25.07.2013 Views

Zakaj študirati na GEA College - Fakulteti za podjetništvo

Zakaj študirati na GEA College - Fakulteti za podjetništvo

Zakaj študirati na GEA College - Fakulteti za podjetništvo

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Št. 7, januar 2011<br />

ISSN 1855-5926<br />

<strong>Zakaj</strong> <strong>študirati</strong> <strong>na</strong> <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> -<br />

<strong>Fakulteti</strong> <strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong>


Časnik Fi<strong>na</strong>nce<br />

in Apple iPad<br />

v sanjskem (<strong>na</strong>ročniškem) razmerju<br />

<strong>za</strong> obstoječe in nove <strong>na</strong>ročnike<br />

Združitev moderne<br />

tehnologije s tradicijo<br />

tiskanega medija<br />

še nikoli ni bila<br />

tako vroča.<br />

Najugodneje v Sloveniji<br />

- iPad 16 GB Wi-Fi + 3G <strong>za</strong><br />

649 EUR<br />

z garancijo!<br />

Izjem<strong>na</strong> ponudba velja<br />

ob letni <strong>na</strong>ročnini <strong>na</strong><br />

Fi<strong>na</strong>nce. Zaloga iPadov<br />

je neomeje<strong>na</strong>.<br />

z garancijo!<br />

Naročila in več informacij:<br />

www.fi<strong>na</strong>nce.si/ipad • <strong>na</strong>rocnine@fi<strong>na</strong>nce.si•<br />

080 15 80<br />

Poseb<strong>na</strong> ponudba Časnika Fi<strong>na</strong>nce velja le ob <strong>na</strong>kupu obeh izdelkov. Let<strong>na</strong> <strong>na</strong>ročni<strong>na</strong> <strong>na</strong> časnik Fi<strong>na</strong>nce z<strong>na</strong>ša 305 EUR,<br />

<strong>na</strong> spletno geslo www.fi<strong>na</strong>nce.si pa 216 EUR. Tablični raču<strong>na</strong>lnik APPLE iPad 16GB Wi-Fi 3G stane 649 EUR, APPLE<br />

iPad 32GB Wi-Fi 3G pa 749 EUR. Davek je vštet v ceno in z<strong>na</strong>ša <strong>za</strong> časopis 8,5%, <strong>za</strong> tablični raču<strong>na</strong>lnik in geslo pa 20%.<br />

Končni znesek letne <strong>na</strong>ročnine je odvisen od števila izvodov v vašem <strong>na</strong>ročniškem obdobju. Naročniki lahko ugoden paket<br />

<strong>za</strong> prenos podatkov kupite ob prevzemu iPada. Garancija <strong>za</strong> tablični raču<strong>na</strong>lnik iPad je eno leto. Za prevzem se dogovorite<br />

ob <strong>na</strong>ročilu, dobite pa ga lahko šele po plačilu tabličnega raču<strong>na</strong>lnika in <strong>na</strong>ročnine (plačilo po predračunu). Ponudba velja<br />

do prodaje <strong>za</strong>loge.


4<br />

7<br />

10<br />

11<br />

16<br />

17<br />

18<br />

20<br />

22<br />

26<br />

27<br />

28<br />

29<br />

31<br />

33<br />

34<br />

35<br />

KAZALO<br />

Podjetniška svoboda<br />

Podjetništvo v zvezdah, Ire<strong>na</strong> Stopar<br />

V središču<br />

<strong>Zakaj</strong> <strong>študirati</strong> <strong>na</strong> <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> – <strong>Fakulteti</strong> <strong>za</strong><br />

<strong>podjetništvo</strong><br />

Srečanje skupnosti samostojnih visokošolskih<br />

<strong>za</strong>vodov z ministrom Gregorjem Golobičem<br />

Predstavitev <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> – Centra višjih šol<br />

Drugi zorni kot<br />

Pomen dobrih (kompetentnih) kadrov <strong>za</strong><br />

uspeh in dolgoročen razvoj podjetja<br />

V iskanju novih priložnosti<br />

Ljudje so <strong>na</strong>jvečja vrednost vašega podjetja –<br />

Kako <strong>na</strong>jti prave<br />

Uspeš<strong>na</strong> študentska zgodba<br />

Z<strong>na</strong>nje je vedno z menoj<br />

Iz laboratorija<br />

Trženje <strong>na</strong> osnovi odnosov (1. del)<br />

<strong>GEA</strong> Novice<br />

Predbožični London<br />

Ma<strong>na</strong>gement v kulturi, Ma<strong>na</strong>gement v<br />

zdravstvu<br />

Program Mind to market – priložnost <strong>za</strong> nova<br />

(spo)z<strong>na</strong>nja<br />

Univerzitetni inkubator Primorske spodbuja k<br />

inovativnosti malih in srednje velikih podjetij<br />

Podjet<strong>na</strong> Primorska 2010/11<br />

Izvedba celovitega programa spodbujanja<br />

inovativnosti in ustvarjalnosti mladih<br />

Knjigoljub<br />

Komuniciranje v medkulturnem okolju<br />

Pravo človekovih pravic<br />

Informativa 2011<br />

Podjetniška svoboda<br />

Uspešen posel je stvar <strong>za</strong>upanja<br />

Glav<strong>na</strong> in odgovor<strong>na</strong> urednica:<br />

Majda Gartner<br />

Časopis družb <strong>GEA</strong> <strong>College</strong><br />

Izdajatelj: <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> –<br />

Fakulteta <strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong><br />

Du<strong>na</strong>jska 156<br />

1000 Ljublja<strong>na</strong><br />

Št. 7, januar 2011<br />

Draga bralka, dragi bralec<br />

Uredniški odbor:<br />

Andrej Baričič, izr. prof. dr. Ajda Fošner, Majda Gartner<br />

e-pošta: geaforum@gea-college.si<br />

Oglasno trženje:<br />

Majda Gartner<br />

e-pošta: majda.gartner@gea-college.si<br />

Oblikovanje in prelom: Ni<strong>na</strong> Blažko<br />

V časih vseh mogočih kriz se ljudje<br />

čedalje pogosteje sprašujemo, kaj<br />

je tista prava usmeritev, ki <strong>na</strong>s bo v<br />

bodočih časih z <strong>na</strong>jvišjo verjetnostjo<br />

ubranila vplivov vseh negativnih<br />

trendov in <strong>na</strong>m morebiti z <strong>na</strong>jvišjo<br />

verjetnostjo <strong>za</strong>gotavljala normalno<br />

življenje.<br />

Za <strong>na</strong>s <strong>na</strong> Gea <strong>College</strong> že več<br />

kot 20 let ni dileme! Pravi in edini odgovor je vedno izobraževanje in<br />

vseživljenjsko učenje. <strong>Zakaj</strong>? Izobrazba in razvite kompetence <strong>na</strong> strokovnem<br />

in osebnostnem področju so osnova <strong>za</strong> razumevanje okolja in sprememb<br />

v njem, <strong>za</strong> prilagajanje in morebiti celo obvladovanje in usmerjanje<br />

teh sprememb.<br />

Z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da bomo ljudje v svoji aktivni delovni<br />

dobi morali biti bolj prožni in prilagodljivi, če bomo hoteli ostati v skupini<br />

tistih, ki bodo aktivno sodelovali v trajnostnem razvoju družbe. In stopnja<br />

izobrazbe je v pozitivni pove<strong>za</strong>vi s prožnostjo in prilagodljivostjo.<br />

In še nekaj: <strong>podjetništvo</strong>, še posebej v obliki malih in srednjih podjetij, je<br />

tisti del gospodarstva, <strong>na</strong> katerem <strong>na</strong>j bi v prihodnjih desetletjih temeljil<br />

trajnostni razvoj Slovenije. In Gea <strong>College</strong> je skupi<strong>na</strong>, ki od svoje ustanovitve<br />

izobražuje in usposablja <strong>za</strong> uspešno, moralno in etično nesporno<br />

<strong>podjetništvo</strong>.<br />

In ker je mesec februar vsako leto tisti čas, ko se srednješolci in drugi intenzivno<br />

odločajo o <strong>na</strong>daljevanju svojega izobraževanja ter o izbiri med<br />

vsemi ponudniki izobraževalnih programov, vas seveda ob tej priliki vljudno<br />

vabim, da se udeležite informativnih predstavitev <strong>na</strong> Gea <strong>College</strong>, ki<br />

bodo potekale 11. in 12. februarja v <strong>na</strong>ših prostorih <strong>na</strong> Du<strong>na</strong>jski 156 v<br />

Ljubljani.<br />

Seveda ste vljudno vabljeni tudi k obisku <strong>na</strong>še spletne strani, kjer so podrobno<br />

predstavljeni <strong>na</strong>ši programi, pogoji in časovnice vpisa. Prav tako<br />

bomo veseli tudi vsakega obiska <strong>na</strong> katerikoli drug dan. Izkoristili bi ga<br />

lahko <strong>za</strong> ogled študijskih aktivnosti v živo in razgovor o vseh temah.<br />

Vljudno vabljeni v upanju, da se oktobra vidimo v <strong>na</strong>ših študijskih klopeh!<br />

Andrej Baričič, direktor <strong>GEA</strong> <strong>College</strong><br />

Fotografija <strong>na</strong> <strong>na</strong>slovnici:<br />

Arhiv stranke ZARES<br />

Fotografije: arhiv <strong>GEA</strong> <strong>College</strong>, arhiv<br />

intervjuvancev, Dreamstime, Shutterstock<br />

Lektoriranje: Majda Gartner<br />

Tisk: Repovž d.o.o.<br />

Naklada: 3.000 izvodov<br />

Vse pravice so pridržane.<br />

3


Ire<strong>na</strong> Stopar, diplomantka <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> -<br />

Fakultete <strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong>, podjetnica<br />

PODJETNIŠTVO V ZVEZDAH<br />

Podjetniška svoboda<br />

Gospo Ireno Stopar sem spoz<strong>na</strong>la kmalu potem, ko sem <strong>za</strong>čela s svojim<br />

delom <strong>na</strong> <strong>GEA</strong> <strong>College</strong>, pred dva<strong>na</strong>jstimi leti. Takrat sta skupaj z bratom<br />

vodila podjetje Eldira, katerega dejavnost je bila proizvodnja otroških<br />

oblačil. Vedno je bila e<strong>na</strong> tistih, ki so z<strong>na</strong>nje, nove informacije, spretnosti<br />

in veščine osvajali z <strong>na</strong>vdušenjem. Podjetništvo ji je očitno <strong>za</strong>pisano<br />

v zvezdah!<br />

Kot sem vas imela priložnost<br />

spoz<strong>na</strong>ti, ste podjetnica že od<br />

nekdaj. Je bila samostoj<strong>na</strong><br />

podjetniška pot tudi vaša prva<br />

<strong>za</strong>poslitev, ali ste izkušnje prej<br />

<strong>na</strong>birali že kje drugje?<br />

Tole vaše vprašanje pa me je spravilo v smeh.<br />

Podjetnica že od nekdaj. Verjetno pa imate prav, saj<br />

sem že kot majhno dekletce poskušala sosedom prodati<br />

kakšen šopek rož ali venček iz rožic. Moja prva<br />

<strong>za</strong>poslitev je bila v proizvodnem podjetju, <strong>na</strong>to v<br />

dveh trgovskih podjetjih. Delala sem v komerciali in v<br />

računovodstvu. Kljub vsemu sem se relativno kmalu, pri<br />

23-ih letih podala <strong>na</strong> samostojno podjetniško pot, kjer<br />

sem <strong>na</strong>brala tiste »prave« podjetniške izkušnje. Najverjetneje<br />

je botrovala vsemu skupaj tudi situacija, saj je bil<br />

čas leta 1990, ko sva s prijateljem odprla svoje prvo<br />

podjetje, temu precej <strong>na</strong>klonjen. Šele zdaj sem pomislila,<br />

da sem v podjetniških vodah že polnih 20 let.<br />

Spoz<strong>na</strong>li sva se v obdobju, ko ste bili eni<br />

vodilnih v podjetju Eldira, vedno polni novih<br />

<strong>za</strong>misli in energije do dela. Tržili ste blagovno<br />

z<strong>na</strong>mko Kris, ki je bila zelo uspeš<strong>na</strong>. Kaj vse je<br />

potrebno <strong>za</strong> uspeh v poslu?<br />

Še vedno se spomnim <strong>na</strong>jinega srečanja.<br />

Takrat sem bila direktorica Eldire. Sama sem povsem<br />

prepriča<strong>na</strong>, da je recept <strong>za</strong> uspeh <strong>na</strong> katerem koli<br />

področju le eden. Tisto, kar počneš, moraš početi z veliko<br />

ljubeznijo, v delo vložiti ogromno z<strong>na</strong>nja in trdo ali<br />

pametno delati. Res je, da včasih pomaga tudi srečno<br />

<strong>na</strong>ključje ali z<strong>na</strong>nstvo, vendar le-to le malo olajša<br />

uspešen preboj. Narediti pa moraš večino kar sam oz.<br />

s svojim teamom.


Razmere <strong>na</strong> trgu so se spremenile in s tem<br />

tudi vaše poslovanja. Kdaj ste se odločili <strong>za</strong>pustiti<br />

podjetje in <strong>za</strong>kaj?<br />

Pred prevzemom vodenja Eldire sem bila solastnica<br />

in direktorica zelo uspešne verige trgovin ter<br />

uvoznega podjetja Ariel. Svoj delež v Arielu sem prodala<br />

že leta 2001, delež v Eldiri pa leta 2003. Podjetje<br />

sem <strong>za</strong>pustila, ker smo <strong>za</strong>radi <strong>na</strong>stale situacije <strong>na</strong> trgu<br />

vse bolj opuščali programe, ki so mi bili pisani <strong>na</strong> kožo<br />

in uvajali vedno več tistih, ki jih je <strong>za</strong>hteval <strong>na</strong>š večinski<br />

kupec. Delež sem prodala iz več razlogov, verjetno pa<br />

je bil glavni razlog, da sem v življenju vedno počela<br />

tisto, kar imam rada in se težko z<strong>na</strong>jdem v okolišči<strong>na</strong>h,<br />

ko je potrebno »delati <strong>za</strong> de<strong>na</strong>r«. Če <strong>za</strong>deva nima<br />

»moje duše«, me ne <strong>za</strong>nima. Vedno znova se <strong>na</strong>jde<br />

kaj drugega, bolj privlačnega, novega, ki me pritegne.<br />

Po drugi strani pa sem se vedno več ukvarjala z ljudmi<br />

in z njihovimi stiskami, z reorgani<strong>za</strong>cijo podjetja, kako<br />

pomagati <strong>za</strong>poslenim v proizvodnem podjetju z manj<br />

truda <strong>na</strong>rediti več. Bolj, kot sem se s tem ukvarjala, bolj<br />

me je vleklo v druge vode. Preprosto sem morala <strong>za</strong>četi<br />

delati nekaj, kjer sem se lahko več ukvarjala z ljudmi.<br />

Nameravala sem odpreti agencijo <strong>za</strong> posredovanje<br />

kadrov, vendar sem se srečala z astrologijo. Le-ta mi<br />

je dala misliti o odnosih, tako poslovnih kot <strong>za</strong>sebnih,<br />

in pove<strong>za</strong>nosti med njimi v tej meri, da nisem mogla<br />

drugega, kot jo <strong>študirati</strong>. Tega pa ob vodenju Eldire ne<br />

bi mogla, saj gre <strong>za</strong> precej <strong>za</strong>hteven študij.<br />

Katere so bile bistvene stvari, ki ste se jih<br />

<strong>na</strong>učili v času dela v Eldiri?<br />

Najpomembnejša lekcija, ki sem jo osvojila,<br />

je, da morajo ljudje delati tisto, kar počnejo z velikim<br />

veseljem, pa <strong>na</strong>j gre <strong>za</strong> delavko <strong>za</strong> šivalnim strojem,<br />

<strong>za</strong> skladiščnika, <strong>za</strong> komercialista ali <strong>za</strong> direktorja. Šele<br />

takrat lahko dajo vse od sebe. Spoz<strong>na</strong>la sem še, da<br />

uspešnega podjetja ne moreš <strong>na</strong>rediti brez <strong>za</strong>dostnega<br />

kapitala, kar še posebno velja <strong>za</strong> proizvodnjo.<br />

To <strong>na</strong>jlažje obvladuješ z velikimi serijami, z malimi pa<br />

moraš <strong>na</strong>jti specifično tržno nišo, če želiš preživeti.<br />

Naučila sem se organi<strong>za</strong>cije in <strong>za</strong>konitosti, ki veljajo<br />

v proizvodnem podjetju. Le-te so povsem drugačne<br />

kot v trgovskem, svetovalnem ali celo izobraževalnem.<br />

Naučila sem se veliko o ljudeh. Šele tam sem spoz<strong>na</strong>la,<br />

da so dejansko velik kapital podjetja. Če niso <strong>za</strong>dovoljni,<br />

lahko zelo negativno vplivajo <strong>na</strong> poslovanje<br />

podjetja, <strong>za</strong>dovoljni pa ga lahko rešujejo, četudi niso<br />

lastniki. Naučila sem se tudi strpnosti in videti, kdaj je<br />

»dovolj«, pa tudi precejšnje mere potrpežljivosti in vztrajnosti,<br />

ki nista ravno moji prirojeni lastnosti.<br />

Ali podjetje še obstaja, še kaj sodelujete<br />

z njim?<br />

Podjetje je prenehalo s poslovanjem. Od leta<br />

2003, ko sem ga <strong>za</strong>pustila, nisem sodelovala z njim. Vsaj<br />

leto dni ali morda kar dve, preden sem odšla, sem intenzivno<br />

delala s ključnimi sodelavci in jih <strong>na</strong>učila vsega,<br />

kar sem z<strong>na</strong>la, <strong>za</strong>to me kasneje niso več potrebovali.<br />

Moram priz<strong>na</strong>ti, da sem <strong>na</strong> ta dosežek zelo ponos<strong>na</strong>.<br />

Podjetništvo vsi jemljemo kot nekaj zelo<br />

stvarnega, realnega. Vi pa ste se odločili svojo<br />

poslovno pot <strong>za</strong>pisati dobesedno med zvezde.<br />

Kaj vam pomeni astrologija in kako ste prišli<br />

<strong>na</strong> idejo o vodenju lastne Astro šole?<br />

Astrologiji sem se dolga leta posmehovala. Vse<br />

skupaj pa je nekako »<strong>za</strong>krivila« dr. Sveticeva, ki je <strong>na</strong><br />

predavanju iz kadrovskega ma<strong>na</strong>gementa zgroženo<br />

omenila, da velika slovenska podjetja izbirajo kadre s<br />

pomočjo astrologije. Mislim, da je bil to vzrok, <strong>za</strong>radi<br />

katerega sem želela raziskati, »<strong>na</strong> kakšen <strong>na</strong>čin astrologi<br />

ljudi <strong>za</strong>vajajo«. Lotila sem se poglobljenega<br />

študija. Bolj, kot sem študirala, bolj mi je bilo jasno, da<br />

ni <strong>za</strong>vajanja, pač pa zvezde res vse povedo o <strong>na</strong>s in o<br />

<strong>na</strong>ših <strong>na</strong>merah. Astrologija je postala moja prijateljica.<br />

Z njeno pomočjo sem spoz<strong>na</strong>la stvari, pred katerimi<br />

sem <strong>za</strong>tiskala oči. Spoz<strong>na</strong>la sem, da bi drugače vodila<br />

svoji dve podjetji in sodelavce, če bi vedela vsaj malo<br />

o njej. Zelo mi je žal, da jo ljudje tako podcenjujejo,<br />

kot sem jo nekoč tudi sama.<br />

Sprva sem se <strong>na</strong>meravala ukvarjati le z<br />

astrološkim svetovanjem. Ko pa sem iskala dobro<br />

astrološko šolo, v kateri bi lahko še isto leto <strong>za</strong>čela<br />

spoz<strong>na</strong>vati astrologijo od <strong>za</strong>četka do profesio<strong>na</strong>lnega<br />

nivoja, je v Sloveniji nisem <strong>na</strong>šla. Organiziranih je bilo<br />

ogromno tečajev, nikakor pa nisem ujela neke pove<strong>za</strong>ne<br />

celote, <strong>za</strong>to sem morala veliko <strong>študirati</strong> sama in dopisno<br />

v tujih šolah. Zame takrat to ni bila težava, saj sem si<br />

vzela nekajletni oddih od preteklih podjetniških podvigov.<br />

Vmes sem intenzivno pripravljala gradiva, program<br />

šole, <strong>na</strong>čin dela s slušatelji in še kaj. Pripravila sem projekt<br />

Astrologija <strong>za</strong> vsakogar in kasneje izdala prvo knjigo<br />

s pod<strong>na</strong>slovom Učbenik <strong>za</strong> osnove astrologije. Ko<br />

je bilo vse <strong>na</strong>red, sem leta 2006 odprla astrološko šolo,<br />

sprva pod okriljem podjetja, v katerem sem se ukvarjala<br />

s podjetniškim svetovanjem, kasneje pa je šola dobila<br />

svojo podobo in ime Šola astrologije Astro.<br />

Veliko z<strong>na</strong>nja, ki ste ga potrebovali <strong>za</strong><br />

uspešno poslovanje ste poiskali prav pri <strong>na</strong>s,<br />

<strong>na</strong> <strong>GEA</strong> <strong>College</strong>u. Preko obiskovanja krajših<br />

oblik šolanj ste se odločili tudi <strong>za</strong> študij. Kako<br />

je <strong>na</strong> vas vplival študij podjetništva?<br />

Študij pri vas me je <strong>na</strong>vdušil. S <strong>podjetništvo</strong>m<br />

sem <strong>za</strong>čela brez predz<strong>na</strong>nja, samo z velikim veseljem<br />

in neizčrpno voljo do razvoja. Nikoli nisem v tolikšni<br />

meri iskala uspeha kot pot, razvoj in nenehne nove<br />

možnosti. Študij podjetništva pa je dodal novo dimenzijo.<br />

Stvari, ki sem jih <strong>na</strong>gonsko počela vsak dan,<br />

so dobile definicijo, okvirje in <strong>na</strong>črte. Kar <strong>na</strong>enkrat<br />

stari <strong>na</strong>čini dela in razmišljanja niso več <strong>za</strong>dostovali.<br />

