tem in svobode kritičnega izražanja odnosa do družbenopolitične<br />
stvarnosti.<br />
V Sloveniji obstaja nekaj fanzinov, ki se tako ali drugače dotikajo tudi same punk oziroma<br />
hardcore scene, vendar se ti soočajo s podobnimi težavami kot sama punk scena. Pojavlja se problem<br />
kontinuitete, saj fanzini pogostokrat izhajajo neredno, z velikimi časovnimi presledki, veliko fanzinov pa<br />
neha izhajati že po prvih številkah. Te težave nastajajo tudi zaradi nezaintere<strong>si</strong>ranosti širših skupin ljudi.<br />
Nastajanje fanzinov je stvar dobre volje majhnih skupin entuziastov, velikokrat celo posameznika<br />
samega.<br />
Pomembna tehnična novost, ki jo v zadnjem času s pridom uporabljajo tudi fanzini, je internet.<br />
Ta služi predvsem širšemu in bolj aktualnemu obveščanju o prihajajočih koncertih in ostalih prireditvah.<br />
Svoje spletne strani imajo tudi glasbene založbe in distribucije, kjer lahko najdemo recenzije glasbenih<br />
izdelkov underground skupin ipd. Seveda pa je uporaba interneta pri fanzinarstvu lahko tudi dvorezen<br />
meč, saj se mu očita pomanjkanje osebnega pečata DIY etike, ki kra<strong>si</strong> ustvarjanje fanzinov.<br />
Grad gori, grof beži, vino teče, naj še teče kri!!!!!<br />
1 Beseda fanzin je nastala iz angleških besed 'fan' (oboževalec) in 'magazine' (revija)<br />
»Po spolnem odnosu z jagnjem, je smrtni<br />
greh zaužiti njegovo meso«<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
10
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
ZAKAJ MORA NAPIS TITO NAD BRANIKOM OSTATI TAKO NA<br />
POBOČJU GOLCA KOT TUDI V NAŠIH SRCIH!<br />
Žolčna razprava. Kamniti napis TITO nad Branikom je slovensko javnost<br />
vsaj na mikro nivoju razdelil na dva tabora. Na tiste, ki napis podpirajo in<br />
tiste, ki jih zaradi nekih abotnih razlogov ta napis moti. Ta dva tabora in<br />
njihovi pripadniki imajo vsak svoje argumente, v katere se ne bom spuščal,<br />
saj niso ravno homogene vrste, da bi jih lahko na hitro postavili v nek<br />
kontekst. Poleg teh dveh taborov pa obstaja neka sfera t.i. neopredeljenih, ki<br />
so mnenja, da bi pač napis morali pustiti, da ga načne zob časa in kolektivna<br />
amnezija. Jebi ga stari, hinavščina na tretjo potenco. Molk je enak konsenzu,<br />
kar pomeni, da se ob prvotni rušitvi tega napisa tem »nevtralcem« to dejanje<br />
pač ni zdelo sporno. Kolikor pomnim je ta napis nad vasjo vse od mojega<br />
rojstva in še več, dokler se ni nek stvor odločil, da ga jutranji razgled na<br />
spomenik tako moti, da ga je potrebno nemudoma v rekreacijskem duhu tudi podreti. V<strong>si</strong> se s tem<br />
dejanjem niso strinjali in so pač poskrbeli, da je napis dobil spet prvotno podobo. A glej ga zlomka. To je<br />
fundamentaliste tako razpizdilo, da so organizirali nočno akcijo in spomenik zopet razdrli. No ti<br />
vehementni borci zoper »rdečo kontinuiteto« so pozabili na nekaj najpomembnejših lekcij človeške<br />
zgodovine. Če boš med ljudstvom zganjal zdraho, se bo le-to slej ko prej<br />
povezalo v revolt zoper tebe. In tako je napis TITO dobil novo podobo v<br />
betoniranem stanju. Fundamentalisti, so se ob tem kakopak zgrozili. »A zdaj<br />
bomo morali pa dinamit in podobno navlako vleči na vzpetino, če bomo<br />
hoteli pokazati svoj črni prav?« Razdirat in kamenje valit zna vsaka opica,<br />
gradnja pa je že stvar sofisticiranosti. Zato je bilo pač treba poseči po<br />
političnih organih, ki seveda nimajo bolj pomembnega dela, kot ugotavljati,<br />
ali je bil z betoniranjem napisa kršen kateri izmed veleumnih zakonov.<br />
Očitno se je moralo nekaj pač zgoditi, da so leta frustracij planila na dan in bi<br />
sedaj morali vse postaviti na glavo. Ker so pač v<strong>si</strong> pozabili kaj vse so <strong>si</strong> pod<br />
Titom pridobili in sedaj objokujejo, ker niso bili dovolj iznajdljivi in svojo<br />
nesposobnost valijo na druge. A ja, pa ustavimo se še malo pri tistih<br />
"nevtralcih". Te večinoma najdeš med sodobno mladežjo, ki jim je beseda »upor« prav toliko tuja kot<br />
»hvala« in »pro<strong>si</strong>m« in se v svoji apatiji pač tik pred zdajci postavijo na tisto stran, od katere mislijo, da<br />
bodo imeli največ koristi (ja, nekaj takega kot domobranci). Glava tiči na vratu samo zaradi tega, da jim<br />
deževnica ne curlja v želodec, kjer mirno počiva nedeljsko ko<strong>si</strong>lo. Ja, lepo je v naši domovini biti mlad.<br />
Da ne bo pomote. Bilo mi je še ne leto in pol, ko je v kliničnem centru preminul<br />
maršal. In kako naj potem imam neko objektivno vrednotenje takratnega <strong>si</strong>stema.<br />
Zaradi tega še toliko težje razumem sodobne mlade povzpetnike, ki pametujejo o<br />
tem, kaj in kako je bilo v času, ko so bili sami komaj nočna mora svojega očeta in<br />
mokre sanje svoje matere. Zame je Tito predvsem <strong>si</strong>mbol upora zoper okupatorja.<br />
Nekaj, na kar danes pozabljamo, pa čeprav se z okupatorjem in notranjim<br />
sovražnikom srečujemo na vsakem koraku. In ne glede na to, kaj je Tito domnevno<br />
storil, da nekatere še danes spreletava srh ob omembi njegovega imena, so bila ta<br />
dejanja prav gotovo mala malica v primerjavi z zločini cerkve, katere zgodovino kra<strong>si</strong>jo sežigi na<br />
grmadi, tako njej nevšečne literature, kot tudi ljudi. Ne pozabimo križarskih vojn in prelite krvi ter ne<br />
tako tihega konsenza z nacizmom. Da je to preteklost boste rekli. Morda, vendar se mar<strong>si</strong>komu najbrž<br />
krepko toži po ča<strong>si</strong>h, ko so s svojimi nasprotniki obračunali v Giordano Bruno style. Poleg tega pa je tudi<br />
sodobnost natrpana z eksce<strong>si</strong> v obliki pedofilije, korupcije, diskriminatornosti do homoseksualnosti,<br />
drugih ver itd., da o občem nazadnjaštvu niti ne izgubljamo besed. In naj se zardi tega odpravim na<br />
pohod miniranja cerkvenih zvonov? Si predstavljate reakcije?!?<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
11
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
"Če Nemci niso v štirih letih zmogli spremeniti odnosa naših ljudi do<br />
narodnoosvobodilnega boja, tudi vladi to ne bo uspelo ne v tem in ne v<br />
katerem koli mandatu. Ne morejo nas prepričati, da so nas branili<br />
domobranci"<br />
Jelko Kacin v Dražgošah, januar 2006<br />
KAJ PA VAM NE PUSTI SPATI?<br />
Ena izmed bolj briljantnih idej, kako ohraniti kontinuiteto tega<br />
projekta v obliki fanzina je tematski sklop, ki bi bil namenjen nasvetom<br />
posameznikom ali pa skupinam, ki se v svojem vsakdanu srečujejo s takimi<br />
in drugačnimi težavami. Ker pisem bralcev razumljivo še nisem prejel, bom<br />
v prvi številki uporabil kar primer svoje kolegice, ki naj ostane anonimna.<br />
Sicer občutno vinjena, a zategadelj nič manj iskrena, mi je nekega<br />
dne zaupala, kako je bila že večkrat razočarana, saj se je izkazalo, da ima,<br />
na videz popoln moški s katerim se je podala v prvo (z njim, ne na sploh)<br />
spolno izkušnjo, vendarle eno, za njo bolečo pomanjkljivost... (pre)kratek<br />
spolni ud. Zgrožen nad dejstvom, da floskule o romantičnemu in<br />
čustvenemu moškemu, hitro padejo v vodo, če je le-ta falusoidno<br />
hendikepiran, sem se še teden dni prebujal iz nočnih mor, a na koncu v<br />
višku nepojmljivo neumno nerazumljivega altruizma poiskal rešitev, ki bo<br />
dekleta rešila nepotrebnega slačenja in fante, nepotrebnih zadreg.<br />
Torej, draga dekleta! Ko se odpravite na zmenek, za katerega menite, da se bo<br />
najverjetneje končal s seksom, se pripravite. V prvi fazi se malo pozanimajte o fantovi<br />
razgledanosti in pavšalno ocenite njegovo stopnjo intelektualnosti. Kako? Nev<strong>si</strong>ljivo mu v<br />
kontekstu pogovora postavljajte vprašanja splošne razgledanosti, kot npr. kdaj je umrl Prešeren,<br />
kdo je napisal roman 10. brat, koliko litrov mleka da v<br />
povprečju na dan bik ipd. Če gre na sploh za prvi<br />
zmenek, s tem »zaslišanjem« malo počakajte, saj bo<br />
revež zaradi vaše lepote že tako preveč raztresen. V<br />
glavi <strong>si</strong> beležite ali so bili odgovori pravilni ter reakcijski<br />
čas (v sekundah); torej koliko časa je trajalo da ste dobile<br />
pravilen odgovor na vprašanje.<br />
Ko gre zmenek h koncu in se ozračje segreva<br />
proti temperaturi, ko se je potrebno znebiti nepotrebnih<br />
oblačil, nastopi pomemben trenutek. Poskrbite,<br />
da bo fant poleg vas pošteno vzburjen, pri tem pa<br />
mu na uho zašepetajte zopet eno izmed vprašanj prej omenjene težavnostne stopnje in skrbno<br />
beležite pravilen odgovor in reakcijski čas (zopet v sekundah).<br />
REZULTATI: Od reakcijskega časa v fazi vzburjenosti odštejte reakcijski čas nevtralnega<br />
stanja. Dolžina moškega spolnega uda je premosorazmerna z rezultatom, ki ga dobite. Daljši kot<br />
je penis, več krvi potrebuje za trdno agregatno stanje, kar posledično pomeni manj<br />
razpoložljive krvi za normalno delovanje možganov.<br />
V primeru, da je rezultat negativen, pomeni, da poleg vas sploh ni moški ampak, dekle,<br />
katera se baje pod pritiskom bolje znajdejo. Pa veliko sreče.<br />
p.s.: morda pa je težava v tem, da ga sploh ne vzburjate.... v tem primeru pišite drugi<br />
reviji☺<br />
_____________________________________________<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
12
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
Ubiješ enega.....morilec – ubiješ tri ali več.....množični / serijski morilec /<br />
ubiješ 1000, 10.000 in več ljudi......osvoboditelj in izvoznik demokracije;<br />
brizgneš malo sperme po novi praktikantki zrel <strong>si</strong> za impičment… zajebeš kar se je zajebat dalo dobiš še en mandat?!?<br />
INTERVJU<br />
INTERVJU<br />
INTERVJU<br />
Thomasa sem spoznal pred približno<br />
petimi leti, ko se je čisto solidno privadil<br />
življenja v Sloveniji, kamor je po spletu<br />
naključij zašel v začetku 90-ih let prejšnjega<br />
stoletja. 40 – letni mladenič ima sedaj nekje<br />
na dolenjskem urejeno<br />
mini ekološko kmetijo in<br />
se le redko pojavi v<br />
javnosti... to kar je vedno<br />
bil njegov hobi, so mnogi<br />
označili kot diletantno<br />
provokatorstvo. No jaz<br />
sem njegove izbruhe<br />
vedno dojemal bolj kot<br />
odpiranje tabu tem, ali<br />
vsaj pristop do njih z drugega dovoza. Sem pa<br />
tja pa se še vedno dobi s svojimi prijatelji in<br />
reče kakšno sočno starim časom na čast. Ker<br />
so njegove ideje pač iskreno rečeno preveč<br />
zanimive, da bi kar tako šle v pozabo, sem se<br />
odločil z njim opraviti malo obsežnejši<br />
pogovor, v katerem se predstavi tak kot tudi<br />
<strong>si</strong>cer je. 2<br />
Lahko meni in tistim trem bralcem na<br />
kratko poveš nekaj o svojem življenju?<br />
Pizda (to je bila bojda ena njegovih prvih<br />
izgovorjenih besed v slovenskem jeziku).... to pa<br />
je vprašanje. Uf. Lahko bi rekli, da sem ptiček<br />
brez gnezda. Že moje poreklo je precej mešano,<br />
saj sem pol Skandinavec, pol Američan in pol<br />
Grk...<br />
Čakaj malo....to so tri polovice?!?<br />
Ja, kaj hočem. Moja mama je bila zares obilna<br />
gospa. No, moj stari je bil z dušo in telesom<br />
predan reagge subkulturi (v njegovem primeru<br />
je bila to neizmerna navdušenost nad<br />
konceptom nedela in prejemanjem socialne<br />
podpore) in svojo ljubezen do ganje je<br />
ovekovečil v imenu svojega prvorojenca.<br />
Jaz <strong>si</strong>cer poznam to zgodbo, ampak razloži<br />
jo še vsem ostalim...<br />
2 Pričujoč intervju je nastal kot posledica<br />
korespondence s pomočjo računalniško-internetne<br />
tehologije.<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
Ja.... ko sem sredi proletarskega Seattla prijokal<br />
na ta zajebani svet, sta se z mamo odločila, da<br />
me poimenujeta kar Thomas, očetu pa se je,<br />
verjetno spet zadetemu utrnila briljantna ideja...<br />
na vsak način je hotel, da bi imel dve imeni in<br />
samo materini razsodnosti in obsedenosti z<br />
antično zgodovino se imam zahvaliti, da med<br />
ime in priimek nisem fasal Hans-a, temveč sem<br />
postal Thomas Hera Christiannsen, oziroma na<br />
kratko kar THC.<br />
Ha ha ha... ta zgodba me vedno znova<br />
spravi v dobro voljo.... No, povej pa kako<br />
te je pot zanesla v našo malo Slovenijo.<br />
Saj pravim... sem ptiček brez gnezda. Verjetno<br />
precej tudi po moji krivdi. Povsod sem se precej<br />
hitro začel počutiti utesnjenega in tako sem bil v<br />
konstantni migraciji. Predvsem so bila to<br />
potovanja po različnih koncih sveta ter izredna<br />
sposobnost vriniti se povsod in tako zaslužiti za<br />
preživetje. No, zadnjih 11 let sem prebil v<br />
Evropi. Preden sem prišel v Slovenijo sem v<br />
Berlinu v okviru ministrstva za socialni razvoj<br />
vodil socio-kulturni projekt iskanja morebitnih<br />
potomcev otrok s postaje ZOO. Potem sem na<br />
svojo srečo spoznal Natalijo, ki me je potegnila<br />
iz domala brezizhodnega položaja in me na<br />
koncu pripeljala v vašo malo deželico.<br />
Kaj te je najbolj fasciniralo oziroma te še<br />
vedno fascinira v zvezi z našo državo?<br />
Po pravici povedano.... ob vseh teh menjavah<br />
prebivališč in potovanjih iz države v državo sem<br />
postal skorajda imun na spremembe. Sprva sem<br />
še doživljal<br />
šoke in<br />
čustvene<br />
pretrese,<br />
vendar sem<br />
se miselno<br />
vedno bolj ali<br />
manj ukvarjal<br />
s svojimi<br />
projekti in<br />
okolica, v kateri sem bival je tako predstavljala<br />
bolj ali manj le nek dodatek, daleč od tega da bi<br />
bila vir inspiracije ali kaj podobnega. Poleg tega<br />
13
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
sem vedno znova spoznal, da je človeški<br />
karakter v svojem bistvu bolj ali manj vedno<br />
enako koruptiven. Tista prava kulturnonacionalna<br />
identiteta, ki kra<strong>si</strong> običajne ljudi<br />
postaja vsaj v zahodni družbi vedno bolj<br />
univerzalna in vča<strong>si</strong>h se moraš prav potruditi da<br />
najdeš »značilnega« pripadnika neke nacije.<br />
Se pravi da ne zagovarjaš stereotipnih<br />
značilnosti nekega naroda, ki naj bi bili<br />
njegova prepoznavna karakteristika?<br />
V bistvu je takole. Obstajajo navade in neki<br />
vedenjski vzorci, ki<br />
