Priložnosti št. 10, oktober 2011 - Cmepius

16
Mnenja udeležencev
Visoka šola za varstvo okolja je novoustanovljeni
visokošolski zavod. Ustanovljena je bila v letu
2007 in je šele na začetku svojega delovanja. Že
v letu 2007 smo pridobili standardno listino EUC
in jo v letu 2008 nadgradili z razširjeno zato, da
je omogočila že prvi generaciji naših študentov
študij in/ali opravljanje študijske prakse v tujini.
V letih od 2008 do 2011 smo prvič sodelovali
v programu VŽU – v različnih podprogramih,
kot so Norveški fi nančni mehanizem, Erasmus
in drugi. Izkušnje so izjemno dobre, pozitivne
za udeležence izmenjav, za šolo pa tudi, saj
to pomeni tudi priložnost, da se promovira v
evropskem prostoru. Brez programa Erasmus in
drugih programov VŽU bi veliko težje (če sploh)
omogočili našim študentom ter visokošolskim
učiteljem, znanstvenim delavcem in strokovnim
sodelavcem možnost izkušnje študija in/ali
prakse, poučevanja in usposabljanja v tujini. Zdi
se nam pomembno, da se programi VŽU z novo
generacijo nadaljujejo, nadgrajujejo, saj ponujajo
možnost širjenja idej, inovacij, dobrih praks in
podlago za dejansko delovanje prostega pretoka
blaga, storitev in trga dela v Evropi. Predlagamo
izpopolnitev primerljivosti visokošolskih
študijskih programov sodelujočih držav in
inštitucij, kar bi nam omogočilo lažjo odločitev za
izbiro mobilnosti in kasneje njeno vrednotenje.
V pomoč bi bil preglednejši nabor visokošolskih
institucij ter drugih organizacij, ustanov in
podjetij s sorodnimi študijskimi programi.
mag. Milena Pečovnik,
direktorica Visoke šole za varstvo okolja
ERASMUS
osebje
Program Erasmus naj se nadaljuje tudi po letu
2013. Izmenjava naj bi v prihodnosti postala del
izobraževalnega procesa tako za dobre in tiste
manj dobre študente. Žal pa velikih sprememb v
dvigu števila izmenjalnih študentov z namenom
študija ne pričakujem. Morda pa bomo beležili
porast števila izmenjav na področju praktičnega
usposabljanja. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je
bilo preteklo Erasmus obdobje dobro, dosegli smo
reciprociteto v številu prihajajočih in odhajajočih
študentov, za kar smo si prizadevali vsa leta,
odkar v programu sodelujemo. V novi generaciji
pričakujem večjo dostopnost vključevanja v
program tudi za vse tiste, ki se zaradi omejenih
fi nančnih sredstev ne vključujejo v izmenjave,
večjo sistemsko podporo pri izvajanju programa
tako znotraj institucije kot tudi zunaj institucije in
večji poudarek na izmenjavah izven evropskega
prostora. Za dosego teh ciljev bo morala država
Slovenija urediti zakonodajo tako, da bodo
postopki pridobivanja soglasij in dovoljenj
poenostavljeni.
Katja Cerjak,
Služba za mednarodno sodelovanje
Univerza v Ljubljani