Začela sem se igrati z možnostmi, o katerih prej nisem<br />

niti sanjala. Vključevala sem nove <strong>na</strong>čine razmišljanja,<br />

nove poglede, nova z<strong>na</strong>nja in odpirala podjetje novim<br />

možnostim. Pri študiju sem zelo uživala, saj mi je<br />

omogočal, da vso teorijo s pomočjo semi<strong>na</strong>rskih <strong>na</strong>-<br />

5


Podjetniška svoboda<br />

log praktično preizkusim. Zgodilo pa se je še nekaj<br />

pomembnega. Pred vpisom <strong>na</strong> študij sem menila, da<br />

nimam dovolj prostega časa, da bi se udeležila vsaj<br />

krajših semi<strong>na</strong>rjev oz. tečajev. Hkrati z odločitvijo <strong>za</strong><br />

vpis pa sem v podjetju <strong>na</strong>loge reorganizirala do te<br />

mere, da sem lahko nemoteno prihajala <strong>na</strong> predavanja,<br />

pisala semi<strong>na</strong>rske <strong>na</strong>loge in celo več časa <strong>na</strong>menila<br />

sinu. Zame je bilo res <strong>na</strong>vdušujoče obdobje,<br />

polno sprememb.<br />

Kaj bi priporočali študentom (ali bodočim<br />

študentom) <strong>za</strong> uspešen študij <strong>na</strong> <strong>Fakulteti</strong> <strong>za</strong><br />

<strong>podjetništvo</strong>?<br />

Verjetno bi morala reči, <strong>na</strong>j se pridno učijo, vendar<br />

menim, da je praktični del učenja še pomembnejši.<br />

Če je le mogoče, <strong>na</strong>j se povežejo s katerim od podjetij<br />

in sodelujejo z njim. Če so lastniki podjetja, <strong>na</strong>j izkoristijo<br />

priložnost in <strong>na</strong>redijo vse semi<strong>na</strong>rske <strong>na</strong>loge v<br />

pove<strong>za</strong>vi s poslovanjem podjetja. Če niso, <strong>na</strong>j <strong>na</strong>jdejo<br />

nekoga, ki bi rad uvedel nekaj sprememb v poslovanje.<br />

Tako bo teorija oživela, s pomočjo praktičnih<br />

primerov pa se jim skoraj ne bo potrebno učiti. Izkoristili<br />

bodo z<strong>na</strong>nje, pomoč profesorjev in sošolcev, sebi<br />

pa prihranili ogromno časa, ker jim ne bo potrebno<br />

razmišljati posebej, pač pa v okviru šolanja pri vas.<br />

Verjetno vaša podjetniška pot ni bila vedno<br />

brez ovir. Katerih bistvenih lekcij ste se <strong>na</strong>učili<br />

ob prelomnicah svoje podjetniške kariere?<br />

Mislim, da je moja bistve<strong>na</strong> lekcija, veliko<br />

pomembnejša od vseh drugih, pove<strong>za</strong><strong>na</strong> z odnosi.<br />

Človek, ki je sposoben ustvariti dobre odnose in<br />

ravnovesje med svojim egom ter željami in egom ter<br />

željami drugih, lahko izjemno <strong>na</strong>preduje. Verjetno je<br />

to tudi bistven razlog, <strong>za</strong>kaj vodim in poučujem v Šoli<br />

astrologije Astro, saj astrologija ni nič drugega, kot<br />

veda o odnosih.<br />

Kaj bi svetovali bodočim podjetnikom, ki<br />

šele <strong>za</strong>čenjajo svojo podjetniško pot?<br />

Preden <strong>za</strong>čnejo, pa tudi, če so <strong>na</strong> <strong>za</strong>četku,<br />

<strong>na</strong>j premislijo, ali sta pri projektu njihova srce in duša.<br />

Podjetništvo je trda šola, ki požira energijo, de<strong>na</strong>r,<br />

odnose in še marsikaj. Velikokrat <strong>za</strong>hteva delo pozno<br />

v noč ali odločitve, ki jih človek skoraj ne more sprejeti.<br />

Če svoje delo sovražite, ga nikoli ne boste dobro<br />

opravili. Projekti bodo neuspešni, vi razočarani. Če<br />

pa se oklenete dela ali podjetniškega izziva, ki ga<br />

vodite z ljubeznijo, vam nikoli ne bo potrebno delati.<br />

Vse težave boste lahko prešli, po padcih si boste hitro<br />

opomogli in sanjali še večje sanje, ki le čakajo, da<br />

jih uresničite. Če pa ne bodo <strong>na</strong>šli dejavnosti, ki bi jo<br />

lahko dovolj vzljubili, <strong>na</strong>j si privoščijo moj <strong>na</strong>svet.<br />

Kakšni pa so vaši cilji, želje, vizija <strong>za</strong><br />

<strong>na</strong>prej?<br />

Moji cilji so postavljeni visoko in prijatelji pravijo,<br />

da so utopični. Sloveniji želim poka<strong>za</strong>ti, da je as-<br />

trologija veda, ki ima svoje <strong>za</strong>konitosti, prav tako kot<br />

druge vede. Prav vsakdo od <strong>na</strong>s jo lahko uporabi v<br />

svojem <strong>za</strong>sebnem in poklicnem življenju. Želim jo vpeljati<br />

v vse pore družbenega življenja, od vsakodnevnih<br />

opravil, do podjetniškega odločanja, predvsem v smislu<br />

izbire poklicne poti, izbire sodelavcev, vzpostavljanja<br />

sodelovanja s strankami in konkurenti, pogajanja<br />

pri <strong>na</strong>jemu kreditov, <strong>na</strong>kupu poslovnih prostorov in še<br />

česa. Želim poka<strong>za</strong>ti, da pomaga razumeti starše in<br />

otroke. Ob z<strong>na</strong>njih, ki jih ponuja <strong>na</strong> področju partnerskih<br />

odnosov, pripomore k bolj osrečujočim odnosom<br />

v partnerstvu, kar vpliva <strong>na</strong> delovanje in odnose v vsej<br />

družbi. Ob tem pa si jo želim ljudem približati <strong>na</strong> <strong>na</strong>čin,<br />

da ne bi postali obsedeni z njo, pač pa bi jo preprosto<br />

uporabili, ko jo potrebujejo, kot vsa ostala z<strong>na</strong>nja.<br />

Že vrsto let delam <strong>na</strong> projektu, ki sem ga<br />

poimenovala Astrologija <strong>za</strong> vsakogar. Z njim želim ljudem<br />

poka<strong>za</strong>ti <strong>na</strong>čin <strong>za</strong> srečnejše življenje, v katerem<br />

bi skoraj vsakdo počel, kar si želi in ne le kar mora.<br />

Zelo malo časa še potrebujem, da bo osnovni projekt<br />

<strong>za</strong>ključen, <strong>na</strong>to se lotim <strong>na</strong>dgradnje.<br />

Že v letu 2011 <strong>za</strong>ključujem s projektom, ki je<br />

<strong>na</strong>menjen prav poslovnežem, podjetnikom in ma<strong>na</strong>gerjem,<br />

s skupnim <strong>na</strong>slovom Astrologija <strong>za</strong> poslovneže.<br />

V okviru tega projekta bodo <strong>na</strong> voljo predavanja in<br />

semi<strong>na</strong>rji različnih astroloških vsebin. Teme, ki jih obdelujem,<br />

pa so povsem podjetniške, kot so Hitri odgovori<br />

<strong>na</strong> poslov<strong>na</strong> vprašanja, Izbira kadrov, Sodelovanje<br />

s strankami in konkurenti, Fi<strong>na</strong>nčno odločanje, Izbira<br />

ugodnega trenutka <strong>za</strong> <strong>za</strong>četek poslovanja ali projekta<br />

in še mnogo drugega. V okviru tega projekta se<br />

osredotočim samo <strong>na</strong> tiste teme, o katerih se podjetniki<br />

vsakodnevno odločajo v praksi. Gre <strong>za</strong> zgošče<strong>na</strong> predavanja<br />

in nove <strong>na</strong>čine podajanja snovi, prilagojene<br />

prav poslovnežem, podjetnikom in ma<strong>na</strong>gerjem.<br />

Ko pogledate <strong>na</strong> svojo poklicno pot <strong>na</strong><strong>za</strong>j<br />

– bi kaj spremenili, kdaj sprejeli drugačne<br />

odločitve?<br />

Danes ne bi spreminjala ničesar. Pred leti sem<br />

si želela, da ne bi prodala svojega deleža v Arielu<br />

in ne bi sprejela vodenja Eldire. Danes vem, da brez<br />

teh <strong>na</strong>pak ne bi bila, kdor sem. Če sem iskre<strong>na</strong>, sem<br />

si danes precej bolj všeč kot takrat. Ne, ničesar ne bi<br />

spreminjala. Rada se spomnim hudih časov in lepih trenutkov,<br />

še <strong>na</strong>jraje pa sem tu in zdaj, kjer sem. Prijatelji<br />

mi večkrat rečejo: »Ire<strong>na</strong>, tako si pamet<strong>na</strong>. Ali se res<br />

moraš mučiti s šolo astrologije? Ne bi počela česa koristnega?«.<br />

Sprva me je <strong>za</strong>bolelo, danes pa vem, da še<br />

nikogar, ki je hodil prvi, nihče ni pohvalil, kako dober<br />

je. Če me boste čez 10 let vprašali, ali mi je žal, sem<br />

prepriča<strong>na</strong>, da bom odkimala.<br />

Verjetno je uporaba astrologije v poslovni <strong>na</strong>men<br />

<strong>za</strong> povprečnega posameznika še vedno težko<br />

sprejemljiva. Prepriča<strong>na</strong> pa sem, da se <strong>na</strong>m zgodi veliko<br />

dobrih stvari, če smo odprti <strong>za</strong> novosti in priložnosti,<br />

ki <strong>na</strong>m jih le te ponujajo. Morda pa je <strong>podjetništvo</strong> <strong>za</strong>pisano<br />

v zvezdah tudi <strong>na</strong>m… — Majda Gartner


ZAKAJ NA <strong>GEA</strong> COLLEGE –<br />

FAKULTETO ZA PODJETNIŠTVO?<br />

Vsako leto se generacija osem<strong>na</strong>jstletnikov<br />

odloča o svoji <strong>na</strong>daljnji poklicni<br />

poti. Karieri <strong>za</strong> vse življenje! S to zelo<br />

pomembno življenjsko odločitvijo nekateri<br />

opravijo mimogrede, drugi spet<br />

potrebujejo nekoliko več spodbude in informacij.<br />

Kam, kako, <strong>za</strong>kaj so vprašanja, ki jih mora vsak<br />

maturant dobro premisliti, preden se odloči <strong>za</strong> vpis <strong>na</strong><br />

eno od slovenskih (ali tujih) fakultet. Že tako težko<br />

odločitev otežujejo mladim še splošne gospodarske<br />

razmere, ki njihovemu <strong>za</strong>poslovanju niso ravno <strong>na</strong>klonjeni.<br />

Z izbiro študija <strong>za</strong> strogo specializiran poklic si<br />

možnost <strong>za</strong> ustrezno <strong>za</strong>poslitev še nekoliko zmanjšate.<br />

Morda je ravno s tega stališča koristen pragmatičen<br />

pogled – vpisati se <strong>na</strong> fakulteto, ki ponuja z<strong>na</strong>nja, razvoj<br />

spretnosti in kompetenc <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslitev v različnih<br />

gospodarskih panogah in tudi v javnem sektorju, hkrati<br />

pa si pustiti »odprta vrata« <strong>za</strong> <strong>na</strong>daljevanje študija<br />

ne le <strong>na</strong> matični, pač pa tudi <strong>na</strong> drugih fakultetah.<br />

Vse to ponuja študij podjetništva <strong>na</strong> <strong>GEA</strong> <strong>College</strong><br />

– <strong>Fakulteti</strong> <strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong>. Teorijo povezujemo s<br />

prakso, poskrbimo <strong>za</strong> posameznikov profesio<strong>na</strong>lni razvoj<br />

ne glede <strong>na</strong> starost, <strong>za</strong>dostimo njegovi radovednosti<br />

in spodbujamo drugačno – inovativno razmišljanje, v<br />

okviru tutorskega sistema usmerjamo študente in jim<br />

pomagamo morebitne probleme reševati sproti, v<br />

manjših skupi<strong>na</strong>h študentov pri izvajanju predmetov razvijamo<br />

pristne medsebojne odnose tako med študenti<br />

kot <strong>na</strong> relaciji študent-predavatelj. Spodbujamo vas k odkrivanju<br />

in razvoju lastnih potencialov <strong>za</strong> uspeh in podpiramo<br />

ideje, da zrastejo v nove poslovne priložnosti, ki<br />

se realizirajo v podjetjih <strong>na</strong>ših (bivših) študentov.<br />

Vabimo vas <strong>na</strong> informativne dneve <strong>na</strong> <strong>GEA</strong><br />

<strong>College</strong> – <strong>Fakulteti</strong> <strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong>, ki bodo<br />

potekali v Ljubljani, <strong>na</strong> Du<strong>na</strong>jski 156 –<br />

medetaža A:<br />

• v petek 11. februarja 2011 ob 10.00 in 15.00 uri<br />

• v soboto 12. februarja 2011 ob 10.00 uri<br />

Na informativnih dnevih bomo kandidatom<br />

podrobneje predstavili:<br />

• redni in izredni visokošolski študijski program 1.<br />

stopnje Podjetništva<br />

• izredni visokošolski študijski program 1. stopnje<br />

Podjetništvo v turizmu<br />

• pogoje <strong>za</strong> vpis<br />

• stroške študija in možnosti plačila<br />

— Majda Gartner<br />

V središču<br />

7


V središču<br />

Študijski programi I. stopnje<br />

Na <strong>Fakulteti</strong> <strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong> izvajamo bolonjske<br />

študijske programe, ki temeljijo <strong>na</strong> sodobnih<br />

vsebi<strong>na</strong>h in učnih pristopih, povezovanju teoretičnih in<br />

praktičnih z<strong>na</strong>nj, tako da diplomanti pridobijo z<strong>na</strong>nja<br />

in kompetence s katerimi so konkurenčni <strong>na</strong> globalnem<br />

trgu. Naši študentje lahko del študijskih obve<strong>za</strong>nosti in<br />

študijsko prakso opravljajo tudi v tujini v okviru med<strong>na</strong>rodnih<br />

študentskih izmenjav. Diplomanti lahko tudi <strong>na</strong>daljujejo<br />

študij <strong>na</strong> programih 2. stopnje.<br />

Izvajamo redni in izredni študij, vsak letnik traja<br />

eno leto. Izredni študij je po vsebini in pridobljenem<br />

PODJETNIŠTVO<br />

V visokošolski strokovni študijski program<br />

Podjetništvo se lahko vpiše, kdor je opravil splošno<br />

maturo, poklicno maturo ali <strong>za</strong>ključni izpit v kateremkoli<br />

štiriletnem srednješolskem programu, ali je pred<br />

1.6.1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.<br />

Študij traja tri leta in obsega 180 kreditnih točk<br />

po ECTS. Diplomanti pridobijo <strong>na</strong>slov: diplomirani/a<br />

ekonomist/ka.<br />

Vpis<strong>na</strong> mesta<br />

Podjetništvo (VS) Redni Izredni<br />

Prijavni in vpisni postopki potekajo po rokovniku<br />

objavljenem v publikaciji Razpis <strong>za</strong> vpis v študijskem<br />

letu 2011/12.<br />

Za vpis tujcev v izredni študij je potreben preizkus<br />

z<strong>na</strong>nja ali dokazilo o z<strong>na</strong>nju angleškega jezika.<br />

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo<br />

kandidati izbrani glede <strong>na</strong>:<br />

• splošni uspeh pri <strong>za</strong>ključnem izpitu,<br />

poklicni maturi oziroma splošni maturi 60% točk,<br />

• splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40% točk.<br />

Redni in izredni študij<br />

Izredni<br />

v angleškem jeziku<br />

Piran 50 40 -<br />

Ljublja<strong>na</strong> 50 60 -<br />

Maribor - 30 30*<br />

*Študij se v celoti izvaja v angleškem jeziku.<br />

Redni študij se izvaja po študijskem koledarju, ki ga<br />

določi Se<strong>na</strong>t Visoke šole <strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong>, izredni študij<br />

pa po posebnem razporedu tako, da se predavanja<br />

praviloma izvajajo v popoldanskem času in sicer<br />

ob petkih popoldan en predmet in ob sobotah dva<br />

predmeta. Izbirni predmeti se izvajajo tudi med ted-<br />

z<strong>na</strong>nju identičen rednemu študiju, drugač<strong>na</strong> struktura<br />

in organi<strong>za</strong>cija predavanj v popoldanskem času ter ob<br />

koncu ted<strong>na</strong> je prijaz<strong>na</strong> tistim, ki ste že <strong>za</strong>posleni in tistim,<br />

ki iščete kombi<strong>na</strong>cijo <strong>za</strong>poslitve in študija, saj vam<br />

omogoča, da dobro izkoristite svoj čas.<br />

V okviru dodiplomskega študija smo <strong>na</strong> <strong>GEA</strong> <strong>College</strong>-<br />

FP <strong>za</strong> študijsko leto 2011/12 razpisali dva študijska<br />

programa 1. stopnje:<br />

- visokošolski strokovni študijski program Podjetništvo,<br />

- visokošolski strokovni študijski program Podjetništvo v<br />

turizmu.<br />

nom pedagoški proces izvaja v popoldanskem času<br />

med tednom in ob sobotah v dopoldanskem in /ali<br />

popoldanskem času v okviru kadrovskih in prostorskih<br />

zmogljivosti visoke šole. Pri posameznem predmetu se<br />

oblike neposrednega pedagoškega dela s študenti izvedejo<br />

v obsegu do 40% števila ur, predvidenega <strong>za</strong><br />

redni študij.<br />

Dodatne storitve in ponudba<br />

Visoka šola <strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong> je <strong>za</strong> redne študente<br />

pripravila dodatne storitve, ki so ve<strong>za</strong>ne <strong>na</strong> razpisane<br />

študijske programe in konkretno opredeljene v pogodbi<br />

o prevzemu študijskih obveznosti in plačilu dodatnih<br />

storitev <strong>za</strong> redni dodiplomski študij podjetništva. Za<br />

storitve se študenti odločijo prostovoljno.<br />

Prijava in vpis v 1. letnik<br />

1. prijavni rok: od 10. februarja do 8. marca 2011.<br />

Kandidati pošljete Prvo prijavo <strong>za</strong> vpis v 1. letnik<br />

(obrazec DZS 1,71/1) s priporočeno pošiljko <strong>na</strong>jkasneje<br />

do 8. marca 2010 <strong>na</strong> <strong>na</strong>slov: Visokošolska<br />

prijavno-informacijsko služba, Univer<strong>za</strong> v Ljubljani,<br />

p.p. 524, 1001 Ljublja<strong>na</strong>. Obrazec kupite v večjih<br />

papirnicah in knjigar<strong>na</strong>h. Prijavo lahko oddate tudi <strong>na</strong><br />

spletni strani www.vpis.uni-lj.si.<br />

Vpis sprejetih kandidatov v prvem roku bo potekal od<br />

25. julija do 17. avgusta 2011. Bodoči študentje bodo<br />

prejeli pisno vabilo <strong>na</strong> vpis z vsemi potrebnimi <strong>na</strong>vodili.<br />

2. prijavni rok: od 22. do 29. avgusta 2011.<br />

Kandidati pošljete Drugo prijavo <strong>za</strong> vpis v 1. letnik<br />

(obrazec DZS 1,71/2) s priporočeno pošiljko <strong>na</strong>jkasneje<br />

do 29. avgusta 2011 <strong>na</strong> <strong>na</strong>slov: Visokošolska<br />

prijavno-informacijsko služba, Univer<strong>za</strong> v Ljubljani,<br />

p.p. 524, 1001 Ljublja<strong>na</strong>. Obrazec kupite v večjih<br />

papirnicah in knjigar<strong>na</strong>h. Prijavo lahko oddate tudi<br />

<strong>na</strong> spletni strani www.vpis.uni-lj.si.