v grobem ločijo<br />
pripadnike<br />
posameznih držav,<br />
vendar smo v<br />
svojem bistvu v<strong>si</strong><br />
isti grabežljivi,<br />
narcisoidni in<br />
egocentrični manipulatorji...<br />
Hm...pravi mizantrop!<br />
Glej... človeško izumrtje je nekaj najlepšega, kar<br />
lahko doleti Mater Zemljo.<br />
No, od kar te poznam, te odlikuje zelo<br />
distinktiven odnos do narave. Lahko poveš<br />
še kaj več o tem?<br />
Moram priznati, da vča<strong>si</strong>h težko razložim svojim<br />
prijateljem ali znancem, zakaj jim doma<br />
postrežem npr. z golažem iz divjačine, ko pa<br />
gremo jest ven se mesa še dotaknem ne. Za<br />
prehrano rad skrbim sam, če <strong>si</strong> bom torej zaželel<br />
mesa, bom sam zaklal žival, pa naj<strong>si</strong> gre za<br />
kokoši, ki se prosto sprehajajo po dvorišču moje<br />
kmetije, ali pa za srno, ki skače po gozdu. Veš,<br />
trgovin z živili sploh ne uporabljam, ampak se<br />
poslužujem menjave blaga. Na srečo imam v<br />
svoji bližini nekaj takih ljudi, ki to razumejo in se<br />
tega tudi dejansko poslužujejo, tako da od<br />
kakega kmeta dobim pšenico, sadje, zelenjavo<br />
itd.<br />
Tvoja strast so drugače beluši, mar ne? Če<br />
se ne motim je okrog tega nastalo tudi<br />
nekakšno društvo.<br />
Kaj zdaj zajebavaš.... dobro veš v čemu je stvar.<br />
Jaaaaa..... hotel sem samo, da sam razložiš<br />
<strong>si</strong>tuacijo, da se ne bom šel nekega<br />
povzemanja.<br />
No, res je. Dve leti nazaj sem ustanovil društvo<br />
ljubiteljev belušev, katerega glavni cilji so<br />
promocija in ozaveščanje ljudi o tem<br />
prekrasnem darilu narave. Trenutno je v društvu<br />
87 aktivnih članov iz vse Slovenije in ogromno<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
podpornih članov, ki pomagajo pri organizaciji<br />
dogodkov. No, in preden vprašaš po tem, naj<br />
kar sam nadaljujem (smeh)..... Prihodnje leto<br />
bomo organizirali praznik belušev. Ideja je, da bi<br />
priredili nekakšno dobrodelno akcijo....<br />
Organizirali bi tekmovanje v hitrostnem<br />
nabiranju belušev, na katero bi se prijavile<br />
tričlanske ekipe. Zmagovalec bi prejel <strong>si</strong>mbolično<br />
nagrado, bistvo pa je, da bi ekipe po končanem<br />
tekmovanju vse nabrane beluše nato prodale na<br />
stojnicah, izkupiček pa bi šel v dobrodelne<br />
namene.<br />
Uf.... ti pa imaš ideje (smeh). No, da ne<br />
bova preveč zašla, te bom sedaj malo<br />
speljal na teme ob katerih le redko<br />
ostaneš ravnodušen in....<br />
Bi me rad sprovociral, kaj?<br />
Ja, moram poskrbet, da zapolnim kvoto<br />
kletvic v tem intervjuju (smeh). No, dajva<br />
se malce dotakniti mladinske<br />
problematike...<br />
To mi deli (smeh).<br />
Ko gledam dogajanje okrog mladine, kot<br />
ga povzemajo mediji, pa naj <strong>si</strong> gre za<br />
zlorabo drog, neodgovorno seksualno<br />
življenje ipd., vsakič znova dobim občutek<br />
da je odgovornim v Sloveniji (ne glede na<br />
področje) potrebno pred nos servirati<br />
najbolj eksplicitne konsekvence, da v<br />
problemu prepoznajo problem. Kaj meniš<br />
o tem?<br />
Hja to je po moje na vseh področjih, ne samo<br />
mladinskem. Poglej primer cest. Umirati morajo<br />
nedolžni, da se<br />
nekomu posveti, da<br />
je morda res nekaj<br />
narobe. Torej je<br />
potrebnih nekaj<br />
življenj, da se<br />
»strokovnjaki«<br />
mobilizirajo. To je<br />
približno tako absurdno, kot bi noseča ženska<br />
mesece obiskovala zdravnike zaradi jutranjih<br />
slabosti, oteklih gležnjev, povišane telesne teže,<br />
razdraženosti itd., ker ne bi vedela, kaj je<br />
narobe. »Strokovnjaki« bi premlevali, tuhtali,<br />
ugotavljali, analizirali, delili mnenja in ko bi<br />
gospa končno rodila, bi ji sporočili, da so<br />
vendarle dognali, da je bil vzrok njenih »težav«<br />
nosečnost. A pustimo zdaj to... to je šele<br />
začetek. Prave težave pridejo, ko <strong>si</strong> ti<br />
»strokovnjaki« domislijo cele palete absurdnih<br />
14
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
rešitev. Na pobudo (kaj jaz vem katere civilne<br />
iniciative) so začeli razmišljati o uvedbi t.i. hore<br />
legalis, ki naj bi enkrat za vselej rešila mladinsko<br />
problematiko. Ma pro<strong>si</strong>m lepo?!?!? To je čista<br />
bedarija, ker ta ukrep pomeni samo preselitev<br />
problema iz sfere javnih zbirališč, ki so kolikor<br />
toliko pod nadzorom, v območje bodi<strong>si</strong> povsem<br />
intimnih ozračij domačih stanovanj ali pa<br />
zbirališč, kjer ni nobenega nadzora. Bolj me to<br />
spominja na umivanje umazanih rok ali pa<br />
izogibanje konstruktivni konfrontaciji s<br />
problemom, kot pa reševanje problemov, če<br />
mene vprašaš.<br />
Kaj pa je po tvoje rešitev tega problema?<br />
Glej, dokler se bo obstoječa ideologija širila med<br />
rodovi, se nam ni bati rešitve. Mislim, da imamo<br />
nasploh čisto zgrešen odnos do mladinske<br />
problematike... tak na nek način hudo shizofren.<br />
Kako to misliš?<br />
Ja poglej okrog<br />
sebe. Kamorkoli<br />
boš prišel te<br />
bodo čudno<br />
gledali, če ne<br />
boš zvrnil par<br />
kozarcev... Na<br />
sploh se mi zdi,<br />
da so eni ljudje, in teh je prekleto veliko, kar<br />
malo preveč ponosni na svoje popivanje. Potem<br />
pa se gremo neko moraliziranje ko je govora o<br />
mladih in njihovi korespondenci z alkoholom. Da<br />
bi bila mera paradoksalnosti še bolj polna pa<br />
temu repertoarju dodamo še travo. Poglej ta<br />
kurčev podmladek SLS, kako vehementno se<br />
cmizdijo ob marihuana maršu, ker je bojda to<br />
droga, ki kvarno vpliva na mladino. Potem pa <strong>si</strong><br />
ga manejo, ko poslušajo tiste imbecile.... kako<br />
že gre komad.... »saj kdor vina ne časti, ta pravi<br />
ni«.... no nekaj v tem smislu. Pizda ti materna,<br />
če to ni sprenevedanje brez primere. Koliko<br />
smrti in trpljenja prinese alkohol in koliko<br />
ganja.... to pa se nobeden ne vpraša. Isti kurac<br />
je bil zdaj v Amsterdamu. Eno dekle je zaradi<br />
halucinacij in paranoje, ki <strong>si</strong> jih je bojda<br />
zakuhala z uživanjem norih gob, umrlo. In sedaj<br />
razmišljajo o prepovedi in kaj jaz vem kaj.<br />
Trume pijančkov v Planici pa so zgolj povod za<br />
zgražanje s priokusom naslajanja. To je to. Fuck<br />
off logika.<br />
Se pravi, da bi bila rešitev v prevzgoji<br />
mladih?<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
Ne vem, če je v tem srž problema. Prevzgoja<br />
mladih itak temelji na praktično totalni<br />
reorganizaciji obstoječih družbenih norm in<br />
vrednot. Mislim, da je stvar bolj v ozaveščanju<br />
mladih in ne toliko v prevzgoji. (predah)<br />
Vsekakor pa ne v prevzgoji, ki naj bi jo nudil<br />
verouk v šolah...<br />
No, ko smo že pri tej tematiki... kako<br />
gledaš na vlogo cerkve v družbi? V mislih<br />
imam predvsem rimskokatoliško cerkev<br />
kot daleč najmočnejšo (versko)<br />
organizacijo v Sloveniji.<br />
Eh… po pravici povedano se s cerkvijo ne<br />
ubadam kaj preveč. V bistvu sem se sprijaznil s<br />
tem, da gre za daleč najmočnejšo in<br />
najvplivnejšo politično organizacijo, katere<br />
dogme in ideologija so mi <strong>si</strong>cer absolutno<br />
nesprejemljive, a tako pač je. Vsak ima pač svoj<br />
program. Najbolj moteče pri vsej stvari mi je to<br />
njeno prepričanje v lastno nezmotljivost in<br />
predvsem nedotakljivost. Hej, če se že greš<br />
neko nastopanje v javnosti se pripravi na<br />
konfrontacijo s strani nasprotnikov. Vsaka kritika<br />
cerkvenega političnega programa je s strani<br />
njenih veljakov in dostojanstvenikov, da o<br />
podpornikih niti ne govorim, takoj označena za<br />
napad, njeni avtorji pa apriori deskriditirani in<br />
stigmatizirani, malodane kot teroristi.<br />
Organizacija, ki jo je že Nietzsche orisal kot<br />
»neodstranljiv madež človeštva« se v javnosti<br />
preveč rada in vehementno predstavlja kot<br />
zadnji branik moralnega, hkrati pa se obči<br />
javnosti v posmeh peča z abnormalnimi<br />
prostočasnimi aktivnostmi, med katere konec<br />
koncev sodi tudi kanibalizem.<br />
Pro<strong>si</strong>m?<br />
Sem vedel, da boš debelo pogledal. Obred<br />
darovanja, oziroma evharistija, predstavlja<br />
uživanje Kristusovega telesa v obliki hostije in<br />
Kristusove krvi v obliki vina, Vatikan pa <strong>si</strong> od<br />
protireformacije, oziroma Tridentinskega koncila<br />
tam nekje sredi 16. stoletja - 1545 do 1562 če<br />
sem natančen - naprej prizadeva, da bi ta obred<br />
razumevali dobesedno in ne le v <strong>si</strong>mbolnem<br />
smislu, kot so to zahtevali reformatorji. Torej.....<br />
Ha, ha, ha.... ta je pa močna. Pa skočiva še<br />
malo drugam. Zadnje čase vedno<br />
pogosteje opažam razna humanitarna<br />
prizadevanja in akcije. Vsakič, ko kje poči,<br />
večinoma zaradi naravnih katastrof, vedno<br />
pride do množične mobilizacije<br />
humanitarne pomoči in ne morem <strong>si</strong><br />
15
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
pomagati, da me ne bi obšla misel, da je<br />
človekova pripravljenost pomagati<br />
sočloveku – žrtvi, premo sorazmerna z<br />
oddaljenostjo dogodka.<br />
O tem nisem veliko razmišljal in morda se<br />
motim, toda dejansko dobi človek občutek, da<br />
ko se na drugem koncu sveta zgodi kakšna<br />
tragedija, smo v<strong>si</strong> takoj pokonci, ko pa sosedu<br />
zagori hiša, bi najraje priskočili na pomoč z<br />
molotovko. Najbolj pri vsemu temu pa mi gredo<br />
na kurac ti zvezdniški humanitarci tipa Bono in<br />
podobni. Nič ni narobe da denar in sredstva<br />
nameniš tistim, ki so tega najbolj potrebni,<br />
ampak ne razumem zakaj je potrebno vedno<br />
vlačiti s seboj kamere in pozirati s politiki, ki so,<br />
če smo malo cinični, v prvem planu sploh<br />
zakuhali vse skupaj. Nič drugega kot ena velika<br />
samopromocija in posledično povečevanje<br />
lastnega dobička… če mene vprašaš…<br />
Toda, ali meniš...<br />
Počakaj, nisem še končal...Potem pa je <strong>tukaj</strong> še<br />
en drug aspekt humanitarne pomoči, ki mi<br />
nekako ne gre v račun. V letih odkar traja vojna<br />
v Iraku nisem v medijih še zasledil nobene<br />
odmevnejše pobude<br />
za pomoč prizadetim,<br />
civilnim vojnim<br />
žrtvam. Pravzaprav<br />
sploh ne vem, če sem<br />
zasledil kakšno. Po<br />
nekaterih izračunih je<br />
ta vojna terjala že<br />
preko 50.000<br />
človeških življenj, kjer daleč prevladujejo civilne<br />
žrtve. In zakaj? Zaradi kaprice nekega<br />
impotentnega izprijenca, ki ga je očitno prav<br />
takšen narod že dvakrat izvolil za svojega<br />
predsednika. So mar žrtve »matere narave« kaj<br />
drugačne od žrtev »očeta retardiranca«? Seveda<br />
so, ampak na način, ki govori v prid dejstvu, da<br />
bi morali slednjim pomagati še prej, če ne<br />
drugega zaradi dejstva, da so konec koncev<br />
postali žrtev človekovega dejanja, na katerega<br />
za razliko od narave lahko imamo vpliv. Toliko o<br />
vesti in občutku za pravičnost pri stvoru,<br />
drugače poimenovanemu tudi homo sapiens...<br />
Se pravi da ni<strong>si</strong> ravno navdušen nad<br />
odločitvami predsednika tvoje domovine?<br />
Ti mene malo zajebavaš? Amerika je slučajno<br />
dežela, v kateri sem prišel na svet. Do nje ne<br />
čutim nikakršne navezanosti, prej odpor.<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
No, ko <strong>si</strong> že omenil biološko ime za<br />
človeka... v javnosti so še vedno pogosti<br />
odzivi na homoseksualnost, češ da je to<br />
nenaravno početje. Kako gledaš na te<br />
argumente?<br />
Govoriti v kontekstu človeka in posledično<br />
družbe, da nekaj je ali ni naravno, je po mojem<br />
skromnem mnenju višek abotnosti. Človekova<br />
biološka determinanta je zreducirana na<br />
absolutni minimum. Samo poglej vse 'biološke'<br />
potrebe, kot so prehranjevanje, izločanje ipd.<br />
Čisto vsaka, ali pa vsaj večina teh aktivnosti<br />
vsebuje socio – kulturno determinanto, ki se<br />
razlikuje od enega posameznika do drugega.<br />
Vsak pri svojem početju ponotranji neke vzorce,<br />
ki so njemu značilni in nimajo nikakršne<br />
povezave z njegovim biološkim obstojem.<br />
Lahko to malo bolj pojasniš? Ne vem če<br />
sem te ravno razumel.<br />
Poglej. Če mene vprašaš lahko biološko<br />
definiramo samo delovanje človekovega telesa<br />
in organov, ne pa obnašanja. V<strong>si</strong> se<br />
prehranjujemo, toda če se sprehodiš po menzi<br />
polni ljudi, boš takoj opazil, da vsakega pri tem<br />
početju kra<strong>si</strong> neka specifična značilnost, ki ni<br />
prirojena, ampak se izoblikuje tekom<br />
socializacije. Družba ima vpliv tudi pri<br />
oblikovanju spolnih praks in nasprotovati<br />
homoseksualnosti, ker češ da ni naravna, je čisti<br />
nesmisel.<br />
Toda, ali to pomeni, da če bi otrok<br />
odraščal v družini istospolnih staršev... ali<br />
bi odrasel v homoseksualca?<br />
To je malo preveč enostavno, da bi lahko kar<br />
tako posplošili. Zgledi okolja vsekakor vlečejo,<br />
vendar pa to ni edina determinanta. V<strong>si</strong>ljevati<br />
svoje ideologije kot edine nezmotljive je čisti<br />
nesmisel, poleg tega pa starši niso edini ljudje, s<br />
katerimi bo otrok vzpostavil stik. Konec koncev<br />
se bo v času izgradnje svoje spolne identitete<br />
družil predvsem z drugimi in ne s starši.<br />
No, pa da ne bova preveč dolgovezila.<br />
Imaš še kaj, kar bi rad povedal?<br />
V bistvu ne...<br />
No, potem pa hvala za ta zanimiv pogovor.<br />
Se toplo priporočam tudi za kakšen pisni<br />
prispevek za naslednji fanzin, če bo<br />
seveda izšel (smeh)....<br />
Ja.... hvala za povabilo. Sicer pa lahko računaš<br />
name.... če bo izšla še kakšna številka fanzina ti<br />
zagotavljam, da bom prispeval tudi kak svoj<br />
tekst.<br />
16
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
Masaker na jezeru Bodom<br />
Pokol na jezeru Bodom je eden izmed bolj fascinantnih množičnih umorov, vse to pa se je<br />
odvijalo na Finskem, junija leta 1960. Jezero Bodom je jezerce na jugu Finske, približno dvajset<br />
kilometrov zahodno od glavnega mesta Hel<strong>si</strong>nki. In, zakaj je postalo tako slavno? Ponoči, s četrtega na<br />
