Priložnosti št. 10, oktober 2011 - Cmepius

24
Mnenja udeležencev
Naša organizacija – Zavod za novodobno
izobraževanje – deluje predvsem na področju
projektov mobilnosti in prostovoljstva, zato se
naši predlogi navezujejo na ta del programa
VŽU. Spoznali smo, da so ti izjemnega splošnega
pomena in prinašajo številne koristi tako
posameznikom kot sodelujočim organizacijam
in državam ter tako celotni evropski skupnosti.
Pozitivni aspekti obstoječega programa VŽU, ki
bi jih bilo po našem mnenju treba ohraniti tudi
po letu 2013, so:
- enostavnost tehnične izvedbe pri projektih
mobilnosti in partnerstev (kot so npr.
izračunavanje dotacij, enostavnost vodenja
dokumentacije, možnost prilagajanja med
izvajanjem projekta ...),
- zagotavljanje 100-odstotnega fi nančnega
kritja za vse projekte mobilnosti,
- zadostna višina sredstev za pokrivanje
neposrednih stroškov za udeležence na
mobilnosti.
V programu VŽU bi zmanjšali tiste aktivnosti, v
katere se vključujejo organizacije neposredno
in so same sebi namen. Te v večini primerov ne
prinašajo rešitev, ki bi jih bilo mogoče uporabiti
oz. implementirati v prakso. V mislih imamo npr.
programe partnerskih srečanj ter mobilnosti
strokovnih delavcev (predvsem kratkotrajnih, ki
trajajo 1–2 tedna) ipd.
Ob našem izvajanju različnih projektov programa
VŽU smo prišli do spoznanj, da bi bilo povsod
treba dati večji poudarek širšemu razumevanju
namena mobilnosti. Ta vpogled v veliki meri
manjka celo izvajalcem projektov, kaj šele
širši javnosti. Sobivanje in sodelovanje ljudi v
različnih in nepoznanih kulturnih okoljih ključno
prispeva k zbliževanju med ljudmi in izmenjavi
znanja in izkušenj. Medsebojno razumevanje
in spoštovanje pa je edini temelj, na katerem
lahko gradimo skupno, miroljubno eksistenco
sodobnega sveta.
Sonja Markič,
Zavod za novodobno izobraževanje,
koordinatorica projekta Grundtvig Učna
partnerstva
Od O nove generacije programov VŽU pričakujem,
da d bo fi nanciranih več projektov na leto (na primer
delavnic, d asistentov, učnih partnerstev), tudi če
se pri tem dodeljena sredstva na projekt znižajo.
Na N takšen način bi lahko ugledalo luč več dobrih
projektov. p Menim, da bi bilo v novi generaciji
VŽU V dobrodošlo, da bi lahko nekatere akcije (npr.
Grundtvig G delavnice) prijavljali pogosteje, npr.
vsaki vs dve leti in ne na vsaka tri leta kot doslej.
Prav P tako menim, da bi bilo treba ponovno
preučiti p višino dodeljenih sredstev glede
na n lokacijo izvedbe programa oz. projekta.
Dodeljena D
sredstva na primer ponekod presegajo
osnovne stroške bivanja, prehrane in izvedbe
programa, po drugi strani pa v nekaterih državah
ne zadoščajo za racionalno upravljanje projekta.
V programih VŽU nove generacije pričakujem, da
bodo prijavni postopki ostali na sedanji stopnji in
da se izbirni procesi ne bodo zaostrovali v obliki
zahtevnejših birokratskih pristopov.
Rok Vukčevič,
Grundtvig asistent
GRUNDTVIG