Vpis sprejetih kandidatov v prvem roku bo potekal od<br />

26. do 30. septembra 2011. Bodoči študentje bodo<br />

prejeli pisno vabilo <strong>na</strong> vpis z vsemi potrebnimi <strong>na</strong>vodili.<br />

3. prijavni rok: Kandidati pošljete Tretjo prijavo<br />

<strong>za</strong> vpis v 1. letnik (obrazec DZS 1,71/3) do 5.<br />

oktobra 2011 <strong>na</strong> <strong>na</strong>slov: <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> – Fakulteta <strong>za</strong><br />

<strong>podjetništvo</strong>, Du<strong>na</strong>jska cesta 156, 1000 Ljublja<strong>na</strong>,<br />

s pripisom: PRIJAVA ZA VPIS. K prijavi je potrebno<br />

priložiti dokazilo (spričevalo) o <strong>za</strong>ključeni izobrazbi. V<br />

tretjem roku se <strong>na</strong> redni študij lahko prijavijo kandidati,<br />

ki so oddali prvo ali drugo prijavo in se v izbirnem<br />

postopku niso uvrstili v nobenega od v prijavi <strong>na</strong>štetih<br />

študijskih programov in kandidati, ki želijo <strong>za</strong>menjati<br />

študijski program in te pravice oziroma pravice do<br />

po<strong>na</strong>vljanja še niso izkoristili.<br />

Vpis sprejetih v tretjem roku bo potekal do 10.<br />

oktobra 2011. Bodoči študentje bodo prejeli pisno vabilo<br />

<strong>na</strong> vpis z vsemi potrebnimi <strong>na</strong>vodili.<br />

PODJETNIŠTVO V TURIZMU<br />

V visokošolski strokovni študijski program<br />

Podjetništvo v turizmu se lahko vpiše, kdor je opravil<br />

splošno maturo, poklicno maturo ali <strong>za</strong>ključni izpit v<br />

kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, ali je<br />

pred 1.6.1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski<br />

program. Študij traja tri leta in obsega 180 kreditnih<br />

točk po ECTS. Diplomanti pridobijo <strong>na</strong>slov:<br />

diplomirani/a ekonomist/ka.<br />

Vpis<strong>na</strong> mesta<br />

Podjetništvo v<br />

turizmu (VS)<br />

Izredni<br />

Državljani RS<br />

Izredni<br />

v angleškem jeziku<br />

Tujci<br />

Piran 50 25<br />

Ljublja<strong>na</strong> 50 25<br />

Maribor 50 25<br />

Prijavni roki<br />

Kandidati <strong>za</strong> vpis se <strong>na</strong> razpis prijavijo v treh rokih:<br />

1. rok: od 10. februarja do 30. junija 2011,<br />

2. rok: od 1. julija do 5. septembra 2011,<br />

3. rok: od 1. do 5. oktobra 2011 oziroma do <strong>za</strong>sedbe<br />

prostih vpisnih mest.<br />

Način prijave<br />

Kandidati se prijavijo z elektronsko prijavnico, ki je objavlje<strong>na</strong><br />

<strong>na</strong> spletni strani <strong>GEA</strong> <strong>College</strong>-FP. Izpolnjeno in<br />

podpisano prijavo skupaj z dokazili pošljejo po pošti ali<br />

osebno prinesejo <strong>na</strong> <strong>na</strong>slov: <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> – Fakulteta<br />

<strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong>, Du<strong>na</strong>jska 156, 1000 Ljublja<strong>na</strong>.<br />

Prijava in vpis v 2. In 3. letnik<br />

V 2. letnik visokošolskega strokovnega<br />

študijskega programa Podjetništvo se lahko vpišejo kandidati<br />

z diplomo višješolskega strokovnega programa<br />

po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju.<br />

Pogoj <strong>za</strong> vpis v 3. letnik je diploma višješolskega<br />

študijskega programa, sprejetega pred letom 1994.<br />

Za vpis v 2. in 3. letnik se kandidati prijavite z<br />

obrazcem Prijava <strong>za</strong> vpis v študijskem letu 2011/2012<br />

<strong>za</strong> vzporedni študij, <strong>za</strong> diplomante oziroma <strong>za</strong> <strong>na</strong>daljevanje<br />

študija po merilih <strong>za</strong> prehode (obrazec<br />

DZS 1,71/4). Prijavo pošljite <strong>na</strong>slov: <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> –<br />

Fakulteta <strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong>, Du<strong>na</strong>jska cesta 156, 1000<br />

Ljublja<strong>na</strong>. Prijave sprejemamo do 10. septembra 2011<br />

oz. <strong>za</strong>sedbe prostih mest. K prijavi je potrebno priložiti<br />

dokazilo o <strong>za</strong>ključeni izobrazbi. Bodoči študentje<br />

bodo prejeli pisno vabilo <strong>na</strong> vpis z vsemi potrebnimi<br />

<strong>na</strong>vodili.<br />

Vpis<br />

Točni datumi vpisov bodo objavljeni po <strong>za</strong>ključku<br />

posameznega prijavnega roka. Kandidati bodo <strong>na</strong> podlagi<br />

poslane oziroma oddane prijave, ki so ji priložili ustrez<strong>na</strong><br />

dokazila, prejeli vabilo <strong>na</strong> vpis po pošti.<br />

Vsa podrobnejša pojasnila o poteku in stroških<br />

študija dobijo kandidati <strong>na</strong> spletni strani fakultete<br />

www.gea-college.si<br />

9


V središču<br />

PRIZNAVANJE ZNANJ IN SPRETNOSTI<br />

<strong>GEA</strong> <strong>College</strong> – Fakulteta <strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong><br />

posameznikom priz<strong>na</strong>va z<strong>na</strong>nja in spretnosti, ki so jih<br />

pridobili s formalnim in neformalnim izobraževanjem<br />

ter priložnostnim učenjem pred vpisom in med študijem<br />

<strong>na</strong> <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> - FP. Posamezniki lahko <strong>za</strong>prosite<br />

<strong>za</strong> vrednotenje tako pridobljenega z<strong>na</strong>nja in si s<br />

tem lahko zmanjšate število predmetov, ki jih morate<br />

opraviti <strong>za</strong> pridobitev diplome. Pisno vlogo <strong>za</strong> priz<strong>na</strong>vanje<br />

z<strong>na</strong>nja in spretnosti morate <strong>na</strong>sloviti <strong>na</strong> Komisijo<br />

<strong>za</strong> priz<strong>na</strong>vanje z<strong>na</strong>nj in spretnosti <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> - FP.<br />

Vloga mora vsebovati prošnjo, dokazila o končanih<br />

oblikah izobraževanja, druga ustrez<strong>na</strong> dokazila o<br />

izdelkih, projektih, patentih ter dokazila o pridobljenih<br />

delovnih izkušnjah. Vsako vlogo obrav<strong>na</strong>va komisija,<br />

ki po potrebi pridobi ustrez<strong>na</strong> mnenja posameznih<br />

nosilcev predmetov, lahko pa <strong>za</strong>hteva tudi dodat<strong>na</strong><br />

dokazila ali določi preizkus predhodno pridobljenega<br />

z<strong>na</strong>nja in spretnosti. – Meta Pavlovič<br />

Srečanje skupnosti samostojnih visokošolskih <strong>za</strong>vodov<br />

z ministrom Gregorjem Golobičem<br />

Septembra 2010 je bil <strong>na</strong> Ministrstvu <strong>za</strong> visoko šolstvo,<br />

z<strong>na</strong>nost in tehnologijo predstavljen Osnutek <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega<br />

programa visokega šolstva v obdobju 2011-2020<br />

(NPVŠ 2011 – 2020). Novi program je potreben predvsem<br />

<strong>za</strong>radi globalnih izzivov, ki jih s seboj pri<strong>na</strong>ša<br />

21. stoletje. Njegovi snovalci menijo, da bo prihodnje<br />

desetletje ključno, saj bodo spremembe v tem obdobju<br />

predvsem pa <strong>na</strong>ša sposobnost uspešnega odzivanja<br />

<strong>na</strong> nove <strong>za</strong>hteve odločale o prihodnosti slovenske<br />

družbe ter predvsem njenega trajnostnega razvoja.<br />

S predstavitvijo Osnutka NPVŠ 2011 – 2020 se je<br />

<strong>za</strong>čela jav<strong>na</strong> razprava, v katero se je aktivno vključila<br />

tudi Skupnost samostojnih visokošolskih <strong>za</strong>vodov, katere<br />

ustanov<strong>na</strong> članica je <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> – Fakulteta <strong>za</strong><br />

<strong>podjetništvo</strong>.<br />

V ta <strong>na</strong>men smo <strong>na</strong> fakulteti v torek, 5. oktobra 2010<br />

organizirali posvet Skupnosti samostojnih visokošolskih<br />

<strong>za</strong>vodov. Na njem so članice v dopoldanski razpravi<br />

oblikovale skup<strong>na</strong> stališča glede delovnih osnutkov dokumentov<br />

kot so Merila <strong>za</strong> akreditacijo visokošolskih<br />

<strong>za</strong>vodov in študijskih programov, Minimalni standardi<br />

<strong>za</strong> izvolitev v <strong>na</strong>zive visokošolskih učiteljev, z<strong>na</strong>nstvenih<br />

sodelavcev in visokošolskih sodelavcev <strong>na</strong> visokošolskih<br />

<strong>za</strong>vodih, Merila <strong>za</strong> prehode med študijskimi programi<br />

ter o Obrazcu vloge <strong>za</strong> akreditacijo.<br />

Osrednja tema razprave <strong>na</strong> posvetu je bil Osnutek <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnega<br />

programa visokega šolstva v obdobju 2011-<br />

2020. V tej točki se je predstavitvi in razpravi pridružil<br />

tudi minister <strong>za</strong> visoko šolstvo, z<strong>na</strong>nost in tehnologijo<br />

Gregor Golobič. Minister Golobič je tudi odgovarjal<br />

<strong>na</strong> vprašanja prisotnih, ki so kot eno <strong>na</strong>jvečjih pomanjkljivosti<br />

NPVŠ 2011 – 2020 izpostavili, da v svoji vrsti<br />

ukrepov in ciljev niti enega od njih ne <strong>na</strong>menja razvoju in<br />

krepitvi <strong>za</strong>sebnega dela visokega šolstva v Sloveniji. Ta<br />

diskrimi<strong>na</strong>cijski odnos je težko razumljiv in <strong>na</strong>čeloma nesprejemljiv,<br />

saj se <strong>za</strong>sebni sektor <strong>na</strong> področju visokega<br />

šolstva v Evropi razvija mnogo hitreje od javnega, čemur<br />

sledi tudi Slovenija. Medtem, ko je v večini evropskih<br />

držav in ZDA položaj <strong>za</strong>sebnih in javnih visokošolskih<br />

inštitucij ize<strong>na</strong>čen, slovenski sistem še vedno <strong>za</strong>postavlja<br />

<strong>za</strong>sebne visokošolske <strong>za</strong>vode in privilegira javne<br />

visokošolske <strong>za</strong>vode.


Predstavitev <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> –<br />

Centra višjih šol<br />

<strong>GEA</strong> <strong>College</strong> - Center višjih šol že več<br />

let <strong>na</strong>daljuje tradicijo ustanoviteljev in<br />

združuje predavatelje in druge sodelavce<br />

z <strong>na</strong>menom omogočati kvalitetno<br />

praktično <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>no usposabljanja<br />

študentov <strong>za</strong> delo <strong>na</strong> delovnih mestih v komerciali,<br />

računovodstvu in <strong>za</strong> delo poslovnih sekretarjev. Smo e<strong>na</strong><br />

prvih <strong>za</strong>sebnih izobraževalnih institucij (prvo generacijo<br />

študentov smo vpisali v študijskem letu 2001/2002), ki<br />

so izvajale višješolske programe Komercialist, Poslovni<br />

sekretar in Računovodja. Aktivno smo sodelovali pri <strong>na</strong>stajanju<br />

in razvoju višješolskega programa Računovodja,<br />

kasneje pa tudi pri višješolskem programu Ekonomist.<br />

Slednjega izvajamo v dveh temeljnih različicah: v poslovni<br />

in računovodski usmeritvi, saj želimo, da študenti med<br />

študijem pridobijo čim več praktičnega z<strong>na</strong>nja.<br />

Naš cilj je, da usposobimo vsakega <strong>za</strong> uspešno delo<br />

v di<strong>na</strong>mičnih realnih razmerah, kjer se je potrebno neprestano<br />

prilagajati, saj so spremembe edi<strong>na</strong> stalnica.<br />

Ciljni lik <strong>na</strong>šega diplomanta oblikujejo samostojnost,<br />

predanost poslu, hitrost in kvaliteta dela. Študij temelji<br />

<strong>na</strong> uporabi različnih metod: predavanja, konzultacije,<br />

srečanja s študenti, medsebojne diskusije, pogovori z<br />

gosti, učenje s pomočjo sodobnih tehnologij ter samostojno<br />

učenje. Celoten študij je podprt z e-izobraževanjem.<br />

Različne metode poučevanja omogočajo boljše prilagajanje<br />

željam in sposobnostim posameznika ter omogočajo<br />

pridobivanje kompleksnega spektra kompetenc <strong>za</strong><br />

izboljšanje dela in izgradnjo poslovne kariere.<br />

Nikakor ne <strong>za</strong>postavljamo pome<strong>na</strong> sobivanja in skupnega<br />

dela v Evropskem prostoru, <strong>za</strong>to študentom<br />

omogočamo študij in prakso v partnerskih institucijah<br />

v različnih državah, v sklopu projekta Erasmus – individual<strong>na</strong><br />

mobilnost. V okviru izmenjav študenti <strong>na</strong>vezujejo<br />

nove stike, izboljšujejo z<strong>na</strong>nje jezika, spoz<strong>na</strong>jo<br />

različne kulture in <strong>na</strong>vade, se pripravljajo <strong>na</strong> med<strong>na</strong>rodno<br />

sodelovanje ter poglobijo z<strong>na</strong>nje iz posameznih<br />

strokovnih področjih.<br />

Sodelujemo s sestrskimi podjetji in tako omogočamo<br />

študentom, ki želijo <strong>na</strong>daljevati študij, kar <strong>na</strong>jboljše<br />

možnosti <strong>za</strong> <strong>na</strong>daljevanje izobraževanja. Niso redki, ki<br />

so <strong>za</strong>čeli s študijem <strong>na</strong> <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> – Centru višjih šol,<br />

pa imajo že imajo magistrske <strong>na</strong>zive.<br />

Študijski programi <strong>na</strong> <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> – Centru višjih šol<br />

Višješolski strokovni program EKONOMIST<br />

Računovodska smer:<br />

Namen programa je podati dovolj široko in poglobljeno<br />

teoretično in praktično z<strong>na</strong>nje s področja ekonomije<br />

ter z<strong>na</strong>nje o davčnem, fi<strong>na</strong>nčnem in računovodskem<br />

poslovanju. Možno je poglobiti z<strong>na</strong>nje s področja vsebin<br />

ve<strong>za</strong>nih <strong>na</strong> javni ali pa <strong>na</strong> gospodarski sektor.<br />

Cilji programa so usposobiti študente <strong>za</strong>:<br />

•samostojno učenje in pridobivanje kompetenc <strong>na</strong><br />

področju <strong>na</strong>črtovanja in kontrole dela v računovodski<br />

službi,<br />

•poz<strong>na</strong>vanje računovodskih standardov in predpisov,<br />

•pripravo temeljnih računovodskih izkazov,<br />

•vzpostavitev in vzdrževanje učinkovitega<br />

računovodskega informiranja,<br />

•oblikovanje in tolmačenje a<strong>na</strong>litskih poročil <strong>za</strong><br />

odločanje.<br />

Študenti se usposobijo <strong>za</strong> samostojno delo.<br />

www.gea-college.si<br />

V središču<br />

11


V središču<br />

Obvezni moduli<br />

IME MODULA / PREDMET KT<br />

KOMUNICIRANJE: Poslovni tuji jezik 1;<br />

Poslovno komuniciranje<br />

ANALIZA: Informatika; Poslov<strong>na</strong> matematika s<br />

statistiko<br />

POSLOVANJE: Organi<strong>za</strong>cija in menedžment<br />

podjetja; Ekonomija; Osnove poslovnih fi<strong>na</strong>nc<br />

Usmeritveni moduli<br />

IME MODULA / PREDMET KT<br />

TEMELJI RAČUNOVODSTVA: Temelji<br />

računovodstva<br />

RAČUNOVODSTVO: Fi<strong>na</strong>nčno računovodstvo;<br />

Stroškovno računovodstvo<br />

DAVKI Z ANALIZO: Davki; A<strong>na</strong>li<strong>za</strong> bilanc z<br />

revizijo<br />

16<br />

14<br />

22<br />

8<br />

20<br />

15<br />

Izbirni modul*<br />

Višješolski strokovni program EKONOMIST<br />

Poslov<strong>na</strong> smer:<br />

Namen programa je podati dovolj široko in poglobljeno<br />

teoretično in praktično z<strong>na</strong>nje s področja ekonomije ter<br />

z<strong>na</strong>nj o poslovnem in komercialnem področju poslovanja<br />

podjetja. Možnost speciali<strong>za</strong>cije <strong>na</strong> področjih bančnega<br />

poslovanje, turizma in <strong>na</strong> področju poslovanja z<br />

nepremični<strong>na</strong>mi pa še dodatno bogati ponudbo.<br />

Cilji programa so usposobiti študente <strong>za</strong>:<br />

•samostojno učenje in pridobivanje kompetenc <strong>na</strong><br />

Obvezni moduli<br />

IME MODULA / PREDMET KT<br />

KOMUNICIRANJE: Poslovni tuji jezik 1;<br />

Poslovno komuniciranje<br />

ANALIZA: Informatika; Poslov<strong>na</strong> matematika s<br />

statistiko<br />

POSLOVANJE: Organi<strong>za</strong>cija in menedžment<br />

podjetja; Ekonomija; Osnove poslovnih fi<strong>na</strong>nc<br />

Usmeritveni moduli<br />

16<br />

14<br />

22<br />

IME MODULA / PREDMET KT<br />

TRŽENJE: Trženje 8<br />

PRAVO: Poslovno pravo 8<br />

KAKOVOST: Ugotavljanje in <strong>za</strong>gotavljanje<br />

kakovosti<br />

KOMERCIALA: Prodaja; Nabava 20<br />

VODENJE TEHNOLOŠKIH PROCESOV<br />

Z LOGISTIKO: Oblikovanje proizvodov in<br />

tehnoloških procesov; Poslov<strong>na</strong> logistika<br />

7<br />

15<br />

IME MODULA / PREDMET KT<br />

RAČUNOVODSTVO OSEB JAVNEGA<br />

PRAVA: Računovodstvo oseb javnega prava;<br />

Fi<strong>na</strong>nciranje proračunskih uporabnikov<br />

Dodatni izbirni predmet**<br />

IME MODULA / PREDMET KT<br />

Prosto izbirni predmet 5<br />

DIPLOMSKO DELO 5<br />

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE<br />

Je obvez<strong>na</strong> sestavi<strong>na</strong> vseh posameznih modulov<br />

* Posamezni predmeti modulov se izvajajo kot individualni študij s konzultacijami v pove<strong>za</strong>vi<br />

z diplomskim delom. Namenjeni so speciali<strong>za</strong>ciji <strong>na</strong> izbranem področju. Izbrani predmet<br />

<strong>na</strong>domesti dodatni izbirni predmet.<br />

** Kot dodatni izbirni predmet se redni izvaja predmet Podjetništvo, sicer pa študent izbere<br />

predmet med predmeti izbirnih modulov.<br />

področju <strong>na</strong>črtovanja in kontrole svojega dela <strong>na</strong><br />

različnih strokovnih področjih,<br />

•raziskovanje trga, <strong>na</strong>bavo, trženje, <strong>na</strong>dzorovanje<br />

kakovosti,<br />

•vzpostavljanja in vzdrževanja odnosov s strankami v<br />

proizvodnih, storitvenih in trgovskih podjetjih.<br />

Študenti se usposobijo <strong>za</strong> poslovne izzive, <strong>za</strong> di<strong>na</strong>mično<br />

in kreativno delo.<br />

Izbirni modul*<br />

IME MODULA / PREDMET KT<br />

TURIZEM: Poslovanje v turizmu; Oblikovanje<br />

turističnih proizvodov<br />

BANČNIŠTVO: Uvod v fi<strong>na</strong>nčne trge in institucije;<br />

Temelji bančnega poslovanja<br />

POSREDOVANJE NEPREMIČNIN: Ekonomija<br />

in poslovanje pri posredovanju z nepremični<strong>na</strong>mi;<br />

Dokumenti urejanja prostora; Osnove<br />

nepremičninskega prava<br />

Dodatni izbirni predmet**<br />

IME MODULA / PREDMET KT<br />

15<br />

15<br />

20<br />

20<br />

Prosto izbirni predmet 5<br />

DIPLOMSKO DELO 5<br />

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE<br />

Je obvez<strong>na</strong> sestavi<strong>na</strong> vseh posameznih modulov<br />

* Posamezni predmeti modulov se izvajajo kot individualni študij s konzultacijami v pove<strong>za</strong>vi<br />

z diplomskim delom. Namenjeni so speciali<strong>za</strong>ciji <strong>na</strong> izbranem področju. Izbrani predmet<br />

<strong>na</strong>domesti dodatni izbirni predmet.<br />

** Kot dodatni izbirni predmet se redni izvaja predmet Podjetništvo, sicer pa študent izbere<br />

predmet med predmeti izbirnih modulov.