peti junij, so štirje najstniki taborili na bregovih jezera, ko jih je nekdo<br />
(domnevno nor osebek) napadel in tri od njih z nožem ter topim<br />
predmetom hladnokrvno pobil in zaklal, četrtega pa<br />
hudo ranil (deset vbodnih ran in zdrobljena čeljust).<br />
Edini preživeli Nils Gustafsson, ki so ga reševalci<br />
našli nezavestnega ob mrtvih prijateljih, je po tem<br />
dogodku bojda živel relativno normalno življenje,<br />
dokler ga niso leta 2004 aretirali zaradi suma, da je<br />
prav on storilec. Oktobra 2005 je sodišče razgla<strong>si</strong>lo,<br />
da je 63 letni Nils nedolžen oziroma da ni kriv<br />
dejanja, ki so mu ga očitali.<br />
Dobra štiri desetletja je policija torej tavala v temi, umori pa so dvigovali<br />
veliko medijskega prahu in se izkazali za zelo popularne, saj je na to temo nastalo<br />
obilo špekulacij, teorij zarote ipd. ,<br />
Poleg takrat 18 letnega Nilsa so se taborjenja udeležili še 15 letni deklici<br />
Irmeli Björklund in Tuulikki Mäki, ter 18 letni Seppo Boisman, a zgodba te trojice se je zaradi številnih<br />
vbodnih ran in udarcev s topim predmetom zaključila v mlaki krvi. Pot četverice pa se je pričela dan prej,<br />
se pravi 4. junija v popoldanskem času, ko so se iz kraja Viherkumpu podali na taborjenje proti jezeru<br />
Bodom. Tja so prispeli še isti dan in večer preživeli ob plavanju, ribolovu in... pitju alkohola. Spat naj bi<br />
odšli okrog polnoči. Sledilo je jasno jutro in nič hudega<br />
sluteči Erkki Johansson se je odločil da zaplava v jezeru<br />
blizu njegovega doma. Ko se je po plavanju povzpel po<br />
bregu je bil priča šokantnemu prizoru. Štirje izmaličeni<br />
mladostniki so ležali med ostanki raztrganega šotora.<br />
Obdobje med umori in aretacijo domnevnega storilca<br />
je bilo vse prej kot dolgočasno. Približno ob 12. obletnici<br />
umorov (nekje med 3. in 6. junijem) leta 1972 se je<br />
samomorilec v svojem poslovilnem pismu oklical za »Lake<br />
Bodom morilca« in zatrdil, da je prav on zagrešil zločin in<br />
tiste usodne noči poklal mladostnike na bregovih jezera.<br />
Tistega dne naj bi delal v bližnjem kiosku, žrtve pa so pri<br />
njem kupile limonado. Poznan naj bi bil kot oseba, sovražno nastrojena do tabornikov. Kakorkoli že,<br />
preiskava je zgodbo spoznala kot lažno, saj naj bi možakar imel trden alibi, ki ga je potrdila njegova<br />
soproga (OK... vdova) trdeč, da je v tistem času spal z njo v postelji.<br />
Leta 2003 je profesor Jorma Palo objavil knjigo, v kateri je predstavil svojo teorijo o umorih. Leta<br />
1960 je delal kot doktor v bližnji bolnišnici. Kmalu za tem, ko je prišlo do pokola je moral oskrbeti<br />
poškodbe hudo sumljivega tipa. Ta možakar je bil Hans Assman, ki je domnevno delal kot agent za<br />
Vzhodno Nemčijo. Jormanova teorija govori o tem, da je<br />
pomanjkanje temeljite preiskave o Hansovi vpletenosti v<br />
umore služilo kot nekakšna diplomatska krinka. Policija<br />
seveda zopet vse zanika in trdi, da je imel gospod Assman<br />
trden alibi. Leta 1997 pa naj bi prav ta gospod tik pred svojo<br />
smrtjo domnevno priznal umore nekemu finskemu novinarju.<br />
V marcu 2004, skoraj 44 let po dogodku je bil torej<br />
zaradi suma storitve trikratnega umora aretiran edini preživeli,<br />
Nils. V začetku leta 2005 je prišlo na dan, da je primer rešen<br />
po zaslugi nekih novih analiz krvavih madežev. Šlo naj bi za<br />
obtoženčeve čevlje, ki so jih skrite (skril naj bi jih prav<br />
Gustafsson) našli 800<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
17
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
metrov od kraja pokola, na čevljih pa naj bi bili najdeni sledovi krvi treh žrtev. Uradno stališče menda<br />
govori o tem, da se je edinemu preživelemu strgalo zaradi bolestnega ljubosumja, ki je vključevalo<br />
njegova čustva do tam prisotne Irmeli, ki naj bi bila njegova nova intimna prijateljica. Tej štoriji v prid<br />
govorijo tudi ugotovitve, da naj bi prav Irmeli utrpela daleč najbolj brutalne poškodbe in bila večkrat<br />
zabodena tudi po že zadanem smrtonosnem udarcu. Ostala dva najstnika menda nista bila tako kruto<br />
umorjena. Čeprav so bile Nilsove rane očitne, pa naj ne bi bile resne. S tem se menda ni strinjala<br />
obtoženčeva odvetnica gospa Riita Leppiniemi, čigar mnenje je bilo (vsaj za časa sojenja), da so bile<br />
poškodbe daleč prehude, da bi lahko storil tisto, česar ga obtožujejo. Obramba je vztrajala pri prisotnosti<br />
ene ali več drugih oseb na prizorišču, česar pa forenzikom ni uspelo ne potrditi ne ovreči.. Proces, ki se<br />
je pričel avgusta 2005 ni Nilsu obetal nič lepega, saj mu je zaradi domnevne odgovornosti treh umorov<br />
grozila dosmrtna kazen. Ponovna preiskava starih dokazov, ki je vključevala moderno tehnologijo, kot je<br />
analiza DNK, naj bi kazala prav na obtoženca. Oktobra 2005 pa je bil, kot že rečeno, Nils Gustafsson<br />
oproščen vseh obtožnic, menda pa je prejel še skoraj 45.000 EUR odškodnine.<br />
Novela...<br />
...o sreči in ljubezni ter njunemu drobovju<br />
Bil je presenetljivo mrzel avgustovski popoldan, eden tistih jebenih dni, ki komaj čakaš da minejo, ko sem<br />
kot že nič kolikokrat brezciljno vozil z avtom po naši mali sproščeni deželici. Avto je moja delovna soba... prostor,<br />
kjer lahko zberem misli... prostor, kjer se mi porodijo najbolj absurdno zmagovalne ideje, prostor kjer so edini<br />
moteči dejavniki retardirani šoferji, ki iz<strong>si</strong>ljujejo prednost, ali pa se nikamor ne premaknejo. Tistega dne je bil moj<br />
intelekt na »stand by« in tako sem v mislih rekonstruiral dogodek izpred tedna dni... Tam nekje, onkraj realnosti,<br />
kjer svet še ni slišal za 21. stoletje, sem se bogu za vraničnim prisadom, v svetski<br />
vukojebini, katere imena se sploh ne spomnim več, z vaginalnim izbljuvkom dogovarjal<br />
glede organizacije kulturnega dogodka, ki sliši na ime koncert. Golazen je bila še pred<br />
ko<strong>si</strong>lom pijana in sleherni poskus razumne komunikacije, ki bi temeljila na recipročnosti<br />
je bil že vnaprej obsojen na propad. Nič boljša ni bila notranjost klubskih prostorov, ki je<br />
ob tistih nekaj pljunkih sončnih žarkov, ki so penetrirali skozi mizerno zazidane okenske<br />
odprtine in ekstremni meri samozanikanja, še najbolj spominjala na propadajočo štalo.<br />
»Ej, kolega razumi...« je s smrdljivo sapo rinil vame.<br />
»Amerikanci hočejo veliko keša in bo šla vsa vstopnina za njih. Ne moremo <strong>si</strong><br />
privoščit stroškov še z enim bendom.«<br />
»Prvo kot prvo« sem vzrojil.... »nisem tvoj kolega... tvoji kolegi so zbrani na farmi<br />
v Ihanu.«<br />
»In kot drugo...« že vnaprej sprijaznjen z usodo brezpredmetnega<br />
argumentiranja »...pa o kakšnih stroških govoriš?!? Za dve gajbi piva in par porcij mesa<br />
boste pa že nastrgali skupaj...« Mater jim jebem kapitalistično. Pa kaj, saj nima pomena.<br />
Sam sem <strong>si</strong> kriv, kaj pa se pri petintridesetih še vedno grem underground...<br />
Minila me je volja do vožnje. Komaj sem čakal da pridem domov, se treščim na posteljo in pozabim na vse<br />
skupaj. A od nekje se je v mojo glavo prikradla misel in zaželel sem <strong>si</strong>, zgrožen nad samim sabo, človeške družbe.<br />
Suzani sem obljubil, da ji dostavim neko gradivo za službo. Po pravici povedano, bi lahko vse skupaj pustil v<br />
zbornici in bi <strong>si</strong> prišla iskat na šolo, a nekako sva vedno izkoristila vse, še najbolj abotne razloge, da sva se lahko<br />
dobila sama, stran od radovednih oči najinih skupnih znancev in prijateljev. In tako sem fascikle zabrisal v avto in<br />
čakal na priložnost da ji popestrim iztekajoči se porodniški dopust. Bolj kot sem se bližal njenemu bloku, bolj sem<br />
se razburjal nad izborom hlač, ki sem jih zjutraj spravil nase, saj mi njihova prav morbidna neelastičnost, v<br />
kombinaciji z Liscinimi jumbo plakati ob cesti, ni delala nikakršne usluge.<br />
»Pizda!« bi skoraj zaklel, ko je odprla vrata. Nič ne bo s tako želenim fukom. Andrej je bil doma. Zrla je v<br />
mene s tisto zblojeno kombinacijo presenečenja in prestrašenosti, verjetno še z živim spominom na kobajagi<br />
eksces, ko sem jo pred celotnim učiteljskim kolektivom, <strong>si</strong>cer konkretno podprt z maligani, a vendarle le v<br />
zajebanciji provociral, naj vendarle prizna, kdo poleg Andreja še zapolnjuje njeno čustveno praznino. Revica je<br />
najbrž mislila da sem sposoben tovrstno bravuro ponoviti in povrhu vsega še pred revežem, ki je bil tako »cluless«,<br />
da se nam je kar milo storilo ob pogledu na njegovo cunjasto pojavo.<br />
Po obveznem, neformalnem »Živijo, kako <strong>si</strong> kaj?«, »Super, hvala. Pa ti?«, »Gre, kaj pa familija?«... sem<br />
butnil tisti kurikulum na mizo, se na hitro poslovil in z nekim preveč očitnim izgovorom zavrnil ponujeno kavo.. Jebi<br />
ga, navkljub vsemu je tip arogantna trakulja in nisem prenesel sekunde pogleda nanj, kaj šele da bi spregovoril z<br />
njim kakšno besedo.<br />
Svojat v stanovanjih je že zdavnaj zmetala postano večerjo v svoja pogoltna usta in nad mesto je padla<br />
tema, ko sem končno zavil proti domu. Priključek na avtocesto je bil začuda prazen. Seveda, počitnice so še.<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
18
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
Študentje so še doma, ali pa v tujini iščejo bedne razloge za svoje infantilno izživljanje. Kurac jih gleda. Ravno sem<br />
dobro prižgal cigareto, najbrž že trideseto danes, ko sem streljaj pred menoj zagledal dobro znano <strong>si</strong>lhueto ptičjega<br />
strašila na polju, le da je imelo to strašilo iztegnjeno le eno roko in molilo palec kvišku. Pobiranje štoparjev je vedno<br />
loterija, nikoli ne veš, ali boš nabasal kakega p<strong>si</strong>hopata, ki bo celo pot najedal, kako je oni dan med drkanjen našel<br />
boga, ali pa kakšnega vase zaprtega mračnjaka, ki te bo celo pot pustil v napetem pričakovanju dogodka, ko bo<br />
izpod plašča potegnil nož in ti ga zaril med trhla rebra. Vseeno sem ustavil. Naj teži če hoče, mu že razbijem gobec<br />
neandertalski. Volje sem bil definitivno prave za kaj podobnega. Iz zamaknjenosti pa so me potegnile oči, ki bi še<br />
mrtvecu narisale nasmeh na obraz in živahen pozdrav.<br />
»Živijo« je žametno zapela. Vidno otrdeli bradavički na na videz paru čvrstih, jedrih dojk sta izdajali, da jo,<br />
v tenko majico odeto, zebe, a v njenih očeh je žarel ogenj, ki ga običajno nisem bil vajen pri ljudeh. Najbrž sem<br />
moral res trapasto strmeti vanjo, saj se je po trenutku nelagodne tišine nasmehnila in vprašala, če me pot morebiti<br />
vodi proti obali. Na hitro sem pometel kramo s sovoznikovega sedeža in naredil prostor za njeno, na prvi pogled<br />
zelo drobno ritko... »Do Postojne... bo v redu?« ...In že sva se peljala proti zahodu. Malce nejevoljnega, zaradi<br />
propadlega obiska pri Suzani, me je njeno nev<strong>si</strong>ljivo čebljanje spravljalo v presenetljivo dobro voljo. Sicer pa ni<br />
hujšega kot štopar, ki se vgnezdi na sedež in se moraš vsake toliko časa ozreti k njemu, da se prepričaš, če je<br />
sploh še živ.<br />
Na Dunaju zaključuje študij nekih modernih plesov. Jazzbalet ali nekaj podobnega. Priznam in sram me<br />
je... nisem se pretirano posvetil vsebini najinega pogovora, saj me je povsem prevzela njena energija, ki je v<br />
trenutku napolnila avto in še utrujeni monotoni števec kilometrov je se je vrtel kar nekam veselo. Preden se vrne v<br />
Avstrijo bi rada nekaj dni preživela še pri staremu očetu dol nekje pri Kopru. Odkar je pred dvema letoma umrla<br />
babica se zelo veseli vsakega obiska svojih vnukov. Glede na to, da jih je vseh skupaj kar devet, stari kozel <strong>si</strong>gurno<br />
ni osamljen. Preden je izstopila iz avta, mi je v roko potisnila košček papirja. »Nikoli ne veš...« se je nasmehnila in<br />
že je ni bilo več... Domov sem prišel pozno in čeprav že dolgo nepotešen, tistega večera nisem drkal.<br />
Naslednjega jutra me je prebudil ropot pod oknom. Z mešanimi občutki sem se spravil pokonci in med<br />
tuširanjem mimogrede opravil še enega v vrsti neskončnih skorajšnjih detomorov. Ob<br />
prižgani televiziji sem zaužil delni ekvivalent zajtrka, potem pa z obilico<br />
strahospoštovanja pospravil za sabo in skrbno pazil, da ne bi s kakšno nečednostjo<br />
oskrunil brezhibno spedenanega stanovanja. Tako je, ko gospodinjstvo vodi oseba, s<br />
kolikor pomnim, kar prirojeno bolestno tendenco po absolutni kontroli. Sicer pa ni<br />
napačna oseba ta moja sestra. Po pravici povedano je ona edini razlog, zakaj se sem ter<br />
tja še vedno privlečem na kraj zločina proti mojemu odraščanju. Staršev nisem nikoli<br />
poznal. Oče je bojda podlegel cirozi tik pred mojim rojstvom, mati pa je svoje trpljenje in<br />
depre<strong>si</strong>jo na koncu za stalno preselila v temu primerno inštitucijo. Sorodniki pri katerih<br />
sva s starejšo sestro osvojila osnove socializacijskih norm in vrednot niso omembe<br />
vredni, obdobje najinega skupnega seksualnega eksperimentiranja pa je tudi že davno<br />
mimo.<br />
»Številka trenutno ni dosegljiva...« je odmevalo iz slušalke. Jezno sem odvrgel<br />
list papirja, ki mi ga je tako odločno stisnila v roko.<br />
Minil je komaj teden, a zdi se večnost odkar sem se zopet vrnil v zavetje svojega malega gnezdeca tam na<br />
obrobju prestolnice. Zadnji topli žarki jeseni me grejejo, ko na balkonu srkam kavico in v miru uživam v svoji prvi<br />
jutranji, okej... zgodaj popoldanski cigareti. Še en teden, pa se vrnem v trop neandertalcev, katerim z obilo<br />
entuziazma in še več utopičnega optimizma razlagam, da sekularizacija prav zares ni nov model vrtnega orodja.<br />
Nekaj mazohističnega se prebuja v meni, da se veselim vrnitve... saj ne rečem, delo je zanimivo, pa tudi ponavadi<br />
ni preveč dekoncentracijskih faktorjev v razredu. Lansko leto je <strong>si</strong>cer bila Natalija, luštna kot hudič, a na srečo ali<br />
pa razočaranje, toliko uvidevna, da je vse svoje izrazite obline skrbno skrivala v daleč preširoke cunje. Suzana... to<br />
je pa druga zgodba. Dovolj stara, da mi ne grozi zaporna kazen ter korektna in konkretna kolegica, ki je kljub svoji<br />