Višješolski strokovni program POSLOVNI SEKRETAR<br />

Namen programa je podati dovolj široko in poglobljeno<br />

teoretično in praktično z<strong>na</strong>nje s področja poslovanja<br />

podjetja. Poslovni sekretar je pomemb<strong>na</strong> oseba v vsaki<br />

organi<strong>za</strong>ciji, je v pomoč upravi in drugim sodelavcem.<br />

Velja pravilo, da je <strong>za</strong> uspešnim podjetnikom odličen<br />

poslovni sekretar ali sekretarka.<br />

Cilji programa so usposobiti študente <strong>za</strong>:<br />

• izvajanje dela in uresničevanje <strong>na</strong>log s področja<br />

<strong>na</strong>črtovanja, organiziranja, vodenja in spremljanja aktivnosti<br />

poslovnega procesa v tajništvu, ki temelji <strong>na</strong> v<br />

programu pridobljenih širokih in poglobljenih strokovnoteoretičnih<br />

ter praktično uporabnih z<strong>na</strong>njih s področja<br />

organi<strong>za</strong>cije in pisarniškega poslovanja;<br />

Obvezni moduli<br />

IME MODULA / PREDMET KT<br />

KOMUNIKACIJA: Poslovni tuji jezik 1;<br />

Poslovno komuniciranje<br />

POSLOVANJE IN FINANCE: Ekonomika<br />

poslovanja; Računovodstvo in fi<strong>na</strong>nčno<br />

poslovanje<br />

INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKI<br />

SISTEMI: Informacijsko-komunikacijska podpora<br />

v pisarni; Informacijska tehnologija in podatki<br />

ZAKONODAJA IN UPRAVA: Gospodarsko<br />

pravo; Držav<strong>na</strong> uprava in upravni postopek<br />

POSLOVNI JEZIK: Poslovni tuji jezik 2;<br />

Poslovno sporazumevanje v slovenskem jeziku<br />

SODOBNA PISARNA: Sodobno vodenje<br />

pisarne; Ljudje v organi<strong>za</strong>ciji<br />

ORGANIZACIJA IN PROTOKOL: Osnove<br />

upravljanja in organi<strong>za</strong>cije poslovanja; Projektno<br />

organiziranje poslovnih dogodkov<br />

16<br />

12<br />

14<br />

13<br />

14<br />

16<br />

13<br />

• samostojno reševanje <strong>za</strong>htevnejših strokovnih problemov<br />

v delovnem procesu, opravljanje <strong>na</strong>j<strong>za</strong>htevnejših operativno-strokovnih<br />

opravil in reševanja posameznih delovnih<br />

problemov z uporabo ustreznih metod in postopkov;<br />

• povezovanje z<strong>na</strong>nja in informacij o odvijanju<br />

poslovnih in drugih dogajanj znotraj in izven organi<strong>za</strong>cije<br />

s ciljem <strong>za</strong>gotavljanja sprejemanja celovitih in<br />

optimalnih odločitev;<br />

• strokovno odgovornost in profesio<strong>na</strong>lnost, razumevanje<br />

pome<strong>na</strong> inovacij in sprememb v delovnih procesih ter<br />

odgovornost do <strong>za</strong>gotavljanja kakovosti pri svojem delu;<br />

• kritično mišljenje in razumevanje pome<strong>na</strong> učenja kot<br />

vseživljenjskega procesa.<br />

Usmeritveni moduli<br />

IME MODULA / PREDMET KT<br />

KOMUNICIRANJE Z JAVNOSTMI: Poslovni<br />

tuji jezik 3; Trženje in tržno komuniciranje<br />

Izbirni modul*<br />

IME MODULA / PREDMET KT<br />

SPLETNO OBLIKOVANJE: Elektronsko<br />

poslovanje, Grafični in spletni di<strong>za</strong>jn v pisarni<br />

Dodatni izbirni predmet**<br />

IME MODULA / PREDMET KT<br />

Prosto izbirni predmet 5<br />

DIPLOMSKO DELO 5<br />

PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE<br />

Je obvez<strong>na</strong> sestavi<strong>na</strong> vseh posameznih modulov<br />

* Posamezni predmeti modulov se izvajajo kot individualni študij s konzultacijami v pove<strong>za</strong>vi z diplomskim delom. Namenjeni so speciali<strong>za</strong>ciji <strong>na</strong> izbranem področju. Izbrani predmet<br />

<strong>na</strong>domesti dodatni izbirni predmet.<br />

** Kot dodatni izbirni predmet se redni izvaja predmet Podjetništvo, sicer pa študent izbere predmet med predmeti izbirnih modulov.<br />

Vpisni pogoji in vpis<br />

Na višjo šolo se lahko vpišete, če imate končano maturo,<br />

poklicno maturo, poklicni tečaj ali ste z <strong>za</strong>ključnim<br />

izpitom oziroma diplomo končali štiriletno srednjo šolo<br />

pred uvedbo poklicne mature. Vpišete se lahko tudi, če<br />

ste opravili mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit in<br />

imate tri leta ustreznih delovnih izkušenj ter ste opravili<br />

preizkus z<strong>na</strong>nja iz dveh predmetov v obsegu, ki je<br />

določen <strong>za</strong> poklicno maturo v srednjem strokovnem<br />

izobraževanju.<br />

V študijskem letu 2011/2012 bo <strong>na</strong> <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> –<br />

Center višjih šol vpis mogoč v 2 višješolska programa<br />

(izredni študij):<br />

- Ekonomist (v Ljubljani, Ptuju in Piranu),<br />

- Poslovni sekretar (v Ljubljani in Piranu).<br />

Prijavo <strong>za</strong> vpis je mogoče oddati v dveh prijavnih<br />

rokih:<br />

- Prvi prijavni rok: od 10. februarja 2011 do 08.<br />

marca 2011 je mogoče Prijavo <strong>za</strong> vpis oddati preko<br />

spletnih strani Višješolske prijavne službe (http://www.<br />

vss-ce.com/vps) ali po pošti <strong>na</strong> <strong>na</strong>slov Višješolske prijavne<br />

službe (obrazec DZS 1,253): Višješolska prijav<strong>na</strong><br />

služba, pot <strong>na</strong> Lavo 22, 3000 Celje. Kandidati <strong>za</strong><br />

vpis, ki bodo sprejeti v prvem prijavnem roku, se bodo<br />

<strong>na</strong> študij vpisali konec meseca avgusta 2011.<br />

12<br />

12<br />

13


V središču<br />

- Drugi prijavni rok: od 08. marca 2011 do <strong>za</strong>polnitve<br />

študijskih mest (<strong>na</strong>jkasneje do 30.09.2011) bo<br />

Prijava <strong>za</strong> vpis dosegljiva <strong>na</strong> spletnih straneh <strong>GEA</strong> <strong>College</strong><br />

– Centra višjih šol. Prijavo <strong>za</strong> vpis in dokazila o<br />

izpolnjevanju vpisnih pogojev je potrebno poslati <strong>na</strong><br />

<strong>na</strong>slov <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> – Centra višjih šol, Du<strong>na</strong>jska 156,<br />

1000 Ljublja<strong>na</strong>. Kandidati <strong>za</strong> vpis, ki bodo oddali pri-<br />

Kje so <strong>na</strong>ši diplomanti?<br />

Diplomanti <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> - Centra višjih šol so <strong>za</strong>posleni<br />

<strong>na</strong> delovnih mestih poslovnih sekretarjev v<br />

uradu predsednika republike, v upravah uspešnih<br />

slovenskih podjetij in bank, v šolah, so člani različnih<br />

združenj. Nekateri so podjetniki, ki so po končanem<br />

študiju ustanovili lastno podjetje, posamez<strong>na</strong> so tudi<br />

med<strong>na</strong>rodno uveljavlje<strong>na</strong>. Svoje diplomante srečamo<br />

Na slavnostni podelitvi diplom v mesece maju 2010, je<br />

priz<strong>na</strong>nje <strong>za</strong> vidne dosežke v času študija prejel študent,<br />

podjetnik Miroslav Pikovnik, lastnik in direktor Unija<br />

Študij po meri<br />

Študentom, ki so veliko <strong>na</strong> poti oziroma se <strong>za</strong>radi<br />

službenih obveznosti, športnih tekmovanj (aktivni<br />

športniki) ali zdravstvenih težav ne morejo redno<br />

udeleževati predavanj, dodatno pomagamo s prilagoditvijo<br />

študijskega procesa s pripravo osebnega<br />

izobraževalnega <strong>na</strong>črta.<br />

S študentom <strong>na</strong> podlagi uvodnega pogovora skupaj<br />

pripravimo osebni izobraževalni <strong>na</strong>črt, ki je prilagojen<br />

študentovim zmožnostim <strong>za</strong> opravljanje študijskih<br />

javo v drugem prijavnem roku, se bodo <strong>na</strong> študij lahko<br />

vpisali <strong>na</strong>jkasneje do 30. septembra 2011.<br />

Za vsa dodat<strong>na</strong> pojasnila glede študija smo dosegljivi <strong>na</strong>:<br />

- telefon: 01/5881-300, 01/5881-344, 01/5881-309;<br />

- e <strong>na</strong>slov: cvs@gea-college. si;<br />

- domači internetni strani: http://www.gea-college.si.<br />

v vrstah poslancev, nekateri so uspešni komercialisti,<br />

drugi vodijo <strong>za</strong>stopništva in nekatera ugled<strong>na</strong> podjetja.<br />

Računovodje večinoma <strong>na</strong>predujejo v službi,<br />

nekateri imajo lastne računovodske servise. Del<br />

diplomantov pa se odloči <strong>za</strong> <strong>na</strong>daljevanje študija, saj<br />

so spoz<strong>na</strong>li pomen z<strong>na</strong>nja <strong>za</strong> lasten razvoj in kariero<br />

in želijo z<strong>na</strong>ti več …<br />

Diplomanti po letih:<br />

• 2003: 30 diplomantov,<br />

• 2004: 40 diplomantov,<br />

• 2005: 73 diplomantov,<br />

• 2006: 78 diplomantov,<br />

• 2007: 81 diplomantov,<br />

• 2008: 104 diplomantov,<br />

• 2009: 72 diplomantov,<br />

• 2010: 137 diplomantov.<br />

Diplomanti po programih:<br />

Komercialist: 259 diplomantov,<br />

Poslovni sekretar: 202 diplomantov,<br />

Računovodja: 139 diplomantov,<br />

Ekonomist: 15 diplomantov.<br />

računovodske hiše, <strong>na</strong>grado <strong>za</strong> pozitiven prispevek k razvoju<br />

šole pa podjetnica in predavateljica, specializira<strong>na</strong><br />

<strong>za</strong> področje računovodstva in davkov. – Ida Kavčič<br />

obveznosti. Študijsko leto lahko študentu ustrezno<br />

podaljšamo, mu prilagodimo pogoje <strong>za</strong> <strong>na</strong>predovanje<br />

v višji letnik oziroma mu prilagodimo organi<strong>za</strong>cijo<br />

in obliko preverjanja z<strong>na</strong>nja. Preko spletnega<br />

portala e<strong>College</strong> so študentom <strong>na</strong> voljo študentske<br />

publikacije, elektronski indeks, možnost komunikacije<br />

s predavatelji, šolo in drugimi študenti (forum). Na<br />

razpolago so študijska gradiva in dodat<strong>na</strong> literatura,<br />

spletni dostop do knjižnice …<br />

Za informacije o dodiplomskem študiju <strong>na</strong> <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> - <strong>Fakulteti</strong> <strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong><br />

obiščite http://www.gea-college.si ali pokličite <strong>na</strong> 01 5881 339 ali 01 5881 349.


Med<strong>na</strong>rod<strong>na</strong> dejavnost<br />

Na <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> – Centru višjih šol smo listino Erasmus<br />

University Charter, ki jo institucijam, ki izpolnjujejo vse<br />

<strong>za</strong>htevane pogoje, podeli Evropska komisija, pridobili<br />

<strong>za</strong> celotno obdobje trajanja Programa vseživljenjsko<br />

izobraževanje – 2007/2013. Pridobitev listine <strong>na</strong>m<br />

omogoča, da lahko <strong>na</strong>šim študentom, predavateljem<br />

ter <strong>za</strong>poslenim preko programa Erasmus – mobilnost<br />

posameznikov omogočimo med<strong>na</strong>rodne študijske in<br />

strokovne izmenjave, pa tudi opravljanje praktičnega<br />

izobraževanja v podjetjih v tujini. S sodelovanjem v<br />

programu Erasmus smo <strong>na</strong> <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> – Centru<br />

višjih šol udeležencem izmenjav, tako študentom kot<br />

predavateljem in <strong>za</strong>poslenim, želeli omogočiti pridobivanje<br />

dodatnih študijskih in strokovnih z<strong>na</strong>nj ter<br />

delovnih izkušenj, širitev obzorij, spoz<strong>na</strong>vanje kultur in<br />

Podružnica <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> – Centra višjih šol <strong>na</strong> Ptuju<br />

Ljudska univer<strong>za</strong> Ptuj<br />

Osnov<strong>na</strong> dejavnost LU Ptuj je izobraževanje odraslih<br />

in mladine, ki niso vključeni v redno šolsko in<br />

visokošolsko izobraževanje. Obsega področje<br />

splošnega in kulturnega izobraževanja, usposabljanja<br />

in izpopolnjevanja ter pridobivanja izobrazbe.<br />

Izobraževanje otrok in mladine, ki je vključe<strong>na</strong><br />

v redno šolsko izobraževanje, <strong>za</strong>vod izvaja kot<br />

dopolnjevanje izobrazbe.<br />

V želji <strong>za</strong>dostiti potrebam tega dela in povpraševanja<br />

ljudi iz lokalnega okolja, smo <strong>na</strong> LU Ptuj poiskali<br />

partnersko institucijo, ki ponuja kakovostne in<br />

strokovno dovršene izobraževalne programe <strong>za</strong><br />

pridobitev višješolske izobrazbe. Pot <strong>na</strong>s je peljala<br />

v prestolnico <strong>na</strong>še države. Tukaj se je pričelo<br />

<strong>na</strong>še dragoceno sodelovanje s podjetjem <strong>GEA</strong> <strong>College</strong><br />

– Centrom višjih šol. Po <strong>za</strong>četnih razgovorih<br />

z rav<strong>na</strong>teljem in uskladitvijo z direktorjem družbe<br />

smo pred 5 leti <strong>za</strong>gotovili materialne in kadrovske<br />

pogoje ter postali podružnica <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> - Centra<br />

višjih šol <strong>na</strong> Ptuju.<br />

Študentom nismo ponudili le strokovnosti in novih<br />

z<strong>na</strong>nj, temveč smo jim z osebnim pristopom in spodbujanjem<br />

motivacije <strong>za</strong> učenje poskušali pomagati<br />

<strong>na</strong> njihovi <strong>za</strong>črtani študijski poti do njihovega cilja.<br />

Lahko se pohvalimo s številnimi diplomanti in prav<br />

<strong>na</strong>vad drugih evropskih <strong>na</strong>rodov, <strong>na</strong>vezovanje novih<br />

poz<strong>na</strong>nstev, omogočanje osebne rasti ter posledično<br />

tudi <strong>na</strong>daljnji razvoj šole. Menimo <strong>na</strong>mreč, da je v<br />

času globalnega povezovanja in v luči biti uspešen<br />

in konkurenčen <strong>na</strong> trgu delovne sile pomembno v čim<br />

večji meri spoz<strong>na</strong>ti dobre prakse drugih in pridobiti<br />

čim več z<strong>na</strong>nja in kompetenc.<br />

Mrežo <strong>na</strong>ših partnerjev pri programu Erasmus <strong>za</strong>enkrat<br />

sestavljajo partnerske institucije <strong>na</strong> Portugalskem, v<br />

Litvi, <strong>na</strong> Poljskem in v Turčiji, vsako leto pa se trudimo<br />

pridobiti kakšnega novega partnerja. V ta <strong>na</strong>men se<br />

vsako leto udeležujemo tudi konference Eracon, kjer se<br />

srečujejo predstavniki večine institucij, ki so vključene v<br />

progrem Erasmus.<br />

tako s številnimi novo vpisanimi študenti. Z<strong>na</strong>nje<br />

posredujejo <strong>na</strong>ši priz<strong>na</strong>ni strokovnjaki iz stroke in<br />

gospodarstva s sodobnimi didaktičnimi pristopi in<br />

<strong>za</strong>kladnico z<strong>na</strong>nja.<br />

Ponosni smo, da smo del družbe <strong>GEA</strong> <strong>College</strong>, in<br />

verjamemo v skupno prihodnost <strong>za</strong>pisano z<strong>na</strong>nju,<br />

strokovnosti in <strong>za</strong>upanju.<br />

—Mag. Klavdija Markež, direktorica<br />

Informacije o podiplomskem študiju <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> - Fakultete <strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong><br />

vas čakajo <strong>na</strong> http://www.gea-college.si ali <strong>na</strong> telefonski številki 01 5881 327.<br />

Kolektiv LU Ptuj<br />

15


Drugi zorni kot<br />

Prava izbira in kasneje<br />

skrb <strong>za</strong> dobre (kompetentne)<br />

kadre je e<strong>na</strong> izmed<br />

<strong>na</strong>josnovnejših <strong>na</strong>log<br />

podjetja, ki želi <strong>na</strong>stopati<br />

<strong>na</strong> trgu uspešno in predvsem<br />

dolgoročno. Ostra<br />

konkurenca <strong>na</strong> domačih in<br />

tujih trgih, podkreplje<strong>na</strong> z<br />

vplivi globalne ekonomske krize, <strong>za</strong>hteva od vsakega<br />

podjetja in vseh <strong>za</strong>poslenih v njem maksimalno<br />

angažiranost in vpetost v delovne procese. Seveda<br />

samo lojalnost in motiviranost <strong>za</strong>poslenih do podjetja<br />

še ne <strong>za</strong>gotavlja ekonomskega preživetja, kaj šele<br />

uspeha podjetja. Strategija podjetja, ki želi <strong>na</strong>stopati<br />

ambiciozno, mora biti v iskanju, ali še bolje, v privabljanju<br />

kompetentnih kadrov v svoje vrste.<br />

Kompetence obsegajo dosti več kot samo z<strong>na</strong>nje. Poleg<br />

nujno potrebnega z<strong>na</strong>nja <strong>za</strong> opravljanje določenih<br />

<strong>na</strong>log, posameznikove kompetence združujejo v sebi<br />

cel spekter drugih pomembnih elementov: motiviranost,<br />

veščine, osebnostne lastnosti, vrednote, samopodoba,<br />

čustve<strong>na</strong> inteligenca, prepričanja in učinkovitost. Vse<br />

<strong>na</strong>štete lastnosti same po sebi in posamično predstavljajo<br />

zmožnost koristnega delovanja v podjetju, vendar<br />

so <strong>za</strong> dolgoročen uspeh in razvoj podjetja uporabne<br />

le, ko so združene in delujejo usklajeno. Kompetence<br />

torej pokažejo kaj bo nekdo od <strong>za</strong>poslenih dejansko<br />

prispeval k dolgoročnemu razvoju podjetja, z<strong>na</strong>nje<br />

pa le kaj je sposoben prispevati.<br />

Za primerno kadrovsko politiko podjetja mora biti<br />

poskrbljeno <strong>na</strong> vseh nivojih podjetja, <strong>za</strong>gotovo pa<br />

mora imeti močno podporo vodstva. Revija Ma<strong>na</strong>ger,<br />

ki jo izdaja Časnik Fi<strong>na</strong>nce, je vodil<strong>na</strong> revija <strong>na</strong> slovenskem<br />

trgu, ki že 21. leto skrbi <strong>za</strong> inovativen in sodoben<br />

slog vodenja ter redno spremlja primere dobrih praks<br />

doma in po svetu. Izbor in skrb <strong>za</strong> kompetentne kadre<br />

je tako eno izmed primarnih področij, ki se mu revija<br />

Ma<strong>na</strong>ger redno posveča. Še tako ambiciozen vodja,<br />

z odličnim poslovnim <strong>na</strong>črtom, jasno vizijo in strategijo<br />

podjetja je obsojen <strong>na</strong> neuspeh, če z njim v skupno<br />

dobro podjetja ne delujejo visoko kompetentni delavci,<br />

Pomen dobrih<br />

(kompetentnih) kadrov<br />

<strong>za</strong> uspeh in dolgoročen<br />

razvoj podjetja<br />

<strong>za</strong>posleni <strong>na</strong> vseh nivojih in funkcijah podjetja.<br />

Ravno v skrbi <strong>za</strong> spodbujanje razvoja in odkrivanja<br />

kompetentnih kadrov so pred dvema letoma sodelavci<br />

revije Ma<strong>na</strong>ger, v sodelovanju s svetovalno družbo<br />

A.T. Kearney, pričeli z <strong>na</strong>tečajem »Ma<strong>na</strong>ger prihodnosti«.<br />

Sodelovanje in tekmovanje <strong>na</strong> <strong>na</strong>tečaju<br />

je <strong>na</strong>menjeno vsem mladim z vodstvenimi ambicijami<br />

v poslovnem svetu: dodiplomskim in podiplomskim<br />

študentom, pa tudi <strong>za</strong>poslenim, starim <strong>na</strong>jveč 30 let<br />

(z visoko izobrazbo). Namen izbora je pomagati perspektivnim<br />

mladim kadrom z ma<strong>na</strong>gerskimi ambicijami,<br />

da opozorijo <strong>na</strong> svoje sposobnosti in si odprejo vrata<br />

v poslovni svet. Pogoj <strong>za</strong> sodelovanje <strong>na</strong> <strong>na</strong>tečaju je<br />

pravočasno oddani poslovni <strong>na</strong>črt <strong>za</strong> predhodno<br />

objavljeno študijo primera. Med prejetimi poslovnimi<br />

<strong>na</strong>črti veččlanska strokov<strong>na</strong> komisija sestavlje<strong>na</strong> iz<br />

predstavnikov obeh omenjenih podjetij, univerzitetnega<br />

profesorja in priz<strong>na</strong>nega predsednika uprave velikega<br />

podjetja, izberejo nekaj posameznikov, ki svoj<br />

poslovni <strong>na</strong>črt pred njimi tudi predstavi in <strong>za</strong>govarja.<br />

S takšnim <strong>na</strong>tečajem revija Ma<strong>na</strong>ger išče in spodbuja<br />

perspektivne in kompetentne kadre, ki morajo tako<br />

poka<strong>za</strong>ti več kot le ekonomsko z<strong>na</strong>nje: sposobnost argumentiranja,<br />

kreativnost, dober <strong>na</strong>stop pred javnostjo<br />

ter sposobnost organiziranega dela pod pritiskom<br />

<strong>za</strong>radi ostalih študijskih in delovnih obveznosti. Zmagovalcu<br />

<strong>na</strong>tečaja »Ma<strong>na</strong>ger prihodnosti« je <strong>na</strong> voljo<br />

ne le osvojeni <strong>na</strong>ziv, temveč tudi trimesečno delo <strong>na</strong><br />

določenem projektu v svetovalni druži A.T. Kearney.<br />

Razvoj kompetenc pozitivno vpliva tako <strong>na</strong> posameznikovo<br />

življenje kot <strong>na</strong> uspeh podjetja. Lahko rečemo, da<br />

<strong>na</strong> nivoju posameznika razvoj kompetenc pomaga ne<br />

le pri iskanju <strong>za</strong>poslitve, <strong>na</strong>črtovanju in razvoju kariere,<br />

temveč mu koristi v povsem vsakodnevnih življenjskih<br />

situacijah. Za podjetja vpeta v visoko konkurenčno globalno<br />

ekonomsko okolje so kompetentni kadri še posebej<br />

ključnega in življenjskega pome<strong>na</strong>. V kolikor jih ne<br />

uspejo sami pritegniti v svoje vrste, jih bo <strong>za</strong>gotovo uspelo<br />

nekomu drugemu. In samo podjetje, ki je v svojem<br />

bistvu <strong>za</strong>ve<strong>za</strong>no k privabljanju kompetentnih kadrov,<br />

se lahko <strong>na</strong>deja dolgoročnega uspeha in razvoja.<br />

— Tomaž Lampret


V ISKANJU PRILOŽNOSTI<br />

Iskanje novih poslovnih priložnosti ni le dome<strong>na</strong><br />

bodočih, mladih podjetnikov. Lov <strong>za</strong> svežimi<br />

idejami in priložnostmi <strong>na</strong> novih trgih je nujnost<br />

<strong>za</strong> vse v poslovnem svetu, ki si <strong>za</strong> svoje podjetje<br />

ne želijo le preživetja, ampak rasti in razvoja<br />

poslovanja <strong>na</strong> vseh ravneh.<br />

Eden takih podjetnikov je poiskal <strong>na</strong>slov <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> -<br />

Fakultete <strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong> med slovenskimi poslovnimi<br />

šolami in <strong>na</strong>s obiskal – islandski podjetnik Haukur<br />

Gudjonsson je skupaj s prijateljem ustanovil podjetje<br />

že tekom študija, sedaj pa želi dvigniti poslovanje<br />

<strong>na</strong> raven, ki omogoča razvoj samega podjetja in <strong>za</strong>poslovanje<br />

novih sodelavcev.<br />

»Inter<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>li<strong>za</strong>cija je <strong>za</strong> razvoj podjetja danes nujnost«,<br />

je odločen moj sogovornik. »Pomembno je dobro<br />

poz<strong>na</strong>vanje trga, s katerim bomo poslovali. Sicer<br />

sem v Sloveniji in Hrvaški prvič, verjamem pa, da bom<br />

z rednim obiskovanjem obeh desti<strong>na</strong>cij ter ob srečanjih<br />

s pravimi sogovorniki lahko <strong>za</strong>gotovil <strong>za</strong>dostne temelje<br />

<strong>za</strong> uspešno poslovanje <strong>na</strong> dveh pomembnih novih trgih<br />

že v letu ali dveh.«<br />

Tako kot v domovini, vidi priložnost <strong>na</strong> novih trgih v<br />

trženju storitev manjših ponudnikov turističnih kapacitet.<br />

To mu omogoča »booking sistem« <strong>za</strong> male ponudnike<br />

turističnih storitev, ki sta ga razvila skupaj s študijskim<br />

kolegom. Ponudnikom turističnih storitev omogoča<br />

enostavno vpisovanje v bazo, <strong>na</strong>tančno predstavitev<br />

kapacitet in seveda rezervacijo storitev <strong>za</strong> kupce.<br />

Sistem ponuja pregled <strong>na</strong>d rezervacijami ponudniku<br />

storitve, kupcu in seveda posredniku samemu.<br />

Na vprašanje, ali je desetdnevni obisk izpolnil njego-<br />

va pričakovanja, je odgovoril: »Uspelo se mi je srečati<br />

z nekaj pravimi sogovorniki in spoz<strong>na</strong>ti podjetniško<br />

(podporno) okolje do stopnje, ko lahko verjamem v<br />

uspešen <strong>za</strong>gon poslovanja tukaj že v letu dni. To je<br />

več, kot sem pričakoval. Seveda pa brez investicije ne<br />

bo šlo. Če <strong>na</strong>ma s partnerjem uspe zbrati sredstva,<br />

oziroma pridobiti sovlagatelje <strong>na</strong> slovenskem trgu, se<br />

zopet vidimo že v kratkem času.«<br />

Njemu in podjetju Búngaló (http://www.bungalo.is)<br />

želimo veliko uspeha! — Majda Gartner<br />

Drugi zorni kot<br />

17


Drugi zorni kot<br />

Ljudje so <strong>na</strong>jvečja<br />

vrednost vašega podjetja.<br />

Kako <strong>na</strong>jti prave?<br />

Kadrovske odločitve imajo neposreden učinek <strong>na</strong> produktivnost v<br />

vašem podjetju, motivacijo med <strong>za</strong>poslenimi in splošen uspeh podjetja.<br />

Kako iz množice kandidatov izbrati pravega <strong>za</strong> vaše podjetje?<br />

V pomoč vam je lahko nekaj preverjenih tehnik <strong>za</strong>poslovanja, ki vam<br />

bodo omogočile, da sprejmete <strong>na</strong>jboljše odločitve pri izbiranju, in<br />

povečale možnost, da izberete pravega kandidata.<br />

Zavedajte se svojih potreb<br />

Za <strong>za</strong>četek morate vsekakor <strong>na</strong>rediti a<strong>na</strong>lizo potrebnih<br />

lastnosti <strong>za</strong> delovno mesto:<br />

- Navedite pet glavnih odgovornosti prostega<br />

delovnega mesta – področja, <strong>za</strong> katera bo novi<br />

<strong>za</strong>posleni porabil večino svojega delovnega časa<br />

vsak dan.<br />

- Navedite ključne sposobnosti in z<strong>na</strong>nja, potreb<strong>na</strong><br />

<strong>za</strong> izvedbo vsake aktivnosti.<br />

- Preglejte svoje <strong>za</strong>hteve <strong>za</strong> <strong>za</strong>htevane sposobnosti<br />

in ločite tiste, ki so nujne <strong>za</strong> delovno mesto, in tiste,<br />

ki so priporočljive.<br />

- Določite, kakšno akademsko z<strong>na</strong>nje je nujno <strong>za</strong><br />

opravljanje dela in kakšno akademsko z<strong>na</strong>nje je<br />

<strong>za</strong>želeno. Prepričajte se, da ločite med tema dvema<br />

stvarema. Izobrazba <strong>na</strong>j vam bo ka<strong>za</strong>lnik kandidatove<br />

odločenosti in sposobnosti <strong>za</strong> učenje. Pri<br />

svoji končni odločitvi pa se ne <strong>za</strong><strong>na</strong>šajte predvsem<br />

<strong>na</strong> akademske kriterije.<br />

- Odločite se, koliko izkušenj potrebuje nov <strong>za</strong>posleni<br />

<strong>za</strong> dobro opravljanje dela. Določite nek<br />

razpon, vendar upoštevajte tudi obetavne kandidate,<br />

katerih izkušnje so izven tega razpo<strong>na</strong>.<br />

Vedno <strong>za</strong>poslujte<br />

Načinov, kako iskati in <strong>na</strong>jti primerne <strong>za</strong>poslene, je<br />

mnogo. Kombi<strong>na</strong>cija vseh teh metod je po<strong>na</strong>vadi<br />

učinkovit <strong>na</strong>čin <strong>za</strong> rekrutiranje <strong>na</strong>jboljših:<br />

-Zaposlujte od znotraj.<br />

-Uporabljajte premišljene oglase <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslitev v<br />

primernih publikacijah.<br />

-Objavite ponudbo <strong>za</strong> delovno mesto <strong>na</strong> primernih<br />

spletnih straneh.<br />

-Iščite kandidate <strong>na</strong> fakultetah,v interesnih<br />

združenjih in organi<strong>za</strong>cijah.<br />

-Vzdržujte profesio<strong>na</strong>lno mrežo.<br />

-Sodelujte z agencijo <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje, specializirano<br />

<strong>za</strong> iskanje profilov, ki jih iščete.<br />

-Kandidate <strong>za</strong> redno <strong>za</strong>poslitev preverite z<br />

<strong>za</strong>časnim delom.<br />

Na te <strong>na</strong>čine lahko <strong>na</strong>jdete široko bazo kandidatov,<br />

med katerimi lahko izbirate <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslitvene<br />

razgovore. Nikoli ne veste, kdaj boste potrebovali<br />

novega <strong>za</strong>poslenega, <strong>za</strong>to je vedno koristno imeti<br />

mrežo primernih kandidatov z različnimi vešči<strong>na</strong>mi.<br />

Ko morate <strong>na</strong>jti osebo <strong>za</strong> specifično delovno<br />

mesto, je ključno poiskati kandidata z določenimi<br />

vešči<strong>na</strong>mi in izkušnjami. Vaš cilj ni čim večja količi<strong>na</strong><br />

življenjepisov, temveč da se <strong>na</strong> vaš oglas <strong>za</strong> prosto<br />

delovno mesto prijavi čim več kvalificiranih kandidatov.<br />

Zato bodite pozorni, kako oblikujete oglas <strong>za</strong> delovno<br />

mesto – izhajajte iz a<strong>na</strong>lize potrebnih lastnosti <strong>za</strong><br />

delovno mesto in jih jasno <strong>na</strong>vedite v oglasu.<br />

Ločite dejstva od fikcije v življenjepisih<br />

Ko pregledujete življenjepise, ki so prispeli kot<br />

odgovor <strong>na</strong> vašo objavo o prostem delovnem mestu,<br />

morate z<strong>na</strong>ti poiskati ključne informacije v življenjepisu<br />

in ločiti prekomerno hvalo od koristnih podatkov.<br />

- Pri funkcijskih življenjepisih, kjer je poudarek <strong>na</strong><br />

glavnih vešči<strong>na</strong>h in dosežkih, ni pa <strong>na</strong>vedenih<br />

kronoloških podatkov o delodajalcu, bodite pozorni,<br />

ali kandidat želi prikriti podatke o svojih <strong>za</strong>poslitvah.


- Kandidati velikokrat uporabljajo dramatične<br />

opise svojih delovnih <strong>na</strong>log, kot so <strong>na</strong> primer: vodil,<br />

bil odgovoren <strong>za</strong>, bil <strong>za</strong>dolžen <strong>za</strong> doseganje … te<br />

<strong>na</strong>vedbe preverite pri <strong>za</strong>poslitvenem razgovoru.<br />

- Ločite mašila od koristnih podatkov: preveč podrobnosti<br />

o izobrazbi, dodatnih izobraževanjih, <strong>za</strong>nimanjih<br />

in hobijih lahko pomeni, da kandidat nima<br />

pomembnejših dosežkov, ki bi jih lahko <strong>na</strong>vedel.<br />

- Pozorni bodite <strong>na</strong> prijave, iz katerih je razvidno,<br />

da kandidati razumejo, da je cilj podjetja fi<strong>na</strong>nč<strong>na</strong><br />

uspešnost. Taki kandidati <strong>na</strong>vajajo dosežke, ki<br />

pozitivno vplivajo <strong>na</strong> osnovno dejavnost podjetja.<br />

Ti <strong>na</strong>j vam ne uidejo!<br />

- Branje življenjepisov <strong>za</strong>hteva močno koncentracijo.<br />

Vzemite si premore med pregledovanjem in<br />

poskrbite, da ne spregledate izvrstnega kandidata<br />

le <strong>za</strong>radi utrujenosti.<br />

Naredite izbor primernih kandidatov<br />

Na podlagi prejetih življenjepisov <strong>na</strong>redite<br />

ožji izbor kandidatov. Učinkovit <strong>na</strong>čin <strong>za</strong> prvi izbor<br />

je telefonski intervju. S premišljenim izborom ključnih<br />

vprašanj lahko preverite, katere kandidate povabiti <strong>na</strong><br />

osebni pogovor.<br />

Še več časa lahko prihranite, če <strong>za</strong> ta korak izberete<br />

profesio<strong>na</strong>lno agencijo <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje, ki bo<br />

<strong>na</strong>redila izbor primernih kandidatov <strong>na</strong>mesto vas. Agencija<br />

lahko opravi različne teste in intervjuje s kandidati in<br />

izbere primerne <strong>za</strong> vaše prosto delovno mesto.<br />

Zaposlitveni razgovor<br />

Vi vodite intervju, <strong>za</strong>to pazite, da bo od<br />

<strong>za</strong>četka do konca potekal profesio<strong>na</strong>lno, da boste od<br />

kandidata lahko dobili čim več koristnih informacij.<br />

- Naredite dober prvi vtis: pozdravite kandidata<br />

in poskrbite, da se bo počutil sproščeno, saj tako<br />

lahko pričakujete bolj iskrene dogovore. Uredite<br />

pisarno, v kateri bo potekal intervju, saj si bo glede<br />

<strong>na</strong> to kandidat ustvaril mnenje o vašem podjetju.<br />

- Pojasnite kandidatom, da si boste <strong>za</strong>pisovali njihove<br />

odgovore, saj si želite <strong>za</strong>pomniti pomembne<br />

podatke o vseh kandidatih. Zapišite si dovolj podrobnosti,<br />

da boste lahko kandidate primerjali po<br />

e<strong>na</strong>kih kriterijih.<br />

- Zapomnite si pravilo 80/20: med intervjujem<br />

20 odstotkov časa sprašujte in 80 odstotkov časa<br />

poslušajte. Že v<strong>na</strong>prej določite, kaj želite vprašati,<br />

da lahko več časa <strong>na</strong>menite poslušanju.<br />

- Usmerjajte kandidate. Vi postavljate vprašanja,<br />

<strong>za</strong>to vi skrbite <strong>za</strong> potek intervjuja. Kandidatom, ki<br />

imajo tremo, povejte, da si lahko v<strong>za</strong>mejo čas <strong>za</strong><br />

premislek preden odgovorijo. Zgovorne kandidate<br />

opomnite, kadar <strong>za</strong>idejo s teme intervjuja. Recite<br />

<strong>na</strong> primer: »Miha, to je <strong>za</strong>nimivo – in morda bova<br />

o tem lahko več govorila kasneje – trenutno pa se<br />

osredotočiva <strong>na</strong> …«<br />

- Izognite se halo efektu. Med intervjujem lahko<br />

dobite občutek, da je kandidat idealen <strong>za</strong> delovno<br />

mesto. Takrat se opomnite in <strong>na</strong>menoma poiščite<br />

negativne informacije, saj se vam sicer lahko zgodi,<br />

da boste postavljali le še vprašanja, ki bodo podprla<br />

vaš občutek. Če so se <strong>na</strong> primer vsa vprašanja<br />

osredotočila <strong>na</strong> to, katere situacije je kandidat dobro<br />

izpeljal, ga vprašajte, v kakšnih situacijah je<br />

imel težave.<br />

- Bodite konsistentni in vsakemu kandidatu postavite<br />

e<strong>na</strong>ka vprašanja. Kandidate želite primerjati med<br />

sabo, kar lahko <strong>na</strong>redite le <strong>na</strong> podlagi podobnih<br />

informacij.<br />

Osebni pogovor je čas, da ocenite vedenje,<br />

čustveno zrelost, presojo kandidata in ugotovite, ali ga<br />

lahko vodite. Prepričajte se, da ima kandidat veščine<br />

in izkušnje, potrebne <strong>za</strong> dobro opravljanje dela, da<br />

se je pripravljen potruditi in <strong>na</strong>rediti, kar je potrebno<br />

<strong>za</strong> uspeh. Zato je treba z<strong>na</strong>ti postavljati tudi prava<br />

vprašanja, o čemer bomo več pisali <strong>na</strong>slednjič.<br />

— Agencija <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslovanje Adecco H. R. d.o.o.<br />

Radi pišete, vas <strong>za</strong>nima <strong>podjetništvo</strong> in bi radi sodelovali pri ustvarjanju<br />

revije <strong>GEA</strong> Forum?<br />

Vabimo vas, da <strong>na</strong>m pošljete vaše prispevke in predloge <strong>za</strong> <strong>na</strong>slednje številke revije <strong>GEA</strong><br />

Forum, ki so ve<strong>za</strong>ni <strong>na</strong> <strong>podjetništvo</strong> ali podjetniško delovanje. Pišite <strong>na</strong>m <strong>na</strong> e-<strong>na</strong>slov:<br />

geaforum@gea-college.si .<br />

19


Iz laboratorija<br />

Tanja Rihtaršič je e<strong>na</strong> <strong>na</strong>jboljših študentk<br />

podiplomskega študija v svoji generaciji, hkrati<br />

pa je diplomo <strong>na</strong> NTU (Nothingham Trent<br />

University) opravila z odliko prvega razreda<br />

in bila razglaše<strong>na</strong> <strong>za</strong> <strong>na</strong>jboljšo študentko.<br />

Nje<strong>na</strong> energija je »<strong>na</strong>lezljiva«, pol<strong>na</strong> je novih <strong>za</strong>misli,<br />

vir njene volje do dela pa je tako rekoč neizčrpen.<br />

Ste <strong>na</strong> neke vrste prelomnici, pred vstopom<br />

v novo službo. Kakšne <strong>na</strong>loge vas<br />

čakajo, je v da<strong>na</strong>šnjem času težko <strong>na</strong>jti dobro<br />

novo <strong>za</strong>poslitev?<br />

V da<strong>na</strong>šnjem času je težko <strong>na</strong>jti novo <strong>za</strong>poslitev, predvsem<br />

v določenih poklicih. Zamenjala bom farmacevtsko<br />

panogo z raču<strong>na</strong>lniško. Sedaj sem delala kot operativni<br />

vodja v majhnem podjetju in sem imela veliko<br />

različnih ma<strong>na</strong>gerskih vlog od vodenja <strong>za</strong>poslenih,<br />

reorgani<strong>za</strong>cije notranjih in kadrovskih procesov pa<br />

do skrbi <strong>za</strong> ključne kupce, tržnih raziskav in vodenja<br />

projektov. V novi službi se ponovno vračam k marketingu,<br />

ki je moja velika strast.<br />

Ali vam je referenca, da ste študentka podpilomskega<br />

študija Fakultete <strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong><br />

kaj pomagalo pri iskanju nove <strong>za</strong>poslitve?<br />

Absolutno. Gea <strong>College</strong> je v slovenskem podjetniškem<br />

prostoru prisot<strong>na</strong> in prepoz<strong>na</strong>v<strong>na</strong> že 20 let. Predvsem<br />

je z<strong>na</strong>nje, ki ga pridobiš <strong>na</strong> <strong>Fakulteti</strong> <strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong><br />

tisto, ki šteje. Z<strong>na</strong>nje, ki je usmerjeno v prakso me<strong>na</strong>gamenta<br />

v podjetništvu je izjemno cenjeno <strong>na</strong> trgu dela.<br />

Tanja Rihtaršič, študentka<br />

podiplomskega študija<br />

<strong>GEA</strong> <strong>College</strong> -<br />

Fakultete <strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong><br />

ZNANJE JE<br />

VEDNO Z<br />

MENOJ<br />

Podjetja večinoma usta<strong>na</strong>vljajo podjetniki, ki so strokovnjaki<br />

<strong>na</strong> različnih <strong>na</strong>ravoslovnih področij in z rastjo<br />

podjetja vsak podjetnik pride do točke, ko potrebuje<br />

strokovno pomoč pri vodenju podjetja.<br />

Prvostopenjski študij ste <strong>za</strong>ključili <strong>na</strong> Nottingham<br />

Trent University – kako bi lahko<br />

primerjali njihov študij z svojo izkušnjo<br />

študija pri <strong>na</strong>s?<br />

Težko jih je primerjati. Fascinirala me je njihova organiziranost.<br />

Pri njih <strong>za</strong> vsak modul (predmet) dobiš<br />

knjižico z vsemi <strong>na</strong>vodili. Točno je določeno koliko<br />

besed ima vsaka semi<strong>na</strong>rska <strong>na</strong>loga (3000). In roka<br />

<strong>za</strong> oddajo <strong>na</strong>loge ne moreš <strong>za</strong>muditi. Vsi roki so<br />

določeni. Vsi študenti morajo v paru z nekom pripraviti<br />

predavanja, ki se snemajo in tudi ocenjujejo. Pisni izpiti<br />

so anonimni ocenjujejo te notranji in zu<strong>na</strong>nji profesorji.<br />

Izpite opraviš maja, ocene zveš oktobra. Na voljo sta<br />

le dva izpit<strong>na</strong> roka. V primeru, da si padel, te pokličejo<br />

<strong>na</strong> drugi rok. Če še tega ne <strong>na</strong>rediš, se moraš ponovno<br />

vpisati in plačati letnik (ni po<strong>na</strong>vljanja). Prav tako te<br />

izključijo s fakultete v primeru prepisovanja in plagiatorstva.<br />

V moji generaciji so izključili dva študenta,<br />

kljub plačani šolnini. Pač, pravila so izjemno rigid<strong>na</strong> in<br />

se jim je potrebno hitro prilagoditi. Knjižnica je digital<strong>na</strong><br />

in lahko bereš in raziskuješ članke in knjige po<br />

celem svetu. Izjemno prijetno sem bila preseneče<strong>na</strong>,<br />

da je podiplomski študij <strong>na</strong> <strong>Fakulteti</strong> <strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong><br />

prav tako usmerjen <strong>na</strong> aktivno sodelovanje profesorjev<br />

s študenti. Študij <strong>na</strong> obeh fakultetah temelji <strong>na</strong> pove-


zovanju teorije s prakso in raziskovanju študij primerov.<br />

Prav tako so študenti predstavljali svoje <strong>na</strong>loge in se<br />

učili javnega <strong>na</strong>stopanja in kritičnega mnenja. Zelo<br />

me je prijetno presenetila etika, ki je tudi <strong>na</strong> Gei prisot<strong>na</strong><br />

že vrsto let. V tujini je veliko poudarka <strong>na</strong> etiki<br />

in spoštovanju medkulturnih razlik v med<strong>na</strong>rodnem<br />

poslovanju, kakor tudi <strong>na</strong> <strong>Fakulteti</strong> <strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong>.<br />