karakterno emocionalni hendikepiranosti, kateri nihče ne pozna izvora, sposobna strasti, ki bi neveščega ljubimca<br />
za kak teden spravila na bolniško.<br />
Iz sanjarjenja me je zbudil mobilni telefon. Ne da bi pogledal kdo kliče sem se ogla<strong>si</strong>l. V trenutku sem<br />
prepoznal tisti zajebani glas in preklinjal svojo odločitev, da sem sploh ogla<strong>si</strong>l. Bil je Miro, <strong>si</strong>cer zelo neškodljiv<br />
osebek, a kaj ko ti zna zvrhoma zagreniti dan, saj se ga zlepa ni<strong>si</strong> mogel znebiti, ko je začel s svojimi<br />
pripovedkami. »V centru sem, a prideš na pivo?« je bil presenetljivo nev<strong>si</strong>ljiv. »OK« sem presenetil samega sebe.<br />
Sicer pa je bilo zadnje, kar sem <strong>si</strong> želel to, da se naslika pri meni in s sabo pritovori še kakšno ostudno<br />
samooklicano živino metropolnega značaja. Povrhu vsega pa se je pamž v sosednjem stanovanju pravkar prebudil,<br />
kar je pomenilo nekaj ur arij pod taktirko zaklanega prašiča.<br />
Petnajst minut s kolesom in že sem bil v centru. Ne vem, kaj mi je zadnje čase, a opažam da sem precej<br />
bolj raztresen kot <strong>si</strong>cer in ko sem se tako vozil ob Ljubljanici, bi se skoraj zaletel v staro kljuse, ki je ob pomoči<br />
bergle krevsalo po tlakovcih. »Oprostite...«, sem pohitel. Hotel sem še nekaj reči, ko sem jo zagledal. Tam v senci<br />
stare vrbe je po mobilcu kramljala na videz šmrkljasta najstnica in kot hipnotiziran sem, ne meneč se za kletvice<br />
prestrašenega starca, ki bi mu moji kaskaderski vložki lahko enkrat za vselej uničili očitno že precej porozen kolk,<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
19
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
nekaj trenutkov strmel v njo. Ko je glava doumela, kaj ji noge dopovedujejo, sem se jim poča<strong>si</strong> približal in poskušal<br />
izgledati čim manj podoben kakšnemu ek<strong>si</strong>bicionističnemu zasledovalcu. Zagledala me je.<br />
»Nič ni<strong>si</strong> poklical.« se je nasmehnila in oči so ji v dopoldanskem jesenskem soncu kar žarele. Oddahnil<br />
sem <strong>si</strong>. Res je bila štoparka izpred tedna dni. »Sem, pa <strong>si</strong> bila nedosegljiva« sem izstrelil in še isti hip dojel, da sem<br />
najbrž izpadel kot kak potreben pose<strong>si</strong>vnež. Sprevidela je mojo zagato in se mi nagajivo nasmehnila.<br />
Niti nesramno hud glavobol naslednjega dne, niti dejstvo, da mi je ponoči neki dolgoprstnež odpeljal<br />
nezaklenjeno kolo izpod vrbe, me nista mogla spraviti v slabo voljo. Noč, ki sem jo preživel, je bila prelepa, da bi jo<br />
kvaril s takimi minornimi zadevami.<br />
Leta, ki so minila, so bila prijazna do mene. Zapustil sem svoje malo<br />
varno gnezdece in <strong>si</strong> skupaj s svojo jazzbalerino Katjo ustvaril novega, lepšega.<br />
Zaključila je študij in sedaj vodi tečaje plesa na precej ugledni plesni šoli. Sam<br />
<strong>si</strong>cer še vedno poučujem na tisti zajebani šoli, vendar po dolgem času zjutraj<br />
vstajam dobre volje. Suzana je zamenjala službo in po zadnjih informacijah, je v<br />
tem času že trikrat povrgla in vsaj še enkrat toliko krat poskušala narediti konec<br />
svojemu trpljenju. Andrej je menda še kar prislinjen ob njo, čeprav je v njenih<br />
otrocih toliko njegovega DNK, kot je v Cedeviti naravnih sestavin.<br />
Katjina starša sta nama v veliko pomoč. Boris in Margareta. Kar v redu<br />
človeka in čeprav na trenutke malo preveč snobovsko orientirana, sta v meni<br />
prepoznala človeka, vrednega njune hčere, čeprav sta rabila kar nekaj časa, da sta se privadila na vse tiste moje<br />
tetovaže. Zelo cenim njuno podporo, še najbolj ko naju razbremenita in prevzameta varstvo male Miše. V zameno<br />
poskrbim, da sem vedno na razpolago, predvsem ko so na sporedu fizična dela znotraj in zunaj njune hiše... no ja,<br />
vile. Tako je bilo tudi tisto julijsko sredo, ko se je Katja ravno vračala iz Anglije, kjer je bila na pripravah s plesno<br />
skupino. Z malo Mišo sva se za nekaj dni preselila k njenim in mala je tako imela varstvo, Borisu pa sem med<br />
njegovim službenim potovanjem lahko prepleskal kabinet in popravil razdejanje, ki ga je v zadnjih treh letih v<br />
pesjaku naredil rotvajler Atila. Letalo bi moralo pristati okrog osmih zvečer in tako sem pohitel z delom, da bi jo<br />
lahko pričakal na letališču. Ko sem stopil v hišo, da se preoblečem, je Margareta ravno odložila telefon. »Katja je<br />
bila.« Zastal mi je dih. »Je kaj narobe?« Čakal sem novico o katastrofi, toda njen obraz ni izražal zaskrbljenosti ali<br />
žalosti. »Ne, letalo ima zamudo in bo najbrž pristala šele okrog polnoči.«<br />
»OK. Grem ta čas še domov... da vsaj malo preluftam stanovanje« Čeprav povprečen človek ne potrebuje<br />
več kot nekaj borih minut, da odpre vsa okna v stanovanju, sem to navrgel kot razlog, zakaj grem kar štiri ure prej<br />
na pot. Vča<strong>si</strong>h se tudi ob Margareti počutim kot nebogljen šolarček. »Ne, ostani«, se je, na moje presenečenje,<br />
precej hitro odzvala. »Bova kaj pojedla, lahko pogledava kak film zraven, potem pa greš iskat Katjo.«... »Kaj boš<br />
hodil zgubljat čas še v stanovanje.«<br />
Na hitro sem se stuširal in ko sem se vrnil nazaj je v dnevni sobi že čakal izdaten narezek in steklenica<br />
vina, Margareta pa je ravnokar zaključevala proces vstavljanja DVD filma v, za to namenjeno, odprtino<br />
predvajalnika. Izbrala je film Gladiator. Še dobro, da mi ni podturila kakšne čustvene romantike, ker, priznam, da bi<br />
se počutil kar malce nelagodno. Ker oba rada pozorno gledava filme, sva se ob ščepcu duhovitih pripomb hitro<br />
zatopila v film, vmes pa še kaj malega vrgla v usta. Ravno sem se poglabljal v dialog med Markom Avrelijem in<br />
generalom Maximom, ko sem na stegnu začutil nežen dotik roke. Najprej sem čakal, da so bo roka odmaknila in<br />
bom slišal nerodno opravičevanje, da me je po nesreči dregnila, iščoč daljinca. Toda ker dotik ni ponehal, sem se<br />
ozrl proti njej in obstal kot vkopan. Gledala me je s takim pohotnim izrazom na obrazu, da sem le s težavo požrl<br />
slino. Saj priznam, bila je prekleto privlačna gospa toda izkušnje iz moje, vse prej kot konvencionalne seksualne<br />
preteklosti, so mi govorile, da se to ne bo lepo končalo. »Te vzburjam?« je zašepetala. Ni počakala odgovora,<br />
temveč je nadaljevala s svojim božanjem in se nevarno približevala otrdlini, ki mi je prekleta spila vso kri, da sem<br />
bil pri<strong>si</strong>ljen preklopiti možgane na stand by. Še vedno brez besede, sem zmedeno vstal in kot ranjeno jagnje zrl v<br />
svojega plenilca. »Ne skrbi, nikomur ni treba vedeti.« je zašepetala z nedolžnim glasom osnovnošolke, <strong>si</strong> odpela<br />
bluzo in mi razkrila čare svojega bujnega oprsja. Prizor, katerega lahko večina moških samo sanja. Vidno vzburjen<br />
in brez besed, sem stal pred njo, po glavi pa se mi je podilo nešteto nekoristnih misli.<br />
»Počakam te v spalnici«, ni nehala s svojim zapeljevanjem. »Ljubila se bova, potem pa pozabila na vse.<br />
Nikomur ni treba vedeti.« Ko sem jo tako opazoval med vzpenjanjem po stopnišču, sem pomislil, da se mi morda<br />
že meša.<br />
Tiho sem zaprl vhodna vrata in se odpravil proti avtu. A še preden sem se približal vrtni ograji sem doživel<br />
nov šok. Tam na klopci sta sedela Katja in Boris. Tiho in brez besed sta se mi približala. Preden sem uspel karkoli<br />
ziniti, mi je Katja padla v objem in šele takrat sem videl, da joče. Tudi vedno trdni Boris je imel solzne oči.<br />
»Čestitam!« »Upam, da nam ne zameriš. Veliko fantov je hotelo našo Katjo, pa so se v<strong>si</strong> izkazali za barabe. To je<br />
bil poslednji test. Izdelal <strong>si</strong> ga. Dobrodošel v družini«<br />
----------------------------------------------------------------------------------------------------<br />
Čeprav niti slučajno nisem veren, se še vedno vsak večer, preden s Katjo objeta zaspiva, zahvalim<br />
svojemu angelu varuhu.................................................................................................................................da sem<br />
denarnico, v kateri hranim kondome, tistega dne pozabil v avtu!!!!!!!<br />
(vsaka podobnost z resničnostjo je zgolj plod vaše bolne domišljije)<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
20
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
BESEDE, KI IZGINJAJO<br />
balota - večji kamen; Umrl je potem ko se je nanj<br />
zvalila balota in ga hudo poškodovala.<br />
bandera - zastava; Mahaj s to bandero, porko dio.<br />
bandima - trgatev; Bandima je bila vedno priložnost<br />
za fuk v brajdi.<br />
barigla - če se ne motim je to neke sorte buč,<br />
ljubkovalno se uporablja tudi za poimenovanje<br />
moškega vampa.<br />
b'dn - velika kad, v katero se zmečka grozdje; Že<br />
dolgo je sanjaril o seksu v b'dnu.<br />
bečk - majhen buč; Spila sta en bečk vina.<br />
blek - zakrpa (zablekati – zakrpati); Nona mu je<br />
zablekala hlače z zelo nobel blekom.<br />
bojetlca - čuk; Pred spanjem je rad poslušal zvoke<br />
bojetlce, ki so prihajali iz gozda.<br />
bokau - nočna posoda; Še dobro, da je bil bokau<br />
prazen, ko je sredi noči po nesreči stopil vanj.<br />
borjač (b'rjač) - dvorišče; Maščeval se mu je za<br />
sodomirano ženo in mu na borjač zlil celo cisterno<br />
gnojnice<br />
bot - krat; Še<br />
en bot se mi<br />
zlaži pa ti bom<br />
dal eno po<br />
gobcu.<br />
brancolet -<br />
zapestnica; Za<br />
rojstni dan ji je<br />
kupil bakren brancolet.<br />
brentač - posoda za grozdje; S trte gre v brentač,<br />
potem v w'rnco in skozi mastilnico v b'dn.<br />
brgešine - moške spodnje hlače (ženska<br />
emancipacija je dosegla, da so sedaj to tudi ženske<br />
spodnje hlačke); Posrane brgešine je vrgel kar čez<br />
okno.<br />
britva - žepni nož; Z britvo mu je prerezal vrat.<br />
b'rj'h - vinograd; Že navsezgodaj so šli v b'rjeh, saj<br />
jih je čakalo veliko dela.<br />
brjon - ploh; Brjon je padel nanj in mu zlomil tri<br />
rebra.<br />
brvinc - mravlja; Je priden kot brvinc porko dio.<br />
b'tjega - trgovina (v prosti rabi tudi fršlus); Je<br />
pozabil it v b'tjegu, zato so cel vikend morali jesti star<br />
kruh.<br />
b'tuon - gumb; Na srajci manjka en b'tuon.<br />
c'bada - brca; Še enkrat se mi zlaži pa dobiš tako<br />
c'bado porko dio.<br />
cinglca - gugalnica; Na cinglci <strong>si</strong> je ožulil rit.<br />
cmok - klofuta; Ne me zajebavat, ker ti bom dal en<br />
cmok porko dio.<br />
cuka - buča; V roke je vzel kij in mu raztreščil cuko.<br />
cukr - sladkor; Nagnjen je bil k temu, da mu je hitro<br />
padel cukr v krvi.<br />
cviba - rozina; Ko enkrat posku<strong>si</strong>š cvibu, grozdja še<br />
pogledaš ne več.<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
čefit - strop; V kuhinji bo treba na novo pobarvati<br />
čefit.<br />
čula (tudi čok) - drevesni panj; Pred spanjem je na<br />
ogenj vrgel še eno čulo, da se žena ponoči ne bi<br />
prehladila.<br />
facou - žepni robec (tudi ženska ruta); V žepu je<br />
tičal zlepljen facou, poln posušenih smrkljev.<br />
f'diga - utrudljivo delo; Seks zna bit taka f'diga, še<br />
posebej če je baba grda.<br />
fingrot - naprstnik; Še dobro da je imela fingrot, ker<br />
bi se <strong>si</strong>cer med šivanjem zbodla z iglo.<br />
firtoh - predpasnik; Firtoh je bil ves krvav od<br />
zadnjega zakola.<br />
flafot - ptičje krilo; Dej vrzi še dva flafota na roštilj.<br />
flok - okrasni trak; V laseh je no<strong>si</strong>la flok.<br />
f'ndač - kavna usedlina; U kavi je blo preveč<br />
f'ndača, zato je popizdil.<br />
fouč - krivec, vrsta noža - nepogrešljiv, še posebej<br />
med b'ndimo; Kadarkoli je kam šel, zmeraj je s sabo<br />
fouč vzel, ker nikoli ni vedel kdaj mu zna priti prav.<br />
foučola - vrsta sekire za odstranjevanje vej; Med<br />
delom v meji ga je ponesreči usekal po glavi s<br />
foučuolo.<br />
fraska - veja; Je dobil s frasko po frisu in <strong>si</strong> izbil dva<br />
zoba.<br />
frdjerbati - uničiti; Neroden padec mu je<br />
popolnoma frdjerbal koleno.<br />
frštan - frštan je frštan in čao pičke...<br />
fuodra - podloga; Ko je prekrižala noge, je bilo moč<br />
videti fuodro njenega krila.<br />
glih - ravno; Si prišel glih prav, je meso že pečeno.<br />
globonica - brezno; Zaklal je očeta in truplo odvrgel<br />
v bližnjo globonico.<br />
gonišče - ognjišče (domnevamo, lahko da so<br />
predniki svoje potomce ustvarjali raje na toplem);<br />
Ker je bil mraz, sta se pozimi gonila kar ob gonišču.<br />
grganja - rebula; Pizda, je bila dobra ta grganja.<br />
guzni - naramnice; Zaradi počenih guznov so mu<br />
padle hlače in razkrile usrane brgešine.<br />
gvant - moška obleka; Z novo plačo <strong>si</strong> je kupil<br />
gvant.<br />
jopa - moški suknjič; Oblekel <strong>si</strong> je jopo in stekel v<br />
mraz.<br />
j'rmolina - marelica; Mama je skuhala marmelado iz<br />
j'rmolin.<br />
juorjevka - narcisa; Pizda jim materna italijanska,<br />
ko pridejo spomladi na kras krast juorjevke.<br />
kajba - zajčnik; V jezi mu je razbil kajbo.<br />
kalavnik - vedro za vodo iz vodnjaka; Žejen kot je<br />
bil je, spil cel kalavnik vode.<br />
kalcete - nogavice; Njegove kalcete smrdijo ko<br />
svinja.<br />
kalona - obok, najbolj znane so kalone kot vhod na<br />
kraški borjač ali pa začasne kalone iz brinja ob<br />
21
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
wohceti – može i portabile; Ko so končali k'luonu so<br />
se napili in najedli kot prasci.<br />
kandrega stol; S kandrego ga je tako treščil po<br />
hrbtu, da se še pol ure ni pobral.<br />
kapot - zimski plašč; Mož v kapotu je oprezal za<br />
dečki na šolskem dvorišču.<br />
kastrola - pekač;<br />
V<strong>si</strong> so ga debelo<br />
gledali, ko je<br />
kupoval nov<br />
računalnik s DVD<br />
kastrolo.<br />
kašča - podstrešje;<br />
Zrak je zasmradilo,<br />
na podstrešju<br />
gnijoče truplo.<br />
ketnce - verižica;<br />
Od ljubimca je v<br />
dobila zlate ketnce.<br />
kočeta - otroška posteljica; V kočeti je ležal otrok,<br />
čigar plenice bi moral nekdo nujno zamenjati.<br />
kodumarji - kumare; Za večerjo je pojedel polno<br />
skledo kodumarjev s česnom in jogurtom.<br />