Ves čas iščete novo z<strong>na</strong>nje in izkušnje –<br />

kako vam to pomaga pri opravljanju poklica?<br />

So z<strong>na</strong>nja uporab<strong>na</strong> v praksi, ali je meje<br />

med teorijo in prakso le pregloboka in sami<br />

iščete učinkovite premostitve?<br />

Vse svoje prihranke sem vložila v z<strong>na</strong>nje. Verjamem,<br />

da je to moja <strong>na</strong>jboljša <strong>na</strong>ložba v življenju. Če pogledamo<br />

hipotetično - jutri lahko izgubim vse svoje<br />

premoženje, <strong>na</strong>ložbe v z<strong>na</strong>nje pa ne morem izgubiti<br />

nikdar. Če se preselim v drugo državo, lahko odnesem<br />

s seboj zelo malo stvari in spet bom imela <strong>na</strong>jveč koristi<br />

od z<strong>na</strong>nja. Z<strong>na</strong>nje je in bo vedno z menoj. Vsa<br />

z<strong>na</strong>nja, ki sem jih pridobila pri študiju uporabljam v<br />

praksi vsakodnevno. Ni meje med teorijo in prakso. Če<br />

pogledamo trženje, je prav<strong>za</strong>prav vsa teorija <strong>na</strong>stala<br />

s opazovanjem prakse, vedenjem potrošnikov - vsa teorija<br />

izhaja iz življenja.<br />

Služba, študij, preskušate se tudi kot predavateljica…<br />

Kako uspete uskladiti vse obveznosti?<br />

Od svojega šestega leta sem vzporedno z šolo trenirala<br />

smučanje. Šport je čudovit, ker ti pomaga izgraditi<br />

pozitiven odnos do avtoritet, prenesti hude <strong>na</strong>pore,<br />

zmage in poraze. Že zelo zgodaj sem dojela, da ni uspeha<br />

brez dela. Po drugi strani sem tudi mati treh sinov<br />

in brez podpore moža, ki mi vedno stoji ob strani (in<br />

obratno,) ne bi uspela uskladiti vse obveznosti. Menim,<br />

da sem izjemno dobra v organiziranju časa. Nisem<br />

<strong>za</strong>govornik »multitaskinga« (op.urednika - opravljanja<br />

več <strong>na</strong>log hkrati). Ne strinjam se, da lahko delamo<br />

pet stvari <strong>na</strong>enkrat kakovostno. V življenju počnem veliko<br />

stvari in vsaki se 100 % posvečam. Vedno sem<br />

<strong>za</strong>lo skoncentrira<strong>na</strong> <strong>na</strong> tisto, kar v določenem trenutku<br />

delam. Vedno znova si postavljam prioritete. Vendar<br />

če poenostavim, tudi ko grem <strong>na</strong> kavo se posvečam<br />

sogovorniku. Ne telefoniram in ne oglašam se <strong>na</strong> klice.<br />

Svet se ne bo ustavil, če si v<strong>za</strong>memo čas <strong>za</strong> <strong>na</strong>jbližje in<br />

obratno. Poleg tega v vseh obveznostih, ki jih trenutno<br />

imam neskončno uživam, mislim da to ljudje <strong>za</strong>čutijo.<br />

Kdaj razmišljate o samostojni poslovni<br />

poti? Kakšen odnos imate do podjetništva?<br />

Da, nenehno razmišljam o samostojni poslovni poti,<br />

vendar se mi nekako vedno zdi, da ni pravi čas <strong>za</strong> to.<br />

Imam pa kar nekaj izkušenj z notranjim <strong>podjetništvo</strong>m.<br />

V podjetjih, v katerih sem bila <strong>za</strong>posle<strong>na</strong>, sem se<br />

večkrat izka<strong>za</strong>la s predlogi in idejami, ki so bile dobro<br />

sprejete in uresničene znotraj podjetij.<br />

Izjemno cenim podjetnike, ki so iz nič ustvarili uspeš<strong>na</strong><br />

podjetja. V Sloveniji imamo veliko izjemno uspešnih<br />

podjetnikov. Pogrešam več socialnega podjetništva in<br />

socialnih podjetij in bolj učinkovite podpore države v<br />

smislu olajšav, in spodbud <strong>za</strong> razvoj le tega.<br />

Pred kratkim ste se udeležili dveh konferenc<br />

s svojimi prispevki v Bosni. Je njihovo<br />

akademsko okolje, kot ste ga imeli priložnost<br />

spoz<strong>na</strong>ti, kaj drugačno?<br />

Zaradi političnega okolja je prišlo do decentrali<strong>za</strong>cije<br />

Univerze v Sarajevu <strong>na</strong> več manjših univerz. Zaradi te<br />

medsebojne konkurenčnosti so državne Univerze <strong>za</strong>čele<br />

razmišljati podjetniško. Odpirali so nove fakultete, <strong>za</strong> katere<br />

so vedeli, da je <strong>na</strong> trgu povpraševanje. Zelo so odprti<br />

do tujcev in stalno organizirajo podjetniške konference in<br />

iščejo izhod iz krize. Zelo učinkovito uporabljajo Evropska<br />

sredstva, povezujejo se z drugimi univer<strong>za</strong>mi, magisterije<br />

in doktorate pa <strong>za</strong>ključujejo s pomočjo štipendij <strong>na</strong> elitnih<br />

Univer<strong>za</strong>h po svetu. Vsak tak magister in doktor iz tujine<br />

prinese z<strong>na</strong>nje in izkušnje, ki jih lahko uporabi pri svojem<br />

akademskem delu. Veliko mladih doktorjev z<strong>na</strong>nosti je <strong>za</strong>poslenih<br />

<strong>na</strong> fakultetah, njihova energija je gonilo nenehnih<br />

sprememb. Nenehno iščejo primere dobrih praks, ki<br />

jih vpeljujejo v študijske procese. Po drugi strani so izjemno<br />

pove<strong>za</strong>ni z gospodarstvom, predvsem <strong>na</strong>ravoslovne<br />

fakultete. Vendar se soočajo z e<strong>na</strong>kimi težavami kot <strong>na</strong>še<br />

univerze. Delež družboslovnih študentov izjemno <strong>na</strong>rašča<br />

<strong>na</strong> račun manjšega vpisa <strong>na</strong> <strong>na</strong>ravoslovne fakultete.<br />

E<strong>na</strong> od konferenc je obrav<strong>na</strong>vala inovativnost<br />

in <strong>podjetništvo</strong> kot priložnost kreiranja<br />

novih delovnih mest. Kakšen je po<br />

vašem položaj v Sloveniji glede tega? Dovolj<br />

cenimo inovativnost?<br />

Brez z<strong>na</strong>nja in inovativnosti ne bomo konkurenčni.<br />

Mislim, da premalo cenimo inovativnost. Premalo jo<br />

spodbujamo. Menim, da to izhaja iz <strong>na</strong>šega šolskega<br />

sistema, ki te vedno znova vrača v neke ustaljene<br />

tirnice. Težko je potem kar <strong>na</strong>enkrat biti inovativen, če<br />

te vedno kaznujejo (z slabimi oce<strong>na</strong>mi), če nisi e<strong>na</strong>k<br />

drugim. Inovativnost bi morali spodbujati že v osnovnih<br />

šolah. Nekaj odličnih projektov je v <strong>za</strong>dnjem<br />

času opaziti v srednjih poklicnih šolah, pri nekaterih<br />

sem tudi sama sodelovala. Neverjetno je, koliko inovativnih<br />

podjetniških idej s pravimi spodbudami zmorejo<br />

mladostniki.<br />

Verjetno imate še kup želja in ciljev <strong>za</strong> prihodnost…<br />

Trenutno <strong>za</strong>ključujem pisanje magistrske <strong>na</strong>loge in si<br />

želim čim prej to tudi <strong>za</strong>govarjati.<br />

Razmišljam o doktorskem študiju, vendar se <strong>za</strong>vedam,<br />

da bi bilo izjemo težko uskladiti vse obveznosti.<br />

Prav tako si želim prebrati vse knjige, <strong>za</strong> katere mi je<br />

<strong>za</strong>radi študijskih obveznosti zmanjkalo časa.<br />

In ne <strong>na</strong><strong>za</strong>dnje, <strong>na</strong>jbrž tako kot vsi, si želim, da bo<br />

čim prej konec ekonomske krize in da bomo ponovno<br />

optimistični in <strong>za</strong>dovoljni.<br />

Tej želji se lahko le pridružimo! — Majda Gartner<br />

21


Iz laboratorija<br />

Opredelitev trženja <strong>na</strong> osnovi odnosov<br />

Čeprav se trženje <strong>na</strong> osnovi odnosov<br />

običajno opredeljuje kot pristop k razvijanju<br />

zvestih kupcev <strong>na</strong> dolgi rok s čimer<br />

se povečuje tudi dobičkonosnost poslovanja,<br />

pa Gummesson (2008, str. 5)<br />

ponuja bolj splošno opredelitev.<br />

Trženje <strong>na</strong> osnovi odnosov je v<strong>za</strong>jemno delovanje<br />

v omrežjih odnosov. Jedrni koncepti, ki <strong>za</strong>mejujejo<br />

trženje <strong>na</strong> osnovi odnosov so potemtakem odnosi,<br />

omrežja in v<strong>za</strong>jemno delovanje.<br />

Pri odnosih potrebujemo <strong>na</strong>jmanj dve strani, ki<br />

sta v medsebojnih stikih. Osnovno dvostransko razmerje<br />

trženja je tisto med dobaviteljem in kupcem. Omrežje<br />

je niz večstranskih odnosov, ki lahko zrastejo v izjemno<br />

<strong>za</strong>pletene vzorce. V teh odnosih, bodisi da gre <strong>za</strong><br />

enostavno dvostransko razmerje med dobaviteljem in<br />

Mag. Vinko Zupančič<br />

Trženje <strong>na</strong><br />

osnovi<br />

odnosov<br />

(1.del)<br />

kupcem ali pa <strong>za</strong> <strong>za</strong>plete<strong>na</strong> omrežja, vstopajo strani v<br />

aktivne medsebojne stike, kar imenujemo v<strong>za</strong>jemnost<br />

ali v<strong>za</strong>jemno delovanje (interaction).<br />

Kljub pri<strong>za</strong>devanjem po normiranju trženja<br />

<strong>na</strong> osnovi odnosov ni mogoče spregledati mnoštva<br />

raznovrstnih opredelitev, saj utegne biti trženje <strong>na</strong><br />

osnovi odnosov pojmov<strong>na</strong> bližnjica do širokega ni<strong>za</strong><br />

strategij <strong>na</strong> osnovi odnosov, ki so se razvile v <strong>za</strong>dnjih<br />

dveh ali celo več desetletjih <strong>na</strong> področju izdelčnih in<br />

storitvenih trgov, <strong>na</strong> trgih množične potrošnje kot tudi<br />

<strong>na</strong> medorgani<strong>za</strong>cijskih trgih. Egan (2008, str. 24) daje<br />

prednost opredelitvi Gronroosa (v: Sheth, Parvatyar,<br />

2008, str. 98), drugega vidnega predstavnika nordijske<br />

šole: Trženje <strong>na</strong> osnovi odnosov ima <strong>za</strong> cilj<br />

identificirati, vzpostaviti, vzdrževati, razvijati in, ko je<br />

potrebno, prekiniti odnose s kupci in drugimi deležniki


<strong>na</strong> dobičkonosen <strong>na</strong>čin tako, da vse vključene strani<br />

dosežejo svoje cilje. To počnejo z obojestransko menjave<br />

in izpolnjevanjem obljub.<br />

Gornja opredelitev vključuje šest dimenzij, ki se<br />

z<strong>na</strong>tno razlikujejo od tega, kar danes običajno poz<strong>na</strong>mo<br />

pod pojmom trženje ali marketing:<br />

• Trženje <strong>na</strong> osnovi odnosov si pri<strong>za</strong>deva ustvariti novo<br />

vrednost <strong>za</strong> kupce in jo <strong>na</strong>to deliti s temi kupci.<br />

• Trženje <strong>na</strong> osnovi odnosov prepoz<strong>na</strong>va ključno<br />

vlogo kupcev; tako tistih ki <strong>na</strong>bavljajo kot tistih, ki<br />

opredeljujejo vrednost, ki jo želijo doseči.<br />

• Podjetja s trženjem <strong>na</strong> osnovi odnosov oblikujejo<br />

in združujejo procese, komunikacije, tehnologijo in<br />

ljudi v podporo vrednosti <strong>za</strong> kupce.<br />

• Trženje <strong>na</strong> osnovi odnosov predstavlja kontinuirane<br />

sodelovalne <strong>na</strong>pore med kupci in prodajalci.<br />

• Trženje <strong>na</strong> osnovi odnosov prepoz<strong>na</strong>va vrednost<br />

kupcev v njihovem celotnem obdobju zvestobe.<br />

• Trženje <strong>na</strong> osnovi odnosov si pri<strong>za</strong>deva izgraditi<br />

verigo odnosov znotraj organi<strong>za</strong>cije, da bi ustvarila<br />

tisto vrednost, ki je kupci želijo, in verigo odnosov med<br />

organi<strong>za</strong>cijo in njenimi glavnimi deležniki vključno z<br />

dobavitelji, prodajnimi potmi, posredniki in delničarji.<br />

Po sledi trženja <strong>na</strong> osnovi odnosov gresta trženje<br />

eden <strong>na</strong> enega (one-to-one marketing) in rav<strong>na</strong>nje<br />

z odnosi s kupci (Customer Relations ma<strong>na</strong>gement -<br />

CRM). Obe <strong>za</strong>snovi združuje e<strong>na</strong>ka miselnost, čeprav<br />

je danes CRM veliko bolj prisoten v literaturi in praksi.<br />

Trženje eden <strong>na</strong> enega gnezdi v <strong>za</strong>snovi<br />

Odnosi. Omrežja.<br />

Interakcije.<br />

Izdelek<br />

Ce<strong>na</strong><br />

Trženjski splet:<br />

Distribucija<br />

Promocija<br />

klasičnega transakcijskega trženja kot skraj<strong>na</strong> oblika<br />

segmentacije trga, tudi mikromarketinga, kjer se velikost<br />

segmenta zmanjša <strong>na</strong> velikost enega kupca.<br />

Gummesson (2008, str. 6) se <strong>na</strong>giba k razumevanju,<br />

da je CRM bolj tehnika <strong>za</strong> rav<strong>na</strong>nje s kupci v<br />

praksi. CRM so vrednote in strategije trženja <strong>na</strong> osnovi<br />

odnosov –s posebnim poudarkom <strong>na</strong> odnosu med<br />

kupcem in dobaviteljem – oblikovane kot praktične aplikacije<br />

in odvisne tako od človeške dejavnosti, kot tudi<br />

od informacijske tehnologije.<br />

Sledi nova pomemb<strong>na</strong> širitev trženjskega horizonta.<br />

Trženje več <strong>na</strong> več (many-to-many marketing) je<br />

podaljšek trženja <strong>na</strong> osnovi odnosov/CRM in trženja<br />

eden <strong>na</strong> enega (Gummesson, 2008, str. 7), in prikazuje<br />

<strong>za</strong>pletenost odnosov, ko <strong>za</strong>pustimo dvostranski in<br />

vstopimo v večstranske odnose. Svet danes je omrežje<br />

odnosov in več <strong>na</strong> več trženje je opis njegove trženjske<br />

uporabe. Torej trženje več <strong>na</strong> več opisuje, a<strong>na</strong>lizira in<br />

uporablja omrežne z<strong>na</strong>čilnosti trženja. Omrežje odnosov<br />

je hkrati jedr<strong>na</strong> z<strong>na</strong>čilnost sodobnega trženja, torej<br />

trženja <strong>na</strong> osnovi odnosov.<br />

Glede vloge, ki <strong>na</strong>j bi jo imel klasični trženjski<br />

splet (4P) v novi paradigmi trženja, Gummesson (1999,<br />

str. 255) <strong>na</strong>vaja, da le-temu pripada mesto v novi teoriji,<br />

vendar le v obliki podpornega orodja. O 4P govori le še<br />

kot o simbolih <strong>za</strong> kontroliranje ponudnikove aktivnosti<br />

rav<strong>na</strong>nja s potrošniki in <strong>na</strong>govarjanja le-teh k <strong>na</strong>kupu.<br />

Določen element <strong>na</strong>govarjanja in vplivanja bo v trženju<br />

vedno prisoten, poudarja omenjeni avtor.<br />

Slika 1.1: Prehod iz trženjskega spleta k odnosom, omrežjem in v<strong>za</strong>jemnemu delovanju<br />

Premik vloge klasičnega trženjskega spleta iz<br />

vodilne v podporno je <strong>na</strong> enostaven <strong>na</strong>čin prika<strong>za</strong>n<br />

<strong>na</strong> sliki 1.1. omenje<strong>na</strong> slika predstavlja tudi osnovno<br />

razliko med staro in novo trženjsko paradigmo.<br />

V <strong>za</strong>četku devetdesetih let dvajsetega stoletja<br />

so številni avtorji s področja trženja in menedžmenta<br />

<strong>za</strong>čeli razvijati svoje pristope k trženjskim odnosom.<br />

Strokov<strong>na</strong> literatura je tako vedno bolj bogata s prispevki<br />

s tega področja.<br />

Kotler <strong>na</strong>stavlja odnose v kontekstu trženjskega<br />

mikro in makro okolja. Govori o neodvisnih dejavnikih,<br />

ki vplivajo <strong>na</strong> sposobnost podjetja, da ustvarja<br />

rezultate. To <strong>na</strong> drugem mestu povezuje s konceptom<br />

deležnikov. Trdi, da mora podjetje <strong>na</strong> <strong>za</strong>četku poti<br />

do uspeha (Kotler, 2004, str. 66) opredeliti svoje<br />

deležnike in njihove potrebe. V preteklosti se je veči<strong>na</strong><br />

Izdelek<br />

Ce<strong>na</strong><br />

Trženjski splet:<br />

Distribucija<br />

Promocija<br />

Odnosi. Omrežja.<br />

Interakcije.<br />

Vir: Gummesson, Evert. Total Relationship Marketing, Rethinking Marketing Ma<strong>na</strong>gement:<br />

From 4Ps to 30 Rs. Oxford. Butterworth-Heinemann 1999 str. 256<br />

podjetij osredotočala <strong>na</strong> svoje delničarje. Danes<br />

podjetja čedalje pogosteje spoz<strong>na</strong>vajo, da jim brez<br />

upoštevanja drugih deležnikov – kupcev, <strong>za</strong>poslenih,<br />

dobaviteljev, posrednikov – ne bo uspelo ustvariti<br />

dobička <strong>za</strong> svoje delničarje.<br />

Tipologija deležnikov razkriva različnost interesov<br />

oziroma »deležev«, ki jih skupine ljudi imajo v<br />

organi<strong>za</strong>ciji ali jih povzročajo. Deleži investitorjev so <strong>na</strong><br />

primer ve<strong>za</strong>ni <strong>na</strong> kapital. Drugi neposredni deležniki,<br />

kot npr. kupci, <strong>za</strong>posleni, konkurenti, dobavitelji ter<br />

upniki, imajo v podjetju ekonomske deleže ali interese<br />

– lahko neposredno vplivajo ali so podvrženi<br />

vplivu poslovnega uspeha podjetja. Delavski sindikati,<br />

lokal<strong>na</strong> skupnost, okoljevarstvene organi<strong>za</strong>cije, organi<strong>za</strong>cije,<br />

ki se borijo <strong>za</strong> človekove pravice in <strong>za</strong>stopniki<br />

potrošnikov imajo delež v vplivu podjetja <strong>na</strong> ljudi in<br />

23


Iz laboratorija<br />

okolje ter tudi v ekonomskem vplivu podjetja (Svendsen,<br />

2001, str. 3).<br />

Velik prispevek k razvoju trženja <strong>na</strong> osnovi<br />

odnosov je dala skandi<strong>na</strong>vska šolo storitvenega<br />

trženja, njen <strong>na</strong>jvidnejši predstavnik je Christian Gronroos.<br />

Ne tej osnovi je vodilno ime trženja <strong>na</strong> osnovi<br />

odnosov in predstavnik skandi<strong>na</strong>vske šole sodobnega<br />

trženja Evert Gummesson že pred desetletjem ponudil<br />

nov konceptualni okvir razmišljanja v trženju z<br />

uvajanjem trideset vrst odnosov, <strong>na</strong>mesto le tistega<br />

med prodajalcem in kupcem. Pri tem ni bil osamljen;<br />

nove smeri preučujejo seveda tudi v zibelki trženja,<br />

v ZDA, kjer so morda še <strong>na</strong>jbolj <strong>za</strong>držani pri oddelitvi<br />

nove discipline trženja <strong>na</strong> osnovi odnosov. Razvoj<br />

trženja <strong>na</strong>jraje vidijo v okviru obstoječih trženjskih<br />

konceptov, kot npr. Kotler, kar smo že omenili, in Egan,<br />

ki se <strong>na</strong>jbolj ne <strong>na</strong>vdušuje <strong>na</strong>d <strong>za</strong>mislijo, da je trženje<br />

<strong>na</strong> osnovi odnosov nekaj povsem novega. In kar ni<br />

presenetljivo, tehtni prispevki <strong>na</strong>stajajo v Indiji, kjer sta<br />

k <strong>za</strong>snovnim okvirjem trženja <strong>na</strong> osnovi odnosov vidno<br />

prispevala Sheth in Pariytar.<br />

Pri <strong>na</strong>s je v toku sprememb <strong>na</strong> področju trženja<br />

sodeloval Zlatko Jančič (1999), bolj s filozofsko <strong>za</strong>snovnega<br />

vidika, saj v <strong>za</strong>dnjem desetletju prejšnjega<br />

stoletja Slovenija res ni mogla biti izstopajoči primer<br />

sodobne in dobre trženjske prakse. Potem pa <strong>za</strong>snovnih<br />

prispevkov slovenskih avtorjev zmanjka <strong>za</strong> celo<br />

desetletje. Trženjska praksa je medtem kolikor toliko<br />

sledila novim tehnikam in aplikacijam.<br />

Razlike med transakcijskim trženjem in trženjem<br />

<strong>na</strong> osnovi odnosov<br />

Primerjava trženjskih paradigem<br />

Transakcijsko trženje <strong>na</strong>m predstavlja staro in<br />

trženje <strong>na</strong> osnovi odnosov novo trženjsko paradigmo.<br />

Temeljne razlike med staro in novo trženjsko paradigmo<br />

prikazuje slika 1.2. Gre <strong>za</strong> prehod od enkratne transakcije<br />

k vzpostavitvi trajnejših odnosov oziroma ohranjanju<br />

pove<strong>za</strong>nosti med partnerji v menjavi, torej od tran-<br />

Slika 1.2: Razlike med staro in novo trženjsko paradigmo<br />

TRANSAKCIJSKO TRŽENJE<br />

Akcija<br />

Manipulacija<br />

Neodvisnost akterjev<br />

Kompetitivnost<br />

Velikost<br />

Ne<strong>za</strong>upanje<br />

Prepričevanje<br />

Poudarek <strong>na</strong> racio<strong>na</strong>lnosti<br />

moč<br />

VERSUS<br />

sakcijskega trženja k trženjskemu odnosu, ki je »<strong>na</strong>jvišja<br />

oblika menjalnega razmerja in je temelj in pogoj <strong>za</strong><br />

vzpostavitev dolgoročnih menjalnih transakcij, ki so temeljni<br />

cilj vsakega uspešnega podjetja« (Jančič, 1999.<br />

str. 152). Vzpostavitev trženjskih odnosov pa je mogoča<br />

le ob spoštovanju pravil recipročnosti.<br />

Vir: Jančič Zlatko, Nova paradigma v trženjski disciplini: Soupravljanje trženjskih odnosov. Akademija MM, Ljublja<strong>na</strong>, 1997, str. 41<br />

Spremembe v tržnem okolju so privedle do tega,<br />

da mora podjetje svoje delovanje usmeriti v ekološko,<br />

etično in v<strong>za</strong>jemno <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>nost oziroma privzeti <strong>za</strong>snovo<br />

celostnega trženja, ki ga Jančič opredeli kot »proces<br />

vzpostavitve trženjskega odnosa podjetja z njegovim<br />

notranjim okoljem, relevatnimi deležniki in družbenim<br />

ter <strong>na</strong>ravnim okoljem« (Jančič, 1999. str. 174).<br />

Če bi sedaj <strong>na</strong> transakcijsko trženje gledali z<br />

zornega kota trženja <strong>na</strong> osnovi odnosov (Gummesson,<br />

2008, str. 25), potem bi ga opredelili kot ničelno<br />

točko <strong>na</strong> lestvici trženja <strong>na</strong> osnovi odnosov. Na drugi<br />

strani lestvice je mogoče obseg odnosov povečati do<br />

te mere, da sta kupec in dobavitelj praktično e<strong>na</strong> or-<br />

TRŽENJSKI ODNOSI<br />

V<strong>za</strong>jemnost<br />

Komunikacija<br />

Soodvisnost akterjev<br />

Kooperativnost<br />

Omrežja<br />

Zaupanje<br />

Prilagajanje<br />

Poudarek <strong>na</strong> intuiciji<br />

recipročnost<br />

gani<strong>za</strong>cija. Odnos ničelne točke v kontekstu trženja<br />

<strong>na</strong> osnovi odnosov vsebuje cenovno komponento, kjer<br />

kupca in prodajalca povezuje <strong>na</strong>jnižja ce<strong>na</strong>.<br />

Naraščajoče <strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> trženje <strong>na</strong> osnovi<br />

odnosov (Egan, 2008, str. 25) povzroča spremembo<br />

transakcij <strong>na</strong> trgu od skrivnih do relacijskih, odnosovnih<br />

menjav; od menjave med stranmi brez preteklosti in prihodnosti,<br />

do v<strong>za</strong>jemnega delovanja med stranmi z preteklostjo<br />

in <strong>na</strong>črti <strong>za</strong> prihodnje v<strong>za</strong>jemno sodelovanje.<br />

Na ravni taktičnega delovanja je mogoče<br />

izdelati primerjave med različnimi pristopi v transakcijskem<br />

trženju in trženju <strong>na</strong> osnovi odnosov. Prikazuje<br />

jih slika 1.3.


Slika 1.3: Primerjava transakcijskega trženja in trženja <strong>na</strong> osnovi odnosov.<br />

Transakcijsko trženje<br />

Trženje <strong>na</strong> osnovi odnosov<br />

• Usmerjenost k posamični prodaji •Usmerjenost k <strong>za</strong>drževanju kupcev<br />

• Diskontinuirani stiki s kupcem •Nepretrgani stiki s kupcem<br />

• Osredotočenje <strong>na</strong> z<strong>na</strong>čilnosti izdelka •Osredotočenje <strong>na</strong> vrednost <strong>za</strong> kupca<br />

• Kratkoročni okvir •Dolgoročni okvir<br />

• Malo poudarka <strong>na</strong> storitve <strong>za</strong> kupca •Velik poudarek <strong>na</strong> storitve <strong>za</strong> kupca<br />

• Majh<strong>na</strong> predanost <strong>za</strong>dovoljitvi pričakovanj kupca •Velika predanost <strong>za</strong>dovoljitvi pričakovanj kupca<br />

• Kakovost kot skrb osebja v proizvodnji •Kakovost kot skrb celotnega osebja<br />

Vir: Egan, John. Relationship marketing, Exploring relatio<strong>na</strong>l strategies in marketing. Pearson Education Limited, England, 2008, str. 26<br />

Veliko vprašanje, ki se pojavlja v teoriji trženja<br />

<strong>na</strong> podlagi odnosov, je, ali je trženjske odnose sploh<br />

mogoče menedžirati. Jančič je mnenja, da to ni mogoče,<br />

vsaj ne v klasičnem pogledu. Pravi, da: «Odnosov preprosto<br />

ni mogoče <strong>na</strong>vezovati, ohranjati in poglabljati<br />

samo z aktivnostmi ene in pasivnostmi druge strani.<br />

Menedžiranje odnosov bi tako prej morali opisati s<br />

pojmom skupnega upravljanja ali soupravljanja, saj pri<br />

odnosih ni mogoče govoriti le o akciji ene strani, pač<br />

pa o interakciji (v<strong>za</strong>jemnosti)«. Nadalje pravi Jančič,<br />

da je s pomočjo tehnologije možno menedžirati zgolj<br />

trženjske stike, medtem ko je odnose moč le soupravljati.<br />

Prav tako je tudi mnenja, da mnoga podjetja še<br />

ne z<strong>na</strong>jo soupravljati medsebojne odnose, pač pa<br />

Paradigma<br />

Povedano <strong>na</strong>s <strong>na</strong>vaja <strong>na</strong> razumevanje, da je še<br />

vedno problem postaviti celostno <strong>za</strong>snovo, proces in<br />

sistem trženja <strong>na</strong> osnovi odnosov, čeprav se <strong>na</strong>kazujejo<br />

številni gradniki. Brez ambicije po dovršenosti pa lahko v<br />

luči te <strong>na</strong>predne <strong>za</strong>snove trženja <strong>na</strong> osnovi odnosov iden-<br />

podjetja izvajajo nekakšno »dualno strategijo« ali z<br />

drugimi besedami »shizomarketinško upravljanje«.<br />

Gre <strong>za</strong> kombi<strong>na</strong>cijo konvencio<strong>na</strong>lnega marketinškega<br />

menedžmenta in trženja <strong>na</strong> osnovi odnosov, ki je prisot<strong>na</strong><br />

v mnogih uspešnih podjetjih; že to pa je po mnenju<br />

avtorja velik korak od prejšnje enosmerne akcijske perspektive<br />

(Jančič, 1997, str. 41).<br />

Med avtorji tudi ni soglasja ali gre pri trženju<br />

<strong>na</strong> osnovi odnosov res <strong>za</strong> paradigmatske spremembe.<br />

Jančič bi kaj takega izrecno podprl (1997,40), Gummesson<br />

(2008, str. 29) to podpira s tem, da poudarja da<br />

se mora sprememba materializirati v dejanjih, ne samo<br />

v razmišljanju. Egan (2008, str. 25) je bolj skeptičen in<br />

ga vidi bolj kot le še eno brstenje <strong>na</strong> področju trženja.<br />

Izraz paradigma je <strong>za</strong> sodobno uporabo v z<strong>na</strong>nosti oživil Kuhn (Jančič, 1997, str. 40). V svoji<br />

razlagi o novi paradigmi, torej o spremembah temeljnih vzorcev z<strong>na</strong>nstvenega mišljenja, je <strong>na</strong>tančno<br />

opisal procese in težave, ki <strong>na</strong>stopajo pri prehodu iz starega v novo. To osnovno razmišljanje sta kasneje<br />

<strong>na</strong> poslovni svet aplicirala Peters in Waterman, ki sta predvidela številne <strong>za</strong>suke v upravljanju sodobnih<br />

podjetij, kot so npr. usmeritev k majhnosti, organskosti, primarnosti človeškega dejavnika, individualizmu,<br />

samokontroli, soupravljanju, intuiciji itd.<br />

Po Jančiču se v trženju pravih paradigmatskih <strong>za</strong>sukov ni dalo intenzivneje <strong>za</strong>z<strong>na</strong>ti, saj je bila stara<br />

paradigma do nedavnega močno vrašče<strong>na</strong> v razmišljanje vodilih teoretikov discipline. Šele novejša iskanja<br />

se počasi spogledujejo denimo s postmodernimi pogledi v trženjski disciplini.<br />

Za Gummesso<strong>na</strong> (Gummesson 1999, str. 252) prelom paradigme pomeni, da je <strong>za</strong> z<strong>na</strong>nost ali disciplino<br />

zgraje<strong>na</strong> nova ba<strong>za</strong> z novimi vrednotami, novimi predpostavkami ali novimi metodami. Stara ba<strong>za</strong> se mora<br />

umakniti novi. Ali popoplnoma izgine, se podvrže novi, ali pa prev<strong>za</strong>me vlogo ene od številnih soobstoječih<br />

paradigm. Oblikova<strong>na</strong> paradigma je lahko odskoč<strong>na</strong> deska, lahko pa tudi mentalni <strong>za</strong>por, meni avtor.<br />

Vir: Berginc, D. (2002) Trženjski odnosi: Nova trženjska paradigma in nova strategija, magistrsko delo, Univer<strong>za</strong> v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, str.<br />

tificiramo spremembe in dobro trženjsko prakso. Avtorji<br />

priz<strong>na</strong>vajo, da primerov celostne uveljavitve <strong>na</strong>predne<br />

trženjske <strong>za</strong>snove prav<strong>za</strong>prav ni moč <strong>na</strong>jti, je pa kar nekaj<br />

primerov ali sklopov, ki jih moremo umestiti v kontekst<br />

trženja <strong>na</strong> osnovi odnosov. —Mag. Vinko Zupančič<br />

Vabimo vas <strong>na</strong> informativne dneve<br />

v petek, 11. februarja ob 10. in 15. uri ter<br />

v soboto, 12. februarja ob 10. uri.<br />

25


novice<br />

gea<br />

Zaposleni <strong>na</strong> <strong>GEA</strong> <strong>College</strong>, med njimi tudi<br />

predavatelji, smo se v decembru 2010 odločili <strong>za</strong><br />

ogled predbožičnega Londo<strong>na</strong>. Naša decembrska<br />

popotovanja postajajo tradicio<strong>na</strong>l<strong>na</strong>, osrednji<br />

<strong>na</strong>men obiska pa je bil ogled ene izmed londonskih<br />

poslovnih univerz. Ne glede <strong>na</strong> to, da se po<br />

velikosti Fakulteta <strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong> z obiskano<br />

inštitucijo ne more primerjati, ponujajo spoz<strong>na</strong>nja<br />

drugačnega <strong>na</strong>či<strong>na</strong> življenja, organiziranosti in<br />

samega študijskega procesa koristen <strong>na</strong>potek, kako<br />

razmišljati in delovati pri <strong>na</strong>s v<strong>na</strong>prej.<br />

Naše vikend - popotovanje se je pričelo<br />

z nekoliko <strong>za</strong>spanim in zgodnjim odhodom iz<br />

Brniškega letališča. London <strong>na</strong>s je s svojim velemestnim<br />

utripom, kjer vsakdo nekam hiti, hitro prebudil.<br />

Prav tako, kot ostale prestolnice je to mesto,ki nikoli<br />

ne spi in trije dnevi, preživeti v tem neverjetnem mestu,<br />

so pri popotnikih vzbudili različne občutke. Za<br />

vas smo jih skušali strniti v nekaj stavkih:<br />

»Ko bi se <strong>za</strong>res dalo v enem stavku strnit<br />

občutek Londo<strong>na</strong>, potem to ne bi več bil moj London.«<br />

— Dejan Jelovac<br />

Predbožični London<br />

»London je čudovita metropola, življenja<br />

polno mesto. Vsem, ki tam še niste bili, pa toplo<br />

priporočam še ogled muzikla Mamma Mia, ob katerem<br />

sem neizmerno uživala.« — Urška Pahor<br />

»Neizmerno sem uživala in to ekskurzijo v<br />

London vzela kot pravi odklop in priložnost <strong>za</strong> malo<br />

več sproščenega druženja s kolegicami in kolegi...«<br />

— Mari<strong>na</strong> Letonja<br />

»Čarobno okrašen in vedno živahen predbožični<br />

London me je s svojim z življenjskim utripom, ki nikoli ne<br />

spi, ponovno očaral.« — Saša Jevšnik<br />

»Veliko mesto velikih dogodkov in dolge zgodovine,<br />

pa tudi mesto številnih usod ljudi s celega sveta,<br />

ki verjamejo in upajo, da jim bo <strong>za</strong>hod<strong>na</strong> civili<strong>za</strong>cija<br />

prinesla uspeh in morda celo srečo v življenju.«<br />

— Jurij Bernik<br />

»To je bil moj prvi obisk Londo<strong>na</strong>. Njegova<br />

velikost, nepregledne množice ljudi vseh ras in kultur,<br />

se mi je zdel kot svet v malem. — Melita Ažman<br />

— Nataša Urbanija


Ma<strong>na</strong>gement v kulturi<br />

V letu 2010 je v organi<strong>za</strong>ciji <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> PIC,<br />

potekalo izobraževanje »Ma<strong>na</strong>gement v kulturi«. Program<br />

je v popolnoma prenovljeni obliki (izvajali smo ga<br />

<strong>na</strong>mreč že pred leti) ponovno <strong>za</strong>živel <strong>za</strong> udeležence<br />

Združenja splošnih knjižnic. Izobraževanje je potekalo<br />

v treh modulih:<br />

• Naloge ma<strong>na</strong>gementa in ma<strong>na</strong>gerjev v kulturi<br />

• Pravni, fi<strong>na</strong>nčni in drugi okviri delovanja knjižnic<br />

• Ekonomika poslovanja – delovanje sistemov IZUM<br />

in COBISS, razvoj knjižničarske stroke<br />

Kako pomembno je področje učinkovitega ma<strong>na</strong>gementa<br />

v slovenskih knjižnicah kaže tudi dejstvo, da<br />

se je prvi študijski skupini pridružilo kar 32 direktorjev<br />

splošnih knjižnic. Predavatelji <strong>na</strong> predavanju so bili specialisti,<br />

ki so že vrsto let <strong>za</strong>posleni <strong>na</strong> <strong>na</strong>jvišjih položajih<br />

različnih kulturnih inštitucij, so uspešni ma<strong>na</strong>gerji in<br />

svetovalci, ki svoja z<strong>na</strong>nja preizkušajo tudi v praksi in<br />

z<strong>na</strong>jo tematiko približati udeležencem usposabljanja.<br />

Ma<strong>na</strong>gement v<br />

zdravstvu<br />

V mesecu oktobru 2010 smo izvedli usposabljanje<br />

s 7. skupino slušateljev izobraževanja »Ma<strong>na</strong>gement<br />

v zdravstvu«. Udeleženci izobraževanja<br />

so <strong>za</strong>posleni <strong>na</strong> <strong>na</strong>jvišjih položajih v javnih zdravstvenih<br />

<strong>za</strong>vodih, ki se ukvarjajo predvsem z ma<strong>na</strong>gementom<br />

<strong>na</strong> strateški ravni <strong>za</strong>vodov.<br />

Pri vsebinski <strong>za</strong>snovi programa smo sodelovali<br />

s posamezniki s področja ma<strong>na</strong>gementa,<br />

strokovnjaki <strong>za</strong> zdravstveno reformo, svetovalci<br />

Ministrstva <strong>za</strong> zdravje RS, predstavniki <strong>za</strong>voda <strong>za</strong><br />

zdravstveno <strong>za</strong>varovanje Slovenije, direktorji javnih<br />

<strong>za</strong>vodov in strokovnjaki <strong>za</strong> ekonomijo in fi<strong>na</strong>nce v<br />

zdravstvu ter jav<strong>na</strong> <strong>na</strong>ročila.<br />

V štirih vsebinskih modulih, ki obrav<strong>na</strong>vajo<br />

Zdravstveni sistem in okolje delovanja slovenskega<br />

zdravstva, Naloge ma<strong>na</strong>gementa v zdravstvenih<br />

organi<strong>za</strong>cijah, Vodenje in motiviranje sodelavcev<br />

ter Fi<strong>na</strong>nciranje in ekonomika poslovanja zdravstvenih<br />

<strong>za</strong>vodov, so udeleženci pridobili ključ<strong>na</strong><br />

z<strong>na</strong>nja in informacije <strong>za</strong> uspešno vodenje in<br />

odločanje. Ponovitev usposabljanja je <strong>na</strong>črtova<strong>na</strong><br />

v jeseni 2011.<br />

Pripravljamo:<br />

Konec februarja 2011–<br />

Usposabljanje <strong>za</strong> pridobitev<br />

licence <strong>za</strong> nepremičninske<br />

posrednike, z izpitom v aprilu<br />

16. 17. februar, 9. in 10. marec<br />

2010 – Usposabljanje <strong>za</strong> srednji<br />

ma<strong>na</strong>gement zdravstvenih<br />

<strong>za</strong>vodov<br />

Marec 2011– Dopolnilno usposabljanje<br />

nepremičninskih posrednikov<br />

<strong>za</strong> podaljšanje licence<br />

April 2010 – Upravljanje z<br />

nepremični<strong>na</strong>mi, ki je novost v programski<br />

ponudbi <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> PIC<br />

27


novice<br />

gea<br />

Udeležba <strong>na</strong> podjetniškem usposabljanju Mind<br />

2 Market pomeni <strong>za</strong>me zelo prijetno izkušnjo. Poleg<br />

izrednega študija se sam zelo veliko tudi neformalno<br />

izobražujem. Iščem vedno nove možnosti, poti, z<strong>na</strong>nja,<br />

ideje in vse kar bi mi lahko pomagalo pri moji <strong>na</strong>daljnji<br />

samostojni karierni poti. Menim, da je neformalno<br />

izobraževanje in konstant<strong>na</strong> težnja k osebnemu razvoju<br />

tista prava pot, ki v nekaj letih ustvari bistveno razliko med<br />

sposobnostmi posameznikov <strong>za</strong> uresničitev svoje lastne<br />

vizije. Zgolj formalno izobraževanje še zdaleč ni dovolj.<br />

Vse skupaj v kombi<strong>na</strong>ciji z nekaj prakse, <strong>na</strong>pakami <strong>na</strong><br />

katerih se učimo, mladostnega entuziazma (če hočete<br />

- neumnosti) in vztrajnosti pa je lahko prava formula <strong>za</strong><br />

uspeh. Mind 2 Market program je eden tistih, ki se usmerjajo<br />

v širjenje horizonta njegovim udeležencem in k<br />

spodbujanju k razmišljanju v smeri nove samostojne in<br />

uspešne podjetniške poti. Program vodijo ljudje iz prakse<br />

z dolgoletnimi izkušnjami in podjetniškim pedigrejem,<br />

tako da lahko vsak pobere <strong>za</strong>se koristne informacije in jih<br />

že <strong>na</strong>slednji dan poskuša implementirati v prakso. Tisto<br />

kar mogoče edinole pogrešam je malo več časa <strong>za</strong> med-<br />

Program mind to market -<br />

priložnost <strong>za</strong> nova (spo)z<strong>na</strong>nja<br />

sebojno interakcijo med predavatelji in udeleženci saj se<br />

med pogovori in različnimi mnenji poraja veliko novih<br />

<strong>za</strong>misli. Je pa res, da v atmosferi pozitivno <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>nih<br />

predavateljev in dobro motiviranih mladih čas zelo hitro<br />

mine ne glede <strong>na</strong> to koliko ga je <strong>na</strong> razpolago. Mentor<br />

in idejni vodja programa je dr. Laurence Hewick, ki <strong>na</strong>s je<br />

obiskal <strong>na</strong> uvodnem predavanju in ga pričakujemo tudi<br />

ob <strong>za</strong>ključku. Moram reči, da je zelo dobro imeti kontakt<br />

osebe, kot je on, saj se mu resnično vidi, da živi <strong>za</strong> to,<br />

da sanje mladih podjetnikov podpira s svojim z<strong>na</strong>njem<br />

(včasih pa tudi s kapitalom), da bi le ti dosegli svoj cilj.<br />

Upam, da bo v bodoče <strong>na</strong> <strong>na</strong>ši fakulteti še več podobnih<br />

programov in da se bodo <strong>na</strong> osnovi tega razvile uspešne<br />

podjetniške zgodbe, ki bodo pustile pečat ne samo v<br />

Slovenskem prostoru – ampak tudi širše.<br />

— Sandi Lekše <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> FP 2. letnik/izredno<br />

15. državno tekmovanje<br />

»Mladi podjetnik«<br />

Tekmovanje »Mladi podjetnik« je <strong>na</strong>menjeno<br />

srednješolcem, ki želijo preizkusiti in razvijati<br />

z<strong>na</strong>nje podjetništva in poslovanja. Njihove <strong>na</strong>loge<br />

<strong>za</strong>jemajo razvoj lastnih poslovnih <strong>za</strong>misli, pisanje<br />

poslovnih <strong>na</strong>črtov ter njihovo argumentiranje <strong>na</strong><br />

javnih predstavitvah.<br />

Tekmovanje je tesno pove<strong>za</strong>no z učnimi <strong>na</strong>črti<br />

ekonomskih predmetov <strong>na</strong> srednjih šolah. Teorijo,<br />

pridobljeno pri pouku, dijaki povežejo s prakso pri<br />

izdelavi poslovnih <strong>na</strong>črtov. Pri delu jih mentorirajo<br />

učitelji poslovnih predmetov v srednjih šolah.<br />

Jav<strong>na</strong> predstavitev je tista, ki mlade vzpodbudi<br />

k čim boljši pripravi <strong>na</strong> področju javnega <strong>na</strong>stopanja<br />

in multimedijske predstavitve svojih poslovnih<br />

idej. Pove<strong>za</strong>nost in skupno <strong>za</strong>ključno tekmovanje<br />