kotenina - platno; Kotenina, kupljena v Trstu je bila<br />
zelo dobre kvalitete.<br />
kotolin - spodnje krilo; Med seksom mu je bil močno<br />
v napoto njen kotolin.<br />
koun't - preklinjati; Ne toliko koun't porko dio.<br />
kouter - prešita odeja; Zeblo ga je kot prasca in<br />
zato se je zavil v kouter.<br />
kouton - hišni vogal; Za koutonom ga je čakalo<br />
presenečenje – jezni <strong>si</strong>n s sekiro v roki.<br />
koutrine - zavese za windowse 98; Čeprav so bile<br />
koutrine zastrte, ju je vseeno uspel opazovati med<br />
seksom.<br />
k'rjola - samokolnica; Naložil je truplo v k'rjolo in ga<br />
odpeljal v gozd.<br />
kuča - pasja uta; Pojdi v kuču pes neumni.<br />
kuorc - strešnik; Burja je s strehe pobrala vse<br />
kuorce.<br />
lambrena - dežnik; Tako je bil jezen, da bi mu<br />
najraje zaril lambreno v rit, jo odprl in potegnil ven.<br />
lejpk - telovnik; Njegov lejpk ni bil še nikoli opran.<br />
lezani - rezanci; Župa brez lezanov ni nobeni stvari<br />
podobna.<br />
ličk - lijak; Inteligenten kot je bil, je pri pretakanju<br />
šnopca v flaše uporabil ličk.<br />
linda - napušč; Pred dežjem sta se zatekla pod<br />
sosedovo lindo in pokadila en joint.<br />
ljempa - nahrbtna škropilnica; V va<strong>si</strong> samo še on<br />
uporablja ljempo.<br />
modras - zahrbtna kača, ki te mimogrede zajebe; Če<br />
zagledaš modrasa, se mu izogni.<br />
odešnik - zračnik; Hvala bogu za wodešnik.<br />
omandlevati - želeti <strong>si</strong>, občudovati kaj; Že dolgo<br />
omandleva sosedovo hčer.<br />
ornca - ornca je v bistvu w'rnca in če ne veš kaj je<br />
to, pojdi jeseni enkrat za spremebo v b'ndimu.<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
peglati - likati; A ravno zdaj moraš peglat porko dio!<br />
petjot - vino iz tropin z dodano vodo in sladkorjem;<br />
S kislimi nasmehi so pohvalili njegovo kletarstvo in po<br />
grlu zlili petjot, ki ga je ponosno postavil na mizo.<br />
pjetl'r - berač; Obleči kaj drugega ker izgledaš kot<br />
en pjetl'r.<br />
pj'vcati - cepiti; To sadiko od jablane je treba še<br />
pj'vcat.<br />
p'kuon - kramp; Pokončal ga je z enim samim<br />
udarcem s p'kuonam po glavi.<br />
plahta - deka; Truplo je zavil v plahto in ga odvrgel<br />
v reko.<br />
planet - opečnata podlaga za korce; Med gradnjo se<br />
je tako razjezil, da je očetu vrgel planet na glavo.<br />
plata - plošča na štedilniku (bolj moderni to besedo<br />
uporabljajo v kontekstu glasbenih izdelkov); Na plati<br />
se je pekel kostanj.<br />
podu - ciza, voziček na dveh kole<strong>si</strong>h; Ko smo bili<br />
majhni nas je vozil na njegovem podelu.<br />
polentar - kuhalnica za polento; Ker je ni ubogal, je<br />
dobil s polentarjem po riti.<br />
poli - potem; In poli se je zbudil.<br />
poropet - ograja na stopnišču; Med hojo po<br />
stopnicah se je vedno oprijela poropeta, ker se je<br />
bala za svoj zrahljani kolk.<br />
pouštr - vzglavnik; Sploh ne morem spat, ker imam<br />
v pizdi pouštr.<br />
poveruon - paprika; K čevapčičem so seveda prijali<br />
pečeni poveroni.<br />
povodnik - kanal; Na poti domov se je pijan zvrnil v<br />
odprt povodnik.<br />
p'renglihi - približno; Koliko vas je bilo? Ne vem.<br />
Daj povej vsaj p'renglihi.<br />
progla - past; Toliko časa se je zajebaval, dokler ni<br />
stopil v proglo.<br />
pržuon - zapor; Ubil je že vsaj pet ljudi, pa še ni šel<br />
v pržuon.<br />
pulver - smodnik; Pulver se je vžgal prej kot je<br />
mislil.<br />
puna - stisnjena pest; A bi rad dobil po gobcu s<br />
puno porko dio!?!<br />
puompa - vodna črpalka, v prosti rabi tudi zračna<br />
tlačilka za napumpat prehedleno kuolo; Poskušala sta<br />
več let, potem pa jo je poštar napuompal v prvem<br />
šusu.<br />
rabota - zastonjsko delo; Na rabotu <strong>si</strong> opral avto...<br />
spet pada dež.<br />
rajhanje - ometavanje (rajhati – ometavati); Za<br />
rajhanje so najeli strokovnjake.<br />
renčelica - nekaj podobnega foučuoli<br />
renkin - uhani; V ušesu je imela renkin.<br />
r'monika - harmonika; Dej ugasni tisto r'moniko, da<br />
te ne ubijem.<br />
robotin - zakovica; Oni panker je poln robotionov.<br />
rogačka - vrtno orodje, velika motika z dvema<br />
rogovoma<br />
22
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
rožje - obrezane rozge trte, odlično za zanetit, če je<br />
suho; Ko sta obrezala trte, sta rožje zmetala na kup<br />
in ga zažgala.<br />
sapon - velika šapa<br />
smukvice - jagode; Soseda je kobajagi alergična na<br />
smukvice.<br />
stort od men -<br />
prikrajšati <strong>si</strong>; Vsak<br />
dan spije liter ali dva<br />
žganja in kljub hudi<br />
cirozi jeter <strong>si</strong> noče<br />
stort od men.<br />
šaldu - zelo; Šaldu<br />
mu je bilo žal da je<br />
ubil lastnega brata.<br />
šapa - vrtno orodje,<br />
mutant lopate; Šele ko je videl kako pes koplje<br />
luknjo, je razumel na kakšen način deluje šapa.<br />
šjefrca - zajemalka; S šjefarco je nalila župo v<br />
krožnike.<br />
škabel - nočna omarica; Na škabelu je za vsak slučaj<br />
vedno imela pripravljen vibrator.<br />
škalabon - metlica iz <strong>si</strong>rka; Bila je tako<br />
zanemarjena, da je njena pizda izgledala kot<br />
škalabon.<br />
škant - varnostna zaponka; Ker je bil pravi panker,<br />
je obvezno moral no<strong>si</strong>ti škant.<br />
škavacera - smetišnica, tudi priključek na traktorju;<br />
Iznajdljiv kot je bil, je sneg z avta očistil kar s<br />
škavacero.<br />
škržežuobka - regrat; Zraven krompirja s klobaso je<br />
jedel okisano škržežuobku.<br />
škura - polkno; Veter je celo noč loputal s škuro.<br />
šolni - čevlji; Novi šolni so se podali novemu gvantu.<br />
špagete - vezalke; Iz čevljev <strong>si</strong> je potegnil špagete<br />
in hladnokrvno zadavil <strong>si</strong>na.<br />
špampet - končnica postelje; Na špampetu <strong>si</strong> je<br />
razbil lobanjo.<br />
špargert - štedilnik; Še dobro da imamo špargert,<br />
ker bi drugače že popizdil.<br />
špeckaminar - dimnikar, tudi tisti ki tožari; Je prišel<br />
špeckaminar.<br />
špina - pipa za vodo; Vodo je pil kar iz špine.<br />
špotati se, zašpotavati - rogati se, zasmehovati;<br />
Ne se špotat svojemu<br />
bratu, poglej ga reveža<br />
kako je grd. Zaveži mu<br />
raje zrezek okrog vratu,<br />
da se bo vsaj pes hotel<br />
igrati z njim.<br />
štemati se - ljubiti se;<br />
Ona dva se štemasta<br />
kot prasca.<br />
šterna - vodnjak,<br />
vodno zajetje;<br />
Razmišljal je, da bi<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
sosedovo truplo odvrgel v šterno, a se je še zadnji<br />
hip premislil, saj se je bal, da bi s tem okužil pitno<br />
vodo, od katere je bilo odvisno preživetje njegove<br />
družine.<br />
štimati - urejati; Ne se toliko štimat, ker bova spet<br />
prišla zadnja.<br />
štokviš - polenovka; Ob pogledu na štokviš se je<br />
spomnila na zadnjo seksualno izkušnjo in skoraj<br />
bruhala.<br />
štrmac - blazina;<br />
V času, ko še ni<br />
bilo jogijev, so<br />
ljudje spali na<br />
štrmacih.<br />
šušta - vzmet, tudi<br />
zadrga; Zlomila se<br />
je šušta.<br />
tokvin -<br />
denarnica; Na<br />
vlaku je pozabil tokvin.<br />
tovalč - prtiček; Na kolena <strong>si</strong> je dal tovalč da mu<br />
niso drobtine od sendviča mazale novih hlač.<br />
trščak - koruza; Za ko<strong>si</strong>lo so jedli kuhan trščak.<br />
vahti - dan mrtvih; Kam gremo letos za vahti?<br />
vahtnca - krizantema; V vazi na grobu so venele<br />
vahtnce.<br />
vancati - ostati, npr. Jed; A ti je kaj vancalo od<br />
moke, ki sem ti jo posodila?<br />
vencel - vozel (zavenclati – zavozlati); Že več kot en<br />
teden ni šel srat in imel je občutek, kot bi se mu<br />
zavenclala čreva.<br />
žagon - žaga z dvema ročema; Poprijela sta za<br />
žagon in pričela žagati trupla, ki so že kar nekaj časa<br />
trohnela na kupu.<br />
žajfa - milo; Milo za žajfo.<br />
žehtnca - vedro za pranje perila; V žehtnci je oprala<br />
okrvavljen predpasnik.<br />
žepca - žolca; Za<br />
veliko noč so vsako leto<br />
skuhali žepcu.<br />
žjeg'n - pokopališče;<br />
Si nesel frišne rože na<br />
žjeg'n?<br />
žlafador - vrtna<br />
škropilnica; Bil je zelo<br />
utrujen ker je na vrtno<br />
gredo z motovilcem zlil<br />
več kot pet žlafadorjev.<br />
žlajf - zavora; Žlajfi na<br />
kolesu niso držali, zato<br />
je padel in <strong>si</strong> razbil<br />
čeljust.<br />
župa - juha; Župa, ki<br />
jo je skuhala žena, je<br />
bila za en kurc.<br />
23
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
CONTAMINATED BY TOUCH<br />
there's my face in the crowd<br />
forced to walk along<br />
feeling so blind, it's like a morbid song<br />
so contagious virus in my mind<br />
we're walking on the edge<br />
circle of death<br />
devastated fields is what we left behind<br />
each and every step<br />
every breath we take<br />
we spread the mortal plague<br />
welcome to the darkest abyss<br />
this my be our last resort<br />
TOWARDS THE POINT OF NO RETURN<br />
Falling deep, deep into the darkness<br />
…my trembling corpse, …my frozen face<br />
…my inexpres<strong>si</strong>ve eyes.<br />
Endless emptiness, nothing to grab on,<br />
would like so hard to scream… but I can't,<br />
the voice is blocked, blocked by vermin,<br />
crawling down my throat.<br />
Felling weaker day by day,<br />
I've been mentally abused<br />
for too many times,<br />
almost squeezed out of life<br />
by embrace of phoniness<br />
Falling deeper…it’s getting darker<br />
…my trembling corpse, …my frozen face<br />
…my inexpres<strong>si</strong>ve eyes, …my boiling soul…my life.<br />
ALONG CAME YOU<br />
It's been so long <strong>si</strong>nce I took my last<br />
breath,<br />
I can't remember for how long I am here,<br />
how I ended up on this rubbish tip,<br />
on the rubbish tip of sentiment.<br />
My past was haunting me,<br />
I thought that the candle had burned down<br />
and my life had slowly faded away.<br />
I've been at my own funeral,<br />
I stood there by myself,<br />
rotten flash stuck to my bones.<br />
…<br />
Now my past is gone,<br />
gone and forgotten it happened long time<br />
ago.<br />
You draw me a picture of life,<br />
you picked me of the ground,<br />
from nowhere you came<br />
dark angel of hope in brightness<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
DELIVERANCE FOR THOSE EXECUTED<br />
There is a play in the theatre,<br />
a battle on the sacred ground,<br />
brand new faces day by day,<br />
as scenario stays the same.<br />
Screeching from the sky is warning for the cast,<br />
another one is about to become vulture’s prey.<br />
Are we really actors with nonspeaking part,<br />
just another puppet in this repul<strong>si</strong>ve scene?<br />
Keep on pulling the strings,<br />
they’re not attached to me.<br />
I might be an antelope,<br />
but there is no lion king<br />
in my animal kingdom.<br />
Blinded by illu<strong>si</strong>on of almighty power you don’t see,<br />
that victim in your jaws is just another foggy image.<br />
We are the children of Sodoma,<br />
intruders on the wedding<br />
with the pale bride dressed in black.<br />
We’re the picture you’ve seen before,<br />
the enemy you’ve convict before,<br />
the demon you’ve killed before so many times.<br />
We’re cros<strong>si</strong>ng the river of blood<br />
to set the foot on uninhabited shore.<br />
Those who are about to die salute you…not!<br />
MAZE OF ILLUSIONS<br />
This cross on your chest<br />
won't save you from the future,<br />
won't bring you the redemption,<br />
promised when you swear<br />
the oath of allegiance.<br />
We’re all going to end up the same<br />
…staple dish for worms,<br />
so why should we waste our lives<br />
on something that will never come.<br />
You gave in pawn your dignity<br />
and you were given in return<br />
…squadron of lies.<br />
The more you conform,<br />
the more your value rises,<br />
humbly bow your head<br />
and you will be a hero.<br />
Are you afraid to make a difference,<br />
to make your own choices,<br />
that everything has to depend<br />
…on someone else’s will,<br />
on artificial manufactured will.<br />
That cross on your chest won’t change a thing,<br />
neither will your master in the sky.<br />
24
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
SEKS IN SERIJSKI MORILCI –<br />
NEKROFILIJA<br />
Pripona -filija se nanaša na naklonjenost<br />
nečemu in nekrofilija oziroma nekrofil označuje<br />
dejanje oziroma osebo, tako rekoč zaljubljeno v<br />
mrtvega, osebo, ki se spolno vzburi ob misli,<br />
pogledu, vonju ali dotiku, neposredno vezanemu<br />
na mrtvo osebo. Na nekrofilijo se pogosto lepijo<br />
pridevniki tipa odvratno, grozovito, pošastno ipd.<br />
Kljub vsemu pa se na samem področju<br />
nekrofilije ločuje različne stopnje zla. Nekatera<br />
dejanja so bolj pošastna od drugih, serijski<br />
morilci v kontekstu nekrofilije pa pričakovano<br />
predstavljajo najbolj grozovit konec spektra.<br />
Naj se sliši še tako bizarno so nekatera<br />
dejanja nekrofilije motivirana prav s stanjem,<br />
recimo temu, brezmejne ljubezni, ki malo da ne<br />
zasužnji osebo. Po zapi<strong>si</strong>h v lastnem dnevniku<br />
je bil Ralph Waldo Emerson, ena najbolj<br />
cenjenih oseb v zgodovini ameriške literature,<br />
tako skrušen ob smrti svoje mlade žene Ellen,<br />
da je kmalu po pokopu neke noči zopet obiskal<br />
pokopališče in izkopal njeno truplo. Kaj je z njim<br />
počel je lahko le predmet špekulacij, dejstvo pa<br />
je da je nekrofilija, kot posledica globoke<br />
romantične ljubezni često literarna tema. In naj<br />
se sliši še tako grozno, je takšno dejanje,<br />
motivirano z željo po zadnjem objemu in poljubu<br />
ljubljene osebe, vsaj delno razumljivo.<br />
Nekoliko manj doumljiva so dejanja, kot<br />
primer, gospoda z imenom Carl von Cosel,<br />
radiologa srednjih let. Leta 1931 se je pričela<br />
njegova obsedenost s privlačno 22 letno<br />
pacientko po imenu<br />
Maria Elena de<br />
Hoyos. Ko je le ta<br />
umrla za<br />
tuberkulozo je<br />
pretihotapil njeno<br />
mrtvo telo v svoj<br />
dom. Čeprav je<br />
truplo »zdravil« s<br />
formaldehidom je le<br />
to postopoma razpadalo. Gospod Cosel je<br />
obupno poskušal na vsak način ohraniti truplo in<br />
pri tem uporabljal strune iz klavirja za<br />
povezovanje kosti, v očesne votline je namestil<br />
stekleni oče<strong>si</strong>, gnijočo kožo pa je nadomestil z<br />
voskom in svilo. V njegovi zbirki prezervacijskih<br />
ukrepov, pa kot enega najbolj gnusnih štejemo<br />
cev(ko), ki jo je namestil žrtvi med noge, da bi<br />
služila kot vagina in mu omogočila nadaljevanje<br />
spolnih odnosov z ostanki umrle. Ta moreča<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
travestija je trajala celih sedem let, preden je<br />
zgodba prišla na dan. Toda nič ni moglo ustaviti<br />
Coselove obsedenosti... umrl je leta 1952,<br />
oklepajoč se lutke z mrtvo masko njegove<br />
ljubljene.<br />
Čeprav grozne, so bile Coselove<br />
nečloveške aktivnosti omejene vsaj na eno<br />
truplo. Drugi razvpiti nekrofili so bili precej bolj<br />
promiskuitetni. Francoski vojak, narednik<br />
Francois Bertrand je svojo kariero nekrofila<br />
začel leta 1840. Obseden z neustavljivo slo po<br />
skrunitvi mrtvih je izkopaval (vča<strong>si</strong>h kar z golimi<br />
rokami) sveže pokopana ženska trupla na<br />
pariških pokopališčih. Temu so sledila po<strong>si</strong>lstva,<br />
razkosavanje, odstranjevanje drobovja in<br />
občasno žvečenje trupel. Njegove besede: »Ves<br />
užitek, ki izvira is posedovanja žive ženske je<br />
nič!«<br />
Še en francoski nekrofil devetnajstega<br />
stoletja je bil šestindvajsetletni Henri Blot, čigar<br />
navada je bila, da je po izkopu in opravljenem<br />
aktu koitusa z ženskim mrličem z zadovoljstvom<br />
zadremal na pokopališču. Ob eni izmed<br />
podobnih priložnostih je tako globoko zaspal, da<br />
so ga naslednjega jutra pokopališki delavci našli<br />
spečega ob skrunjenem truplu mlade baletke.<br />
Pripeljan pred sodišče se je zapisal med<br />
nesmrtne na področju p<strong>si</strong>hopatologije, ko se je<br />
na sodnikove očitke odzval z besedami: »Kako<br />
prija vam? Vsakemu glede na njegov okus. Moj<br />
so trupla.«<br />
Potem je <strong>tukaj</strong> še Viktor Ardisson,<br />
slaboumen grobar, ki naj bi imel spolne odnose<br />
z več kot sto trupli. Policija, ki je prejela pritožbe<br />
nad smradom, ki je prihajal iz njegovih sob, ga je<br />
končno ujela in pri njem našla razpadajoče<br />
truplo triletne deklice, katero je prinesel s<br />
pokopališča in na<br />
njej vsak večer<br />
izvajal cunilingus.<br />
ED GEIN<br />
Najbolj<br />
poznan ameriški<br />
nekrofil je bil<br />
plenilec grobov<br />
Ed Gein iz<br />
vukojebine<br />
Plainfield v<br />
ameriški zvezni<br />
državi Wiscon<strong>si</strong>n.<br />
Po smrti svoje<br />
versko blazne<br />
matere, na katero je bil izredno navezan a jo<br />
zaradi njene bizarne vzgoje tudi odkrito preziral,<br />
25
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
v drugi polovici 40-ih let prejšnjega stoletja, je ta<br />
osamljeni, blazni mali samec izvedel na ducate<br />
nočnih roparskih pohodov na lokalna<br />
pokopališča, kjer je odkopal sveže pokopana<br />
trupla žena srednji let in jih odnesel v bedo svoje<br />
ostarele kmetije na obrobju va<strong>si</strong>ce Plainfield.<br />
Se je pa Glen v številnih pogledih<br />
razlikoval od svojih evropskih kolegov kot sta<br />
bila Bertrand<br />
in Blot.<br />
Čeprav so<br />
njegova<br />
dejanja<br />
vsebovala<br />
seksualne<br />
komponente<br />
(opravljal je<br />
ginekološke<br />
preglede na truplih in previdno odstranjeval ter<br />
shranil vulve) se menda ni spuščal v koitus s<br />
trupli. Namesto tega jih je uporabil kot surov<br />
material za izdelavo različnih pošastnih izdelkov,<br />
kot na primer senčila za svetilke iz človeške<br />
kože, jušne skodelice iz lobanje, pas iz ženskih<br />
bradavičk in t.i. dojkin telovnik, ki ga je oblekel v<br />
svojih zmešanih posku<strong>si</strong>h, da bi se preobrazil v<br />
žensko – domnevno svojo mater.<br />
Toda Gein ni bil samo ropar grobov in<br />
skrunilec mrtvih. Bil je tudi večkratni morilec. Ko<br />
je zaloga trupel žensk srednjih let na<br />
pokopališču Plainfield pošla, se je zatekel k<br />
umoru, se hladnokrvno znebil dveh žensk po<br />
njegovem omenjenem okusu, plen pa odnesel<br />
domov, kjer ga je razmesaril kot srnjad, dele<br />
teles pa uporabil na številne nepredstavljive<br />
načine.<br />
Ed Gein, ki naj bi se dobesedno<br />
preoblačil v kožo trupel in s tem na meni<br />
nepredstavljiv način skušal obuditi svojo mater<br />
je postal izhodišče za stvaritev mnogih<br />
pošastnih morilcev, ki<br />
jih poznamo iz sodobne<br />
literature in filmografije.<br />
Na podlagi njega naj bi<br />
tako nastali Norman<br />
Bates (Psycho), Buffalo<br />
Bill (Ko jagenjčki<br />
obmolknejo) in t.i.<br />
Leatherface (Texsaški<br />
pokol z motorko).<br />
To je tisto, kar<br />
naredi nekrofilske<br />
serijske morilce<br />
posebej nevarne. Naj bo skrunjenje grobov in<br />
onečaščenje trupel še tako ostudno, so<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
deviantneži kot sta bila na primer Bertrand in<br />
Blot svojo priskutnost omejili na žrtve, ki so bile<br />
že mrtve. Serijski morilci, ki izvajajo nekrofilijo pa<br />
trupel ne izkopavajo, temveč ustvarjajo svoja<br />
lastna.<br />
Še najbližje temu, kar lahko rečemo za<br />
Geina je, da ni bil sadist. Nezaintere<strong>si</strong>ran za žive<br />
ženske je svoje žrtve usmrtil hitro s kroglo v<br />
zadnji del glave, tako da je lahko odnesel trupla<br />
domov in se lagodno igral z njimi v privatnosti<br />
svojega peklenskega posestva. Tega ne bi mogli<br />
reči za naslednjega serijskega morilca, ki je<br />
prakticiral nekrofilijo podobno kot Ted Bundy in<br />
Andrei Chikatilo. Za morilce, ki jih žene sla je<br />
po<strong>si</strong>lstvo trupla del neizrekljivo izprijenega<br />
sadizma, izraz njihove potrebe po nadvladi,<br />
poniževanju in zatrtju drugega človeškega bitja.<br />
ANDREI ROMANOVICH CHIKATILO –<br />
KLAVEC IZ ROSTOVA<br />
Pisalo se je leto 1982, ko je potekala<br />
obsežna akcija iskanja množičnega morilca. V<br />
pogozdenih predelih okolice ruskega mesta<br />
Rostov so se v bližini<br />
železniških in<br />
avtobusnih postaj<br />
kopičila večkrat<br />
zabodena in<br />
pohabljena trupla<br />
mladih deklic in dečkov<br />
ter mladih žena. Vsega<br />
skupaj se jih je v 20<br />
letih, kolikor je trajal<br />
Chikatilov morilski<br />
pohod, nabralo 52.<br />
Trupla so bila skrajno iznakažena; večkrat<br />
zabodena z odsekanimi udi in celo iztaknjenimi<br />
očmi. Po ruskem vraževerju, naj bi se zadnja<br />
podoba, ki jo umrli vidi na nek način odtisnila na<br />
njegove oziroma njene oči. Nekatera trupla so<br />
imela odrezane pr<strong>si</strong>, s trupel pa je bilo tudi<br />
razvidno, da so bili nekateri deli telesa<br />
odstranjeni s pomočjo zob. Za Ru<strong>si</strong>jo in njen<br />
komunistični režim so bila taka grozodejstva<br />
nekaj nepojmljivega, nekaj kar se lahko dogaja<br />
samo na »vražjem zahodu«. Prav zaradi tega in<br />
ker je imela oblast v rokah medije so ti dogodki<br />
ostali bolj ali manj neznani in tema govoric.<br />
Zadevo so pripisovali satanističnim kultom,<br />
kriminalu povezanemu s trgovino z organi ipd.<br />
Tavanje v temi, pomanjkanje dokazov in<br />
forenzično znanje iz kamene dobe, vse to skupaj<br />
je privedlo do stanja, ko je policija aretirala<br />
praktično vsakogar, ki je bil vsaj rahlo sumljiv. In<br />
26
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
tako je bilo potrebnih še nadaljnjih 8 let in kup<br />
žrtev, preden so s pomočjo policistov, ki so<br />
delali pod krinko, 20. novembra 1990 prejeli<br />
morilca, ki se je predstavil z imenom Andrei<br />
Chikatilo. Ironično pri vsem skupaj je bilo to, da<br />
so istega človeka kot osumljenega teh krutih<br />
zločinov prejeli že šest let prej, vendar so ga tudi<br />
izpustili, saj ni ustrezal predstavam o tem,<br />
kakšen naj bi bil zločinec. Kljub temu, da so pri<br />
njem našli torbo, v kateri je no<strong>si</strong>l vazelin, vrvi in<br />
nože, mu niso uspeli ali pa niti hoteli dokazati<br />
krivde. Na zunaj je bil vzoren oče in mož, brez<br />
kriminalne preteklosti in seveda aktiven član<br />
komunistične partije. Namesto tega so iskali<br />
mladega lokalnega seksualnega perverzneža in<br />
tako usmrtili nekega že prej zaprtega<br />
po<strong>si</strong>ljevalca.<br />
Konec leta<br />
1990 so torej<br />
končno prijeli<br />
osumljenca,<br />
vendar pa s tem<br />
še ni bilo konec<br />
težav. Očividcev<br />
in dokazov ni bilo<br />
in če Chikatilo ne<br />
bi priznal umorov<br />
v roku 10 dni po<br />
prijetju, bi bil<br />
prost. Do priznanja ga je nazadnje pripeljal<br />
p<strong>si</strong>holog Bukhanovsky, ki je <strong>si</strong>cer tudi izdelal<br />
profil morilca, ki se je na koncu izkazal za zelo<br />
preciznega. Chikatilo ni le priznal vseh očitanih<br />
umorov, temveč je policiji razkril še dodatnih 17<br />
(vsega skupaj 52), pri tem pa eksplicitno<br />
demonstriral sadistično mučenje, klanje,<br />
pohabljanje, rezanje udov ter seks, ki ga je z<br />
žrtvami prakticiral tik ob smrti ali pa takoj za njo.<br />
Javnost, ki je po razpadu Ru<strong>si</strong>je že začela<br />
prevzemati »american way« je bila zgrožena, in<br />
je hkrati tudi potencirala senzacionalizem in<br />
morilca v maniri zahodnih držav poimenovala<br />
Klavec iz Rostova. V<strong>si</strong> pa so se spraševali, kaj<br />
pripelje človeka do te točke, da se udejstvuje v<br />
tako bizarnih aktivnostih.<br />
Andrei Chikatilo se je rodil leta 1936 v<br />
Ukrajini sredi obdobja lakote in največje bede, v<br />
obdobju ko je masovni kanibalizem v tistem<br />
predelu predstavljal neke vrste folkloro. Mati ga<br />
je kot otroka nenehno strašila z zgodbami kako<br />
je bil njegov brat kanibaliziran in kako ne sme<br />
hoditi ven sam, saj ga bodo pojedli. Tako je<br />
odraščal v konstantnem strahu pred okolico.<br />
Vendar pa znanstveniki ugibajo, da je<br />
Chikatilovo otroštvo najbrž zaznamovala še ena<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
travmatična izkušnja, o kateri pa lahko le<br />
ugibamo. Andrei je leta 1943 dobil sestro, v času<br />
nemške invazije, ko je bil njegov oče v Rdeči<br />
armadi in malo verjetno je, da bi se oče vmes<br />
vrnil<br />
domov,<br />
da bi<br />
zaplodil<br />
otroka,<br />
zato je<br />
najverjet<br />
neje, da<br />
je bil<br />
mali<br />
Andrei,<br />
živeč skupaj z družino v praktično enosobni<br />
kočici, priča materinemu po<strong>si</strong>lstvu s strani<br />
nemškega vojaka. Ko se je oče, ki je bolehal za<br />
tuberkulozo, vrnil iz vojne je država pozabila<br />
nanj, ga dobesedno zavrgla in tako je Andrei<br />
posledično doživel še eno ponižanje.<br />
V času svoje aktivnosti v komunistični<br />
mladini je Chikatilo začel spoznavati, kako<br />
drugačen je od svojih vrstnikov. Frustracije so se<br />
začele kopičiti, ko je spoznal, da ne more<br />
seksualno funkcionirati in je zaradi tega moral<br />
osramočen prekiniti razmerje z vaško deklino.<br />
Seksualna nesposobnost (ali pa impotenca, kar<br />
vam je pač ljubše) kot tudi konstantna ponižanja<br />
v otroštvu so ga gnala, da bi čim prej zapustil<br />
Ukrajino. Začel je študirati, poročil se je in po<br />
zaslugi masturbacije v kombinaciji z<br />
osemenitvijo dobil otroka. Vedno znova se je<br />
izobraževal in na sploh deloval kot vzoren. Leta<br />
1970 se je zaposlil kot učitelj v neki osnovni šoli,<br />
kjer pa je namesto spoštovanja, po katerem je<br />
tako hrepenel naletel na zasmehovanje in<br />
poniževanje s strani učencev, ki so ga zbadali in<br />
zavračali vsakršno avtoriteto z njegove strani.<br />
Poleg tega ga je dodatno razbesnelo to, da je po<br />
njegovem mnenju lahko vsak izmeček imel<br />
ljubezensko in seksualno razmerje, medtem ko<br />
njemu, izobraženemu in uglednemu<br />
posamezniku to ni bilo usojeno. Tako se je začel<br />
na skrivaj spolno izživljati nad učenci. Ko se je to<br />
razkrilo je bil zgolj odpuščen, zadeva ni prišla v<br />
javnost in tako se je samo prelociral in<br />
nadaljeval s poučevanjem. In čeprav je okolici<br />
kazal masko urejenega družinskega človeka je<br />
globoko v sebi gojil seksualnega sadista,<br />
katerega je rajcalo na<strong>si</strong>lje nad žrtvami. Skušal je<br />
<strong>si</strong>cer imeti normalen spolni odnos, ker pa tega ni<br />
zmogel je raje uporabil nož. Iskal je maščevanje<br />
nad tistimi, ki so se ga najbolj izneverili –<br />
ženskami - in hlepel je po fizični dominaciji.<br />
27
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
Ubijal je iz užitka. V takšni luči je samega<br />
sebe prvič prepoznal leta 1978, ko je pokončal<br />
9-letno deklico Eleno. Ker so ga za ta zločin<br />
skoraj osumili se je za dve leti potihnil, nakar je<br />
leta 1981 v gozd zmamil 17 letno deklico. Spet<br />
ni bil zmožen seksualnega odnosa, a je v<br />
spomin priklical, kaj ga je vzburilo prvič. Kar se<br />
je začelo kot lov za seksualnim užitkom se je<br />
spotoma sprevrglo v morilski pohod. Postal je<br />
serijski morilec, njegovi umori so bili vse bolj in<br />
bolj brutalni, ves čas pa je ohranjal izgled<br />
zglednega državljana.<br />
Sodni proces zoper Klavca iz Rostova se<br />
je sprevrgel v cirkuško atrakcijo. Chikatilo je<br />
sedel zaprt v veliki železni kletki, ki ga je branila<br />
pred množico svojcev žrtev, željnih njegove<br />
glave. Med procesom se je Chikatilo predstavljal<br />
kot žrtev okoliščin, oropana lastnih genitalij.<br />
Njegov preračunljiv nastop so mnogi ocenili kot<br />
poskus vzbuditi občutek usmiljenja in prepričati<br />
javnost, da je duševno moten. Vedel je, da bi v<br />
tem primeru končal v kakšni bolnišnici, medtem<br />
ko bi ga, v primeru, da bi ga spoznali za krivega,<br />
obsodili na smrt, kar je v takrat v Ru<strong>si</strong>ji pomenilo<br />
strel v glavo od zadaj. In to je leta 1994 tudi<br />
doživel.<br />
»Rad bi se valjal v truplih. Hočem biti<br />
močnejši in močnejši. Vem da se mrtva<br />
telesa ne morejo braniti. Rad bi trpinčil ljudi,<br />
še potem, ko so mrtvi.«<br />
Gnus, ki ga serijski morilci zagrešijo nad<br />
mrtvimi je onkraj pošastnosti. Edmund Kemper<br />
ni le po<strong>si</strong>lil trupel svojih žrtev, preden jih je<br />
razkosal, temveč je, vsaj v enem primeru, imel<br />
spolni odnos z žrtvijo potem, ko ji je odsekal<br />
glavo. Prav nasprotno je »Sunset Slayer«<br />
Douglas Clark uporabil odstranjeno glavo<br />
umorjene prostitutke za nekrofilski felatio.<br />
Sodeč po očitno avtobiografskih zgodbah<br />
je Gerard Schaefer poznan tudi kot »Butcher of<br />
Blind Creek«, izkopal truplo mlade ženske nekaj<br />
dni po tem, ko jo je zagrebel v močvirje in<br />
masturbiral na gnijoče ostanke.<br />
Jeffrey Dahmer, čigar nagnjenja k<br />
mučenju so se izjasnjevala že v rani mladosti, ko<br />
se je brutalno izživljal nad živalmi, jih pobijal,<br />
odiral, razkosaval itd., je menda izvajal oralni<br />
seks na truplih njegovih moških žrtev, ki so<br />
pogosto umrle z erekcijo, kot občo fiziološko<br />
reakcijo na smrt z zadavljenjem. Njegova prva<br />
žrtev je bil leta 1978 avtoštopar Steven Hicks, ki<br />
se je vračal s koncerta. Dahmer, ki ga je<br />
nesebično vzel v avto, ga je nekako prepričal, da<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
sta šla k njemu uživat ob pijači, glasbi in<br />
pogovoru. Ko je bilo Stevenu dovolj je hotel oditi<br />
domov, takrat pa je Dahmer pobral telovadno<br />
ročko in z njo treščil Stevena po glavi. Nato ga je<br />
zadavil in truplo zvlekel v kletni prostor hiše, kjer<br />
ga je razkosal in spakiral v plastične vreče za<br />
smeti. Vreče je nato naložil na zadnji sedež<br />
avtomobila z namenom, da se znebi trupla. Med<br />
vožnjo in iskanjem najprimernejšega mesta, ga<br />
je ustavila policija in po opravljenem alkotestu<br />
ter zagotovilu, da pelje smeti na odpad, spustila<br />
naprej. Dahmer je nato ostanke zakopal v plitev<br />
grob na vrtu za hišo. Ko ga je zaradi smradu<br />
začelo skrbeti je ostanke odkopal, ločil meso od<br />
kosti, slednje zdrobil z macolo, vse skupaj pa<br />
raztresel po gozdu.<br />
Na sploh je imel Dahmer kar nekaj sreče<br />
s policijo. Leta 1991 se je izživljal nad 14 letnim<br />
dečkom po imenu Konerak. V stanovanje ga je<br />
zvabil pod pretvezo, da mu bo poziral za<br />
fotografije, potem pa mu je zastrupil pijačo in<br />
izvajal oralni seks nad omamljenim dečkom.<br />
Misleč da ima dovolj časa, preden se žrtev<br />
prebudi je odšel po pivo v lokalno trgovino. Ko<br />
se je vrnil se je soočil s policijo, ki so jo poklicali<br />
zaskrbljeni sosedje zaradi norenja v stanovanju,<br />
ki ga je povzročal sedaj že prebujen in zgrožen<br />
Konerak. Dahmer je policista prepričal, da je<br />
deček njegov 19 letni partner, ki se je napil<br />
wiskeyja. Ko sta policista odšla, je Dahmer<br />
zadavil dečka, imel spolni odnos s truplom ter<br />
nato fotografiral žrtev. Dahmer je bojda užival<br />
tudi v tem,<br />
da je žrtvam<br />
razparal<br />
trebuhe in<br />
imel spolni<br />
odnos z<br />
njihovim<br />
drobovjem.<br />
Ko so ga<br />
končno<br />
prejeli so v<br />
njegovem<br />
stanovanju<br />
našli razkosane ostanke (glave v hladilniku in<br />
zamrzovalniku, stopala, roke in možgani so se<br />
kuhali na štedilniku itd.), po nekaterih ocenah,<br />
18 trupel. Pred sodiščem je izrazil željo po smrti,<br />
ki mu jo je novembra 1994 izpolnil eden izmed<br />
sojetnikov.<br />
DENNIS NILSEN – LJUBITELJ MRTVIH<br />
Gre za enega najbolj razvpitih nekrofilov<br />
poznega dvajsetega stoletja. Iz česa je<br />
28
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
vzcvetela njegova groteskna p<strong>si</strong>hopatologija je<br />
menda težko trditi, zagotovo pa ni kazal nobenih<br />
kla<strong>si</strong>čnih opozorilnih znakov, povezanih z<br />
obetavnimi serijskimi morilci, kot je na primer<br />
sadizem v času otroštva. Prav nasprotno. Kot<br />
mlad deček je kazal odpor do mučenja živali.<br />
Nekateri znanstveniki, ki so preučevali njegov<br />
primer pripisujejo njegovo fascinacijo nad trupli<br />
nenadni šokantni smrti ljubljenega dedka in<br />
pogled na njegovo truplo na mrtvaškem odru naj<br />
bi globoko zaznamoval p<strong>si</strong>ho mladega dečka.<br />
Prav tako pomembna v njegovem čustvenem<br />
razvoju je bila izkušnja strašanske izolacije in<br />
uničujoč občutek osamljenosti iz otroštva, kar ga<br />
je preganjalo celo življenje. Temu pa je potrebno<br />
dodati še njegove močno konfliktne občutke<br />
glede lastne homoseksualnosti. Karkoli je že bilo<br />
izvor njegovih perverzij, so se le te manifestirale<br />
v mladosti, ko se je kot najstnik rad pretegoval<br />
pred ogledalom in masturbiral pretvarjajoč se,<br />
da je telo v ogledalu v resnici truplo.<br />
Leta 1961 je bil 16-letni Dennis vpoklican<br />
v vojsko. Postal je kuhar in se naučil mesarjenja,<br />
veščine, ki jo je<br />
kasneje s pridom<br />
uporabljal. V tem<br />
obdobju se je<br />
zaljubil v 18-letnega<br />
vojaka, ki se je<br />
vdajal prijateljevim<br />
čudaštvom tako, da<br />
se je slekel do<br />
nagega in se delal<br />
mrtvega, medtem<br />
ko ga je Nilsen<br />
snemal. Ko je po<br />
enajstih letih<br />
zapustil vojsko je poizku<strong>si</strong>l svojo spretnost v<br />
policijskem delu. Čeprav je užival v občasnih<br />
izletih v mrtvašnico, takšno delo ni bilo zanj in<br />
tako se je kmalu zaposlil v civilni službi.<br />
Po razpadu dvoletne zveze z mladim<br />
moškim, s katerim sta celo živela skupaj, se je<br />
Nilsen dobesedno odrezal od vseh pomenskih<br />
človeških stikov in se ponovno posvetil bizarnim<br />
avtoerotičnim ritualom pri čemer <strong>si</strong> je golo telo<br />
pobarval v mrtvaško bledo barvo in masturbiral<br />
pred ogledalom. Do leta 1978 je njegova kipeča<br />
blaznost – popolna nezmožnost kontakta z<br />
drugo osebo, sadistična potreba po nadzoru,<br />
groteskna privlačnost ki jo je čutil do mrtvega<br />
moškega mesa – dosegla vrelišče.<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
Njegovo prvo dejanje krutosti je postavilo<br />
vzorec za vsa ostala, ki so sledila. Poznega<br />
decembra 1978 je 33 letni Nilsen pobral<br />
najstnika v lokalni gostilni in ga pripeljal k sebi<br />
domov za avanturico čez noč. Naslednjega jutra<br />
je, nezmožen soočiti se z mislijo, da bi<br />
<strong>si</strong>lvestrsko noč preživel sam, s kravato zadavil<br />
spečega fanta in ga pokončal tako, da mu je<br />
glavo potopil v vedro vode. Po skodelici kave in<br />
cigareti je fanta slekel, okopal in položil v svojo<br />
posteljo. Naslednjih nekaj dni je oskrboval<br />
otrdelo truplo kot novega ljubimca, ga oblačil v<br />
sveže spodnje perilo, ljubkoval in masturbiral<br />
nad njim. Na koncu je truplo skril pod talne<br />
deske, da<strong>si</strong>ravno ga je od časa do časa še<br />
vedno rekrutiral za kopel in malo nekrofilskega<br />
seksa. Truplo je obdržal celih sedem mesecev,<br />
nato pa se ga znebil na kresu na vrtu. Zanj je to<br />
pomenilo konec enega načina življenja in<br />
začetek novega. Njegove poznejše besede so<br />
bile: »Začel sem avenijo smrti in obvladovanje<br />
novega tipa sostanovalca«.<br />
V naslednjih petih letih najde in <strong>si</strong> pridobi<br />
na svojo stran 14 takih sostanovalcev – mladih<br />
fantov, ki jih spremeni v trupla, ohrani v bližini za<br />
družbo, jih kopa in spolno občuje z njimi. Vča<strong>si</strong>h<br />
<strong>si</strong> pripravi truplo zraven sebe na kavču in skupaj<br />
gledata televizijo v neizrekljivi travestiji domače<br />
udobnosti. Bili so trenutki, ko je bilo v njegovem<br />
stanovanju hkrati skritih pol ducata trupel,<br />
nekatera v kredenci, nekatera pod talnimi<br />
deskami, nekaj pa tudi v vrtni lopi. Ko je prišel<br />
čas, da se jih znebi se je zopet polastil svojih<br />
mesarskih spretnosti. Trupla je razkosal s<br />
kuhinjskim nožem, drobovje spravil v plastično<br />
vrečko, lobanje je prekuhal, da je meso<br />
odstopilo in tako naredil jušne skodelice. Trupe<br />
je spravil v kovčke, nato pa ostanke kremiral na<br />
vrtu za hišo.<br />
Težava zavrženja je postala bolj<br />
zapletena ko se je leta 1983 preselil v<br />
podstrešno stanovanje. Brez dostopa do<br />
odročnega vrta se je Nilsen zatekel k metodi<br />
razkosavanja žrtev in splakovanja kosov v<br />
školjko. Njegove grozote so prišle na dan, ko so<br />
se stavbni odtoki zamašili in je zgrožen<br />
vodovodar odkril, da je problem v gnusni brozgi<br />
iz človeških kosti in razkrajajočega mesa.<br />
Aretiran je Nilsen svobodno priznal<br />
krutosti, na vprašanje kaj ga je napeljalo v ta<br />
dejanja pa je odgovoril: »Uživanje v tem je prav<br />
tako dober razlog kot katerikoli drug.«<br />
29
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
SAMOTNI STRAŽAR<br />
Rihemberk, eden največjih in najstarejših gradov na<br />
Primorskem, stoji na vzpetini (203 m nm, rel.vi. nad dolino<br />
125m), ki obvladuje dolino Branice s hudournikom Branico,<br />
naseljem Branikom in križiščem cest. Ena teh je speljana po<br />
dolini Branice, povezuje Štanjel in Dornberk in ima pri Štanjelu<br />
odcep na vipavsko cesto, druga v smeri sever – jug prečka prvo<br />
ter druži Vipavsko dolino s Komenskim krasom, speljana pa je po<br />
grajskem hribu in v ostrem zavoju, prav ob vznožju gradu zavija<br />
proti Komnu. Zaradi svoje lege je grad viden že od daleč, iz<br />
dornberške smeri kot tudi iz sedla v višini naselja Preserje,<br />
izredni pa so pogledi nanj s ceste, ki gre mimo gradu na Kras.<br />
Ko so 1971 arheologi raziskovali območje grajskega<br />
jedra, so našli keramiko iz mlajše železne dobe in ostanke<br />
hišnega lepa. Te najdbe dokazujejo, da je bila na tem mestu že<br />
prazgodovinska postojanka z gradiščem. Lega in izoblikovanost teras grajskega griča kažeta vrsto podobnosti z<br />
drugimi znanimi gradišči predrimske dobe na naših tleh. Težišče našega gradišča je bilo očitno na južnem, bolj<br />
položnem pobočju, na mestu, ki je bilo tudi v poznejših ča<strong>si</strong>h utrjeno s številnimi obzidji ob terenskih kaskadah.<br />
Predmeti iz rimskega obdobja so bili doslej najdeni samo v ograjenem vinogradu pod gradom, na sedlu, kjer se<br />
cesta ostro zalomi proti kraški planoti. Seveda je lega teh najdb lahko drugotna in so mogoče prišle na sedlo z vrha<br />
grajskega hriba. To domnevo podpira tudi ljudsko izročilo, po katerem naj bi bil osrednji okrogli grajski stolp še<br />
rimski, oziroma naj bi stal na rimskih temeljih. Bilo bi tudi nenavadno, če Rimljani ne bi bili izkoristili izredne<br />
strateške lege rihemberškega hriba. Za stoletja od propada rimskega imperija do 12. stoletja ni niti arheoloških<br />
najdb niti pisanih poročil o videzu in obljudenosti te postojanke.<br />
Rodbina Rihemberških – posredno torej tudi grad – se prvič omenja v poznem 12. stoletju: v neki darilni<br />
listini oglejskega patriarha Ulrika II. iz 1188 nastopa kot priča Oton Rihemberški. Od kod in kdaj je rodbina prišla v<br />
te kraje, ni zanesljivo znano. Po nekih virih naj bi bila prišla iz bavarskega, kjer naj bi bila imela grad Greifenberg,<br />
vendar se tam pojavi šele sredi 12. stoletja, torej malo pred našo omembo. Drugi viri govore o templarski kapeli, ki<br />
naj bi bila stala na mestu sedanje cerkve sv. Ulrika v Braniku, kar bi podpiralo mnenje, da je bil Rihemberk nekdaj<br />
v lasti templarjev. Proti temu govori dejstvo, da je bil grad v času, ko je bil templarski red razpuščen (1302), že več<br />
kot sto let v rokah Rihemberških.<br />
V 13. stoletju je moč zaslediti številne omembe članov te rodbine:<br />
• brata Volk in Ulrik sta bila priči pri potrdilni listini, ki jo je izdal goriški grof Majnhard III. za komendo<br />
nemškega viteškega redu v Preseniku;<br />
• leta 1249 je isti goriški grof imenoval Ulrika Rihemberškega za razsodnika v sporu s patriarhom<br />
Bertoldom;<br />
• 1251 se omenja Henrik Rihemberški z označbo »iz starega plemstva«;<br />
• skoraj sočasno, 1252, nastopata Ulrik in Hugon Rihemberški v neki listini kot priči patriarha Gregorja;<br />
• Ulrik Rihemberški se omenja tudi 1264 v listinah goriških grofov Manjharda in Alberta;<br />
• 1287 sodelujejo gospodje Rihemberški na patriarhovi strani v vojni zoper Benečane;<br />
• za časa goriškega grofa Alberta II. zasede Ulrik Rihemberški leta 1299 tolminski grad;<br />
• v letu 1347 se omenja neki Ulrik Rihemberški kot gospodar gradu Dornberk in dela dornberške posesti,<br />
katero naj bi bili dobili od oglejskega patriarha že leta 1281.<br />
Poročila o rodbini Rihemberških ugasnejo<br />
okrog leta 1380. Dotedanje omembe kažejo, da so<br />
Rihemberški dosegli pomemben vpliv in bili v veliki<br />
časti pri oglejskih patriarhih in goriških grofih. Ulrik<br />
Rihemberški je leta 1371 postal celo mejni grof<br />
istrski in imel svoj sedež v Buzetu.<br />
Ko je rodbina Rihemberških izumrla, so<br />
goriški grofje oddajali grad v fevd različnim<br />
plemičem. Leta 1462 je kot upravitelj gradu<br />
omenjen Febo della Torre. V začetku 16. stoletja je<br />
bil grajski upravitelj (kapitan) Janez iz Novega gradu (Neuhaus). Leta 1508 so Rihemberk kakor tudi Vipavo in<br />
Devin zavzeli Benečani, toda ne za dolgo. Leta 1580 je postal lastnik gradu avstrijski nadvojvoda Ferdiannd. Ker je<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
- 30 -
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
bil v denarnih stiskah je leta 1529 grad zastavil za denarno posojilo Gašperju baronu Lanthieriju. Leta 1646 pa je<br />
grad z zemljiško posestjo vred dokončno prišel v last družine Lanthieri. Zadnja potomka Lanthierijev se je poročila z<br />
grofom Lewetzow in v lasti družine Lewetzow-Lanthieri je grad ostal do druge svetovne vojne.<br />
Iz zgodovine pa niso znana le imena gospodarjev gradu, temveč tudi zanimivi podatki o grajskih<br />
podložnikih. Predvsem velja ta ugotovitev za znani veliki tolminski punt v letu 1713, katerega so se udeležili tudi<br />
rihemberški podložniki, ki so se združili v zvezo in uvedli puntarski davek. Upornim kmetom je moral rihemberški<br />
graščak izročiti celo urbar. Še danes pa živijo med ljudstvom<br />
najrazličnejše legende in pripovedke o strašnih grajskih ječah in<br />
tlačanskih zapornikih, pa o skrivnem hodniku, ki naj bi povezoval<br />
gornji grad s spodnjim; graščaki naj bi ga bili uporabljali v<br />
nevarnosti.<br />
Grad Rihemberk je bil sedež obsežne zemljiške posesti z<br />
jedrom na spodnjem Krasu, imel pa je tudi posesti v Istri. Gradu je<br />
pripadala tudi sodna oblast. Po jožefinskih reformah leta 1788 je<br />
Rihemberk postal sedež sodnega okraja. Sodišče je bilo v gradu do<br />
leta 1843. Znano je, da je bil v gradu do I. svetovne vojne bogat<br />
arhiv, s katerim pa so avstrijski vojaki, ki so tedaj zasedli grad, kurili<br />
grajske kamine.<br />
V zadnji vojni (II. svetovni) je bil grad miniran in požgan,<br />
saj so februarja 1944 partizani napadli domobransko postojanko. V<br />
svoji dolgi zgodovini je grad <strong>si</strong>cer doživljal najrazličnejše katastrofe,<br />
toda škoda, storjena med vojno je bila nedvomno od vseh<br />
dosedanjih najobčutnejša, saj je grad z vsemi svojimi sestavinami<br />
postal razvalina. Prva obnovitvena dela so se začela že, ko je Rihemberk sodil v cono B. Po priključitvi k Jugoslaviji<br />
pa so desetletja obnavljali grajski kompleks. V veliki meri se je obnovilo vsaj nekdanje gmote – razen na severni<br />
strani grajskega jedra.<br />
Od vseh arhitekturnih posebnosti je potrebno omeniti najbolj očitno in od daleč opazno – okrogli stolp. Je<br />
najmogočnejša in najznačilnejša sestavina rihemberškega gradu. Kdaj je bil postavljen, se stroka še ne more<br />
zediniti. Po danes vidnih poznogotskih sestavinah (okna, portal v nadstropju, polžaste stopnice v zidu) ga<br />
postavljajo v 15. stoletje, po nekaterih virih pa naj bi bil celo 200 let starejši. Nesporno mlajša pa sta vrhnja<br />
konzolna krona in stolpič na tera<strong>si</strong> stolpa. Ti sestavini sodita v poznejše obdobje med 17. in 19. stoletjem in sta<br />
posledica obsežnih obnovitvenih del na gradu. Stolp meri v višino okrog 27 m, celotni njegov premer je 6 metrov,<br />
sami zidovi pa so debeli kar tri metre, zato je bilo mogoče vgraditi vanje polžaste stopnice, ki vodijo, od vrat v<br />
nadstropju na teraso na vrh stolpa. Po stopnicah je dostopna tudi ena izmed kletk smrti; to so vdolbine v zidovih,<br />
ki so na zunaj okovane z močno železno mrežo in kjer so obsojenci čakali na smrt. S temi kletkami smrti je<br />
povezana tudi ena izmed legend zapornika, ki naj bi po čudežu brez hrane in pijače preživel dobršen del časa.<br />
Začudeni graščaki naj bi ga zato tudi izpustili, nikoli pa naj ne bi zvedeli da je čudežno preživetje omogočila<br />
zapornikova soproga, ki ga je med obiski naskrivaj hranila z mlekom. Stolp je imel več etaž, stropi so bil leseni na<br />
vidnih tramovih, zgornjo etažo pa je zaključevala kamnita kupola. Na zunanjem delu stolpa pa velja omeniti še<br />
kamniti plošči z vklesanim križem nemškega viteškega reda.<br />
TUDI ŽENSKE EJAKULIRAJO<br />
Zdravnikom je že od antike dalje znano, da lahko nekatere ženske ejakulirajo. (Max Modic)<br />
Pat Califia, avtorica knjige o lezbični spolnosti Sapfin dotik, večkrat omenja ženske, ki pri vrhuncu<br />
naslade iz nožnice brizgnejo večjo količino tekočine. Mnogi izvedenci so prepričani, da ženske, ki<br />
ejakulirajo, v resnici izločajo urin, kar pa ne bo držalo, saj tekočina ne priteka iz sečnice, ampak iz<br />
nožnice, točneje iz žlez, ki obdajajo sečnico.<br />
Da nekatere ženske ejakulirajo, vedo zdravniki že od antike dalje. Aristotel je prvi opisoval<br />
hotnice, ki iz vagin pod pritiskom izločajo neko tekočino. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je splošna<br />
medicina tovrstne primere vrgla v isti predal skupaj s primeri urinarne inkontinence, še pol stoletja<br />
kasneje pa sta slovita seksologa William Masters in Virginia Johnson med preučevanjem žensk, ki naj bi<br />
jim ušlo med spolnim aktom, pojem ženske ejakulacije ovrgla kot »zmotno, vendar splošno razširjeno<br />
prepričanje«. Stroka je njunemu zaključku verjela na besedo in se ga trdno oklenila, namesto da bi o tem<br />
poskušali izvedeti kaj več. Predpostavljali so, da je tekočina pri ženskem spolnem izlivu zgolj urin iz<br />
puščajočega mehurja. Toda če ženska nima težav z zadrževanjem urina tudi drugače, na primer takrat,<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
- 31 -
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
ko se smeje ali kiha, potem je majhna verjetnost, da bi ji uhajalo izključno med spolnim odnosom. Teorija<br />
potemtakem ne drži vode. Da bi jo empirično ovrgli, so ženskam, ki med doživljanjem orgazma<br />
ejakulirajo, dali tablete, ki urin obarvajo modro, in ugotovili, da ejakulat niti približno ni bil moder, ampak<br />
kvečjemu bežno modrikast. Dognali so, da je tekočina po strukturi še najbolj podobna moški semenski<br />
tekočini, ki se izloča iz prostate in predstavlja večinski delež moškega<br />
ejakulata. Ženske, ki ejakulirajo, pravijo, da se jim to zgodi po orgazmu<br />
oziroma tik pred orgazmom, ki sledi stimuliranju točke G, poimenovane po<br />
avstrijskem ginekologu Ernstu Grafenbergu, o katerem so leta 1982 avtorici<br />
Alice Ladas in Beverly Whipple ter avtor John Perry napisali knjigo z naslovom<br />
Točka G (The G Spot). Grafenberg je v šestdesetih natančno popisal točko na<br />
sprednji steni vagine, ki naj bi ženski omogočila doživljanje orgazma brez<br />
stimulacije ščegetavčka. Še več, orgazem v točki G naj bi bil <strong>si</strong>lovitejši kot<br />
klitorični, vključeval pa naj bi tudi žensko ejakulacijo.<br />
Med ženskami, ki sposobnost ejakuliranja pred kamerami praktično<br />
izokriščata v komercialne namene, sta tudi Američanki Denni-O in Naughty<br />
Alysha, ki sodelujeta z distribucijo Sticky Video, posebnost njunih filmov pa so<br />
tudi neverjetne penetracije. Denni-<br />
O pravi, da sodeluje samo s<br />
»prožnimi« ženskami z<br />
natreniranim intimnim mišičevjem in je mnenja, da ženska<br />
šele potem, ko je doživela izkušnjo poroda, do popolnosti<br />
razvije svoje orgazmične potenciale. »Vaginalne mišice so<br />
mišice kot vse druge. Z vadbo jih lahko utrdiš, z utrjevanjem<br />
pa razširjaš spekter telesnih užitkov, ki za večino žensk ostajajo neznanka. Vsaka ženska potrebuje<br />
dolgo predigro in intenziven spolni odnos, da doseže kakovosten orgazem, temu pa devet od desetih<br />
moških ni kos. Zato je povprečne moške strah naših filmov.« Alysha trdi, da lahko ejakulira vsaka<br />
ženska. »Seveda če najde dovolj veščega partnerja ali partnerko, ki jo bo pripravil do tega, drugače pa<br />
to ni tako kot pri vas moških. Naš orgazem je lahko zelo močan tudi brez ejakulacije. Spolni izliv je pri<br />
nekaterih ženskah močnejši, pri drugih šibkejši, vedno pa gre za popolnoma normalno spolno reakcijo.<br />
Prvič sem ejakulirala pred kakimi sedmimi, osmimi leti. Curek prozorne tekočine je šokiral mene in<br />
partnerja. Povohala sem in posku<strong>si</strong>la, urin že ni bil. Tekočina je bila brez vonja in skoraj sladkega okusa.<br />
Potem sem se navadila, da špricam, in šlo mi je vedno bolje. Zdaj ejakuliram dobesedno vsakič, ko<br />
veliko seksam in doživim orgazem.«<br />
Giordano Bruno<br />
Rodil se je 9.2 1548 v kraju Nola blizu Neaplja. Pri petnajstih vstopi v dominikanski<br />
samostan z bogato filozofsko tradicijo. Leta 1565 je posvečen v dominikanski red, ki pa<br />
ga mora zaradi zanikanja dogme o inkarnaciji in božje troedinosti enajst let kasneje<br />
zapustiti. Začne se nemirno in neustaljeno obdobje njegovega življenja, ki bo trajalo<br />
petnajst let. Najprej ga srečamo v Rimu, nato v Genovi, kjer izda svoje prvo delo,<br />
kasneje izgubljeni spis O znamenjih časov. Leta 1578 se znajde v Ženevi, kjer se zaplete v<br />
spor s tamkajšnjo cerkveno intelektualno srenjo. Še istega leta se odpravi v Toulouse,<br />
kjer dve leti predava filozofijo. Leta 1581 pride v Pariz, v tem času nastaneta deli O<br />
sencah idej in Kirkin spev, v katerih so že prisotne glavne teme njegove filozofije. Bruno<br />
se s francoskim ambasadorjem leta 1583 poda v Anglijo, razlog potovanja pa naj bi bila<br />
diplomatska akcija, ki naj bi na osnovi verske strpnosti povezala Otok z ostalo Evropo.<br />
Tam se sreča tudi s kraljico Elizabeto, ki odkrito izrazi občudovanje njegovega dela. V Angliji nastanejo njegovi<br />
najpomembnejši kozmološki in etični teksti – Pepelnična večerja, O vzroku, počelu in enem, O neskončnem, vesolju in svetovih, O<br />
junaških zano<strong>si</strong>h, Izgon zmagovite zveri. Leta 1591 odpotuje v Benetke na povabilo nekega meščana, za katerega se kasneje<br />
izkaže, da je agent inkvizicije. Bruno je dve leti zaprt v beneških ječah, dokler ga tamkajšnje oblasti ne izročijo Rimu,<br />
kjer ostane do svoje smrti. Inkvizicijska obtožnica, na podlagi katere je bil obsojen na smrt na grmadi, ga bremeni<br />
zagovarjanja obstoja mnogih svetov in neskončnosti vesolja, zanikanje troedinosti Boga, istovetenje Svetega Duha z<br />
naravnim duhom,... Obsodba je izvršena 17. 2. 1600, Bruno pa jo sprejme z besedami: »Vi, ki sodbo izrekate, se je<br />
bojite bolj kot jaz, ki jo sprejemam.«<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
- 32 -
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
NAMESTO ZAKLJUČKA...<br />
PRIZNAM...v rokah sem držal že tiskano (OK, printano) izdajo<br />
tega fanzina, namenjeno zgolj še lektoriranju, a nemirni duh v<br />
meni je vedel, da to ni to. Daleč od tega, da bi bil perfekcionist, kar<br />
lahko potrdi tudi moja šefica, a z nekaterimi svojimi stvaritvami<br />
nisem kar po defaultu zadovoljen. Pišem torej poslednji dodatek in<br />
potem zares zaključim, saj <strong>si</strong>cer fanzinček ne bo nikoli ugledal luči.<br />
In kaj naj bi imel tako pametnega oziroma nujnega<br />
povedati, da ne more počakati? Lepo je biti impulziven,<br />
nepredvidljiv, uporniški, na trenutke ekscesen in zmerno do<br />
pretežno racionalen. Lepa so bila leta adolescence, ki sem jih<br />
preživel kot nadebuden upornik brez solmizacijskega zloga,<br />
opirajoč se na svojo vsevednost. Ozirajoč se na ne tako davno<br />
preteklost, ugotavljam, da je obilo tega, kar bi najverjetneje sedaj drugače naredil, a kljub temu ne bi, če bi se za to<br />
ponudila možnost, zavrtel časovne ure nazaj, in modificiral svoje zgodovine in posledično na novo determiniral<br />
svojo sedanjost. Ni lepšega kot se učiti na svojih napakah in pri tem konstantno ustvarjati nova polja družbeno<br />
individualnega kurikuluma. Nič ni lepšega kot se upreti krivicam in se posladkati na račun obskurno neznatne<br />
izgube kapitalista, a hkrati gigantske pridobitve individuma. Samo pomislimo, kako tekne pivo, če nam pri računu<br />
uspe okoli prinesti kakega odurnega gostinca. Take in podobne misli mi hodijo po glavi, ko se spomnim dogodka<br />
današnjega dne.<br />
Pri najboljšem sosedu (lahko je biti najboljši, če <strong>si</strong> edini) sem v miru čakal,<br />
da <strong>si</strong> stehtam svoje banane, ko sem bil v živo priča eksplicitnemu dejanju primarne<br />
socializacije. Pred menoj sta oče in <strong>si</strong>n (domnevam, da je šlo za tovrsten socialni<br />
odnos) tehtala mandarine. Fantu je moralo biti tam okrog 5-6 let, ko je od očeta<br />
prejel koristno lekcijo anarho ideologije. Ne meneč se za prisotne je pobu mirno<br />
dejal: »Sedaj, ko <strong>si</strong> jih stehtal jih bova pa še naložila noter.« Povsem razumljiva<br />
gesta, upoštevajoč dejstvo, koliko odpadnega materiala je potrebno plačati, ko kupiš<br />
npr. brokoli, ananas ipd. Logika kapitalizma žre tudi po majhnih grižljajih, a vseeno<br />
dovolj konstantno in množično, da ima od tega velik dobiček. Fantov debeli pogled<br />
in začuden »Zakaj?« je izdajal, da se s tem prvič srečuje, iskreno pa upam, da bo<br />
nekoč v prihodnosti omenjeno prakso kontekstualno osmislil, namesto da bi s<br />
tovrstnim početjem vehementno nadaljeval do točke, ko bi se začel okoriščati na<br />
račun že okoriščanih in izkoriščanih.<br />
Individualizem, ki nam ga je prinesla postmoderna no<strong>si</strong> s sabo tovor, na<br />
katerega morda nismo pripravljeni. Če so bili vzorci identitete v obdobju moderne<br />
bolj ali manj vnaprej pogojeni bodi<strong>si</strong> generacijsko, bodi<strong>si</strong> materialno, se je ta koncept<br />
identitetne arhitekture sedanjosti kratko malo sesul. Postmoderna ne prenaša<br />
vnaprej definiranih identitet in trajnih življenjskih slogov. Tako imenovane zombi kategorije iz preteklosti so<br />
kvečjemu ovira, saj v ospredje stopa self-made biografija, ki se ne ustvarja več po nekih kulturnih standardih,<br />
temveč je odvisna od posameznika samega in bližnjih oseb, recimo temu relevantnih drugih. Kaj to pomeni za<br />
posameznika. Na prvi pogled veliko svobode, ki lahko prehitro zamegli pogled in zavedanje, da je potrebna tudi<br />
dobršna mera odgovornosti. Morda lahko v tem najdemo odsotnost participacije v javni sferi in kolektivno<br />
apatičnost, ko gre za problematike, ki se tičejo nas vseh, pa če <strong>si</strong> to priznamo ali ne. Udobno zavetje intimnega<br />
domestikalnega ozračja nudi občutek varnosti in predstavlja štab za strateško načrtovanje preživetja. Bojimo se<br />
izključenosti, zato vehementno spremljamo najnovejše modne smernice, ki nas bodo skupaj z našo identiteto<br />
ohranjale na površju, ne ukvarjamo pa se s socialnimi problemi, ki bodo dolgoročno prizadeli ne samo našo<br />
identiteto temveč tudi ek<strong>si</strong>stenco.<br />
In kaj lahko rečem še za čisti zaključek? Slepo sledenje nizu idolov brez osebnostne tendence po<br />
vzpostavitvi distance in kančka kritične samoreflek<strong>si</strong>je je najbolj enostavna rešitev a hkrati postavlja osebnostno<br />
odgovornost pod domeno neke druge osebe, družbene skupine ali celo nematerialnega konstrukta. In naj to<br />
zgodbo zaključim z besedami velikega, a prezrtega<br />
sodobnega misleca: »Žalostno je, da za mnoge ljudi<br />
fukanje postane največji užitek šele, ko nekoga do konca<br />
zafukaš.«<br />
Lahko noč prijatelji.<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
- 33 -
. . . . . . v v t t v v o o j j i i h h z z i i d d o o v v i i h h p p o o v v e e s s t t š š e e ž ž i i v v i i , , a a v v a a n n j j o o b b u u l l j j i i j j o o n n e e p p i i s s m m e e n n e e o o<br />
č i i i ! ! ! ! !<br />
!<br />
D.I.Y.<br />
credo credo credo quia quia absurdum absurdum est est<br />
est<br />
- 34 -
Change language