<strong>na</strong>jboljših pa jim omogoča, da lahko svoje dosežke<br />

primerjajo z drugimi.<br />

Tekmovanja se lahko udeležijo skupine z<br />

<strong>na</strong>jmanj dvema in <strong>na</strong>jveč štirje člani. Skupi<strong>na</strong> dijakov<br />

razvije poslovno <strong>za</strong>misel, oblikuje poslovni<br />

<strong>na</strong>črt, pripravi javno predstavitev in po želji tudi<br />

multimedijski video prikaz ideje (video film). Posamezne<br />

srednje šole pripravijo izbor do treh tekmovalnih<br />

skupin <strong>za</strong> državno tekmovanje, ki ga kot<br />

<strong>za</strong>ključno tekmovanje organizira <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> –<br />

Fakulteta <strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong>. — Ksenja Golob


Univerzitetni inkubator<br />

Primorske spodbuja k inovativnosti<br />

malih in srednjih podjetij<br />

UIP Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske d.o.o.<br />

Univerzitetni razvojni center in inkubator<br />

Primorske (UIP) spodbuja in promovira podjetniško<br />

kulturo ter ustvarjanje novih <strong>na</strong> z<strong>na</strong>nju temelječih podjetij,<br />

predvsem med mladimi, študenti, pedagoškimi<br />

delavci, raziskovalci in splošno javnostjo. Med<br />

številnimi podjetniškimi idejami izbira inovativne, <strong>na</strong><br />

z<strong>na</strong>nju temelječe in tržno usmerjene ideje, ki jim skozi<br />

proces predinkubacije in inkubacije <strong>za</strong>gotavlja celovito<br />

podporo <strong>za</strong> razvoj ideje in ustanovitev novih podjetij<br />

z visoko dodano vrednostjo in novih raziskovalnih<br />

organi<strong>za</strong>cij. Vanj se lahko vključijo vsi, ki se podajajo<br />

<strong>na</strong> svojo podjetniško pot, obseg in oblika pomoči pa<br />

je odvis<strong>na</strong> od faze inkubacije v kateri se podjetniška<br />

skupi<strong>na</strong> <strong>na</strong>haja. UIP vas spremlja od <strong>za</strong>četka razvoja<br />

poslovne ideje do ustanovitve lastnega podjetja in<br />

uveljavitve <strong>na</strong> trgu. Povsem nove uporabne storitve in<br />

produkte pa smo v letu 2010 pričeli razvijati v okviru<br />

projektov fi<strong>na</strong>nciranih iz evropskih skladov.<br />

Dostop do učinkovitih fi<strong>na</strong>nčnih virov fi<strong>na</strong>nciranja<br />

razvoja inovativnih malih in srednjih podjetij<br />

(SME), predstavlja enega ključnih izzivov da<strong>na</strong>šnje<br />

Evropske Unije. Obdobje gospodarske recesije postavlja<br />

njihovo usta<strong>na</strong>vljanje, preživetje, rast in razvoj v<br />

paradoksalno situacijo, kjer sta recesija in spodbujanje<br />

podjetništva, hkrati v izključujočem in soodvisnem<br />

razmerju. UIP Univerzitetni razvojni center in inkubator<br />

Primorske d.o.o. je skupaj s partnerji, med katerimi tudi<br />

Gea <strong>College</strong>, uspel pridobiti sredstva <strong>za</strong> izvajanje projektnih<br />

vsebin <strong>na</strong> temo spodbujanja inovativnih SME v<br />

okviru Evropskega sklada <strong>za</strong> regio<strong>na</strong>lni razvoj – Program<br />

Mediteran. Trenutno sta v izvajanju dva projekta<br />

in sicer projekt “Easy Fi<strong>na</strong>nce” in projekt “MedLab”.<br />

Projekt Easy Fi<strong>na</strong>nce (2G-MED09-86) stremi<br />

k povsem participativnem razvojnem modelu spodbujanja<br />

SME, z uporabo <strong>na</strong>jboljših z<strong>na</strong>nj in izkušenj<br />

vključenih partnerjev in deležnikov v mediteranski regiji.<br />

Uporaba novih in inovativnih pristopov bo kot rezultat<br />

projekta prispevala k prilagoditvi in odpravi administrativnih<br />

ovir in omogočila enostaven dostop do globalnih<br />

informacij in investicijskih priložnosti, s poudarkom <strong>na</strong><br />

<strong>za</strong>gotavljanju neposrednih stikov med podjetniki in potencialnimi<br />

investitorji, <strong>na</strong> <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lni in med<strong>na</strong>rodni ravni.<br />

Na projektu Easy Fi<strong>na</strong>nce sodeluje 7 partnerjev iz 5<br />

držav mediteranske regije in sicer Španije, Italije, Francije,<br />

Grčije in Slovenije. Preko vključevanja vsaj 600 ino-<br />

vativnih podjetij v regiji bo vzpostavlje<strong>na</strong> enot<strong>na</strong> platforma,<br />

ter okolje in učinkovita orodja <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje<br />

učinkovitega fi<strong>na</strong>nciranja inovativnih podjetniških idej.<br />

Projekt MedLab (1G-MED08-280) podpira<br />

model živega laboratorija, kjer so končni uporabniki v<br />

središču ustvarjalnega procesa. Model živega laboratorija<br />

je s strani uporabnikov upravljan metodološki okvir<br />

R&D, ki se uporablja <strong>za</strong> specificiranje, prototipiziranje,<br />

validacijo in izboljšanje sicer kompleksnih rešitev v dejanskem<br />

življenju. Metoda se uporablja zlasti <strong>na</strong> področju<br />

informativno komunikacijskih tehnologij ICT, <strong>na</strong> <strong>na</strong>čin<br />

spodbujanja k soustvarjanju inovativnih rešitev tako, da<br />

v samem procesu inovativnih rešitev povezuje različne interesne<br />

skupine in deležnike, kot so podjetja, raziskovalni<br />

centri, javne inštitucije in civil<strong>na</strong> družba. Projekt MedLab<br />

tako vzpostavlja mediteranski medregio<strong>na</strong>lni živi laboratorij,<br />

katerega <strong>na</strong>men je ustvarjanje mrež upravljanja<br />

<strong>na</strong> različnih ravneh v podporo inovativnim podjetniškim<br />

rešitvam. Izbor pilotnih projektov v Španiji, Italiji, Franciji,<br />

Grčiji, Sloveniji in <strong>na</strong> Cipru bo pove<strong>za</strong>l trans<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lne<br />

R&D ter regio<strong>na</strong>lne strategije s specifičnimi razvojnimi<br />

potrebami <strong>na</strong> petih ključnih področjih: Inno-SME omrežja<br />

(inovativ<strong>na</strong> mala in srednja podjetja), razvoj podeželja,<br />

upravljanje morske obale, participativno strateško<br />

<strong>na</strong>črtovanje in turizem. Končni rezultat projekta MedLab<br />

bo oblikovanje trajne transmediteranske žive strukture, ki<br />

bo omogočala aplikacijo modela živega laboratorija <strong>na</strong><br />

številne nove pojavljajoče perspektivne sektorje v sodelovanju<br />

z regio<strong>na</strong>lnimi razvojnimi inštitucijami.<br />

Projektni cilji UIP Uiverzitetnega razvojnega<br />

centra in inkubatorja Primorske d.o.o. podpirajo<br />

splošne cilje <strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih strateških referenčnih okvirov<br />

vseh vključenih projektnih partnerjev iz drugih<br />

držav članic EU, kot tudi slovenskega Nacio<strong>na</strong>lnega<br />

strateškega referenčnega okvira (NRSF), v pri<strong>za</strong>devanjih<br />

<strong>za</strong> izboljšanje blaginje slovenskih državljanov<br />

s spodbujanjem gospodarske rasti, ustvarjanjem delovnih<br />

mest, krepitvijo človeškega kapitala ter <strong>za</strong>gotavljanjem<br />

uravnoteženega in skladnega razvoja <strong>na</strong><br />

regio<strong>na</strong>lni ravni. V tem pogledu so projektne aktivnosti<br />

v Sloveniji prednostno usmerjene k spodbujanju<br />

podjetništva (SME), inovacij in tehnološkega razvoja,<br />

ter v dosego cilja povečanja deleža inovativnih podjetij,<br />

ter posledično k dvigu letnega BDP (NRSF).<br />

Andrej Medved in Mojca Meglič (UIP Primorske)<br />

29


novice<br />

gea<br />

Natečaj <strong>za</strong> <strong>na</strong>jboljši poslovni <strong>na</strong>črt<br />

PODJETNA PRIMORSKA 2010/11<br />

UIP letos že petič organizira <strong>na</strong>tečaj <strong>za</strong> <strong>na</strong>jboljši poslovni <strong>na</strong>črt Podjet<strong>na</strong> Primorska, ki je <strong>na</strong>menjen<br />

vsem, ki imate inovativno poslovno idejo in jo želite uresničiti.<br />

Natečaj Podjet<strong>na</strong> Primorska je usmerjen k vzpodbujanju <strong>na</strong>stanka novih <strong>na</strong> z<strong>na</strong>nju temelječih<br />

in inovativno <strong>na</strong>rav<strong>na</strong>nih podjetij ter prispeva k razvoju podjetništva v primorski regiji. Namen <strong>na</strong>tečaja je<br />

pospešiti prenos razvojnih idej podjetnih posameznikov v tržno uspešne podjeme kot tudi pospešiti prenos<br />

z<strong>na</strong>nja iz univerze v gospodarstvo in ustvarjanje spin off podjetij.<br />

Kdo lahko sodeluje<br />

Izbor je <strong>na</strong>menjen podjetnim študentom,<br />

akademikom, podjetnikom, inovatorjem in drugim<br />

posameznikom s Primorske, <strong>za</strong>mejstva in ostale Slovenije.<br />

Na <strong>na</strong>tečaj se lahko prijavi posameznik, skupi<strong>na</strong><br />

ali prav<strong>na</strong> oseba ustanovlje<strong>na</strong> v letu 2011. Vsak<br />

udeleženec, kot posameznik ali član skupine, lahko<br />

tekmuje samo z enim poslovnim <strong>na</strong>črtom. Poslovne<br />

ideje morajo biti inovativne.<br />

Potek izbora<br />

Natečaj poteka v obdobju od novembra 2010<br />

do maja 2011.<br />

Rok <strong>za</strong> oddajo osnutka poslovnega <strong>na</strong>črta<br />

(2 strani) je 15.2.2011. Na podlagi osnutkov strokov<strong>na</strong><br />

komisija izbere 10 do 13 fi<strong>na</strong>listov, ki s pomočjo tutorjev<br />

in brezplačnih podjetniških delavnic pripravijo dokončne<br />

poslovne <strong>na</strong>črte do 3.5.2011. Najboljši trije poslovni <strong>na</strong>črti<br />

bodo <strong>na</strong>grajeni <strong>na</strong> svečani podelitvi <strong>na</strong>grad v maju 2011.<br />

Nagrade<br />

Nagradni sklad z<strong>na</strong>ša več kot 15.000 EUR.<br />

Prvi trije uvrščeni prejmejo de<strong>na</strong>rne in praktične <strong>na</strong>grade,<br />

strokov<strong>na</strong> komisija pa bo med fi<strong>na</strong>listi izbrala<br />

tudi <strong>na</strong>jboljši poslovni <strong>na</strong>črt <strong>za</strong> SPIN OFF podjetje.<br />

1. <strong>na</strong>grada: 6.000 EUR <strong>na</strong> TRR novoustanovljenega<br />

podjetja + brezplač<strong>na</strong> uporaba pisarne<br />

v UIP <strong>za</strong> obdobje 6 mesecev<br />

2. <strong>na</strong>grada: prenosni raču<strong>na</strong>lnik HP (Saop) +<br />

uporaba poslovnega spletnega programa MiniMax<br />

3. <strong>na</strong>grada: poslovni mobitel<br />

+ računovodske storitve<br />

Nagrada <strong>za</strong> SPIN OFF podjetje: 1.500 EUR<br />

<strong>na</strong> račun novoustanovljenega podjetja<br />

Ob uvrstitvi v fi<strong>na</strong>le so vsi fi<strong>na</strong>listi deležni še:<br />

+ brezplačnih storitev svetovanja <strong>za</strong> izboljšanje<br />

poslovnega <strong>na</strong>črta v vrednosti 200 EUR, +<br />

brezplačnega koriščenja storitev UIP-a do trenutka<br />

ustanovitve lastnega podjetja.<br />

Nagrade so prispevali Adriatic Slovenica,<br />

Zadruž<strong>na</strong> kraška banka, Gon<strong>za</strong>ga –pro, Saop, Mobitel,<br />

Banka Koper in Fipos.<br />

PRIJAVE<br />

Izpolnite prijavnico (osnutek poslovnega <strong>na</strong>črta) <strong>na</strong> spletni strani www.podjet<strong>na</strong>primorska ali www.uip.si ter<br />

jo pošljite <strong>na</strong> e-<strong>na</strong>slov info@uip.si.<br />

Več info: www.podjet<strong>na</strong>primorska.si// www.uip.si// info@uip.si// tel. 05 611 79 50.<br />

Natečaj organizira Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske d.o.o. (UIP) v partnerstvu z Adriatic<br />

Slovenico in Zadružno kraško banko, s podporo Sveta <strong>za</strong>upnikov Univerze <strong>na</strong> Primorskem, medijskih in drugih<br />

pokroviteljev ter institucij podpornega okolja. Natečaj sofi<strong>na</strong>ncira JAPTI.<br />

. . . . . . . . KJER KAPLJAJO IDEJE IN RASTEJO PODJETJA. . . . . . .


Izvedba celovitega programa spodbujanja<br />

ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti mladih<br />

z integracijo programov v aktivnosti lokalne<br />

skupnosti v letih 2010, 2011 in 2012<br />

V novembru 2010 smo pričeli <strong>na</strong> <strong>GEA</strong> <strong>College</strong><br />

<strong>Fakulteti</strong> <strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong> z izvajanjem projekta,<br />

pridobljenega po javnem <strong>na</strong>ročilu sofi<strong>na</strong>ncerjev JAPTI<br />

– Jav<strong>na</strong> agencija <strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong> in tuje investicije ter<br />

Ministrstva <strong>za</strong> gospodarstvo.<br />

Projekt je <strong>na</strong>menjen uvajanju vsebin ustvarjalnosti,<br />

inovativnosti in podjetnosti (UIP) v slovenski<br />

srednješolski sistem, hkrati pa predvideva integracijo<br />

v aktivnosti lokalnih skupnosti, ki je novost pri izvajanju<br />

tovrstnih projektov doslej. I<strong>na</strong>čica projekta poteka<br />

istočasno <strong>na</strong> osnovnošolskem nivoju, pri čemer se<br />

bosta programa v določenih aktivnostih medsebojno<br />

dopolnjevala. Projekt je <strong>za</strong>stavljen res celovito, saj<br />

pokriva aktivnosti od promocije vsebin ustvarjalnosti,<br />

inovativnosti in podjetnosti preko usposabljanj<br />

mentorjev in dijakov v srednjih šolah, pa do razvoja<br />

Dolgoročnega trajnostnega modela <strong>za</strong> usposabljanje<br />

<strong>na</strong> področju UIP mladih in priprave Modela izvajanja<br />

in fi<strong>na</strong>nciranja <strong>na</strong>daljevanja celovitega programa po<br />

izteku trajanja projekta.<br />

Veseli smo, da se <strong>na</strong>m je v izvajanju kot partner<br />

pridružil konzorcij srednjih šol UNISVET, saj bodo<br />

tako vse <strong>na</strong>še aktivnosti in delo temeljili <strong>na</strong> konkretnih<br />

dolgoletnih izkušnjah sodelavcev konzorcija, ki so jih<br />

pridobili pri vsakodnevnem delu z dijaki.<br />

Projekt bo trajal vse do 10.10.2012, ko je<br />

predviden <strong>za</strong>ključek vseh aktivnosti <strong>na</strong> projektu. Namenjeni<br />

čas se zdi skoraj prekratek <strong>za</strong> izvedbo številnih<br />

aktivnosti, ki <strong>na</strong>s še čakajo:<br />

1. DELAVNICE USTVARJALNOSTI, INOVA-<br />

TIVNOSTI IN PODJETNOSTI ZA DIJAKE<br />

Pilot<strong>na</strong> izvedba delavnic bo omeje<strong>na</strong> <strong>na</strong> osem<br />

slovenskih regij (Gorenjska, Goriška, Obala in Kras,<br />

Osrednje-slovenska, Dolenjska, Posavje, Savinjska<br />

regija, Podravje). Skozi skrbno <strong>na</strong>črtovan program 24urne<br />

delavnice bomo dijake sez<strong>na</strong>nili z osnovami<br />

podjetništva, z njimi izvedli nekaj tehnik spodbujanja<br />

ustvarjalnosti in inovativnosti, skupaj odkrivali nove vire<br />

generiranja inovativnih idej, se preskusili v tržnem in<br />

fi<strong>na</strong>nčnem <strong>na</strong>črtovanju novega posla in s skupi<strong>na</strong>mi di-<br />

jakov pripravili predstavitve <strong>za</strong> njihove poslovne ideje.<br />

Izvedba delavnic je predvide<strong>na</strong> v celotnem<br />

letu 2011 vse do konca februarja 2012. Za izvedbo<br />

delavnice <strong>za</strong> dijake lahko kandidirajo vse slovenske<br />

srednje šole, ne glede <strong>na</strong> tip programa, ki ga izvajajo<br />

(nižje poklicno izobraževanje, poklicno izobraževanje,<br />

strokovno izobraževanje, splošno izobraževanje –<br />

gim<strong>na</strong>zije), prednost pri izbiri <strong>za</strong> sodelovanje pa<br />

bodo imele šole iz zgoraj <strong>na</strong>vedenih regij. Poleg tega<br />

določajo izbor šol <strong>za</strong> izvedbo tudi pogoji v pogodbi,<br />

ki številčno opredeljujejo, koliko dijakov s posameznih<br />

stopenj srednješolskega programa mora biti vključenih<br />

v usposabljanja.<br />

2. DELAVNICA ZA MENTORJE<br />

Konec januarja smo izvedli dvodnevno delavnico<br />

<strong>za</strong> mentorje z <strong>na</strong>slovom »Študija izvedljivosti novega<br />

posla«. Udeležili so se je učitelji, ki v srednjih šolah<br />

poučujejo predmete pove<strong>za</strong>ne s poslovnimi vsebi<strong>na</strong>mi.<br />

V prvem dnevu smo nekaj časa <strong>na</strong>menili teoretičnim<br />

izhodiščem in preskusili nove tehnike generiranja idej,<br />

v drugem dnevu pa so mentorji po skupi<strong>na</strong>h opravili<br />

študije izvedljivosti svojih idej in pripravili predstavitve<br />

le teh. Pri pripravi predstavitev so se srečali z orodji kot<br />

so Power Point, splet<strong>na</strong> orodja <strong>za</strong> pripravo blogov in<br />

spletnih strani ter z orodjem <strong>za</strong> pripravo kratkega filma<br />

– Movie Maker.<br />

Nova z<strong>na</strong>nja bodo lahko samostojno prenesli<br />

<strong>na</strong> dijake, oziroma v sodelovanju s predavatelji <strong>GEA</strong><br />

<strong>College</strong> izvajali vsebine tekom delavnice <strong>na</strong> njihovi<br />

srednji šoli.<br />

3. IZVEDBA PROMOCIJSKIH AKTIVNOSTI<br />

Promocijske aktivnosti se izvajajo vse od<br />

<strong>za</strong>četka projekta, v dveh oblikah.<br />

Promociji samega projekta, pridobivanju<br />

<strong>za</strong>dostnega števila udeležencev in šol <strong>za</strong> izvedbo<br />

delavnic <strong>za</strong> dijake so <strong>na</strong>menjene kratke animacijske<br />

delavnice s podjetniškimi vsebi<strong>na</strong>mi, ki jih izvajamo<br />

pod imenom »Postani inovativen«.<br />

31


novice<br />

gea<br />

V drugi polovici leta 2011 pa do konca februarja<br />

2012 bomo izvedli še 8 regijskih dogodkov, ki<br />

bodo poleg promocije projekta, <strong>na</strong>menjeni predvsem<br />

povezovanju generatorjev gospodarskega razvoja<br />

(lokalne skupnosti, gospodarstveniki) s predstavniki<br />

srednjih šol, dijaki in njihovimi starši. Namenjeni<br />

bodo promociji ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti<br />

in osveščanju o pomenu teh vsebin <strong>za</strong> razvoj in<br />

kakovost življenja vsakega posameznika v družbi ter<br />

povezovanju dela srednjih šol v regiji z aktivnostmi<br />

lokalnih skupnosti.<br />

4. IZDELAVA DOLGOROČNEGA IN TRA-<br />

JNOSTNEGA MODELA ZA USPOSABLJAN-<br />

JE S PODROČJA USTVARJALNOSTI, INO-<br />

VATIVNOSTI IN PODJETNOSTI MLADIH,<br />

VKLJUČENIH V SŠ IZOBRAŽEVANJE<br />

a) Izdelava a<strong>na</strong>lize stanja in uporabljenih<br />

orodij ter aktivnosti <strong>za</strong> spodbujanje ustvarjalnosti,<br />

inovativnosti in podjetnosti mladih, vključenih v SŠ<br />

izobraževanje – K raziskavi, ki bo potekala vse do<br />

<strong>za</strong>četka novembra 2011, bodo vabljene vse slovenske<br />

srednje šole.<br />

b) Izdelava modela <strong>za</strong> merjenje stopnje inovativnosti<br />

mladih, vključenih v SŠ izobraževanje<br />

c) Spremljanje in merjenje stopnje inovativnosti<br />

mladih, vključenih v SŠ izobraževanje - Na osnovi modela,<br />

ki je bil pripravljen v okviru Razvojno-raziskovalnega<br />

inštituta, bomo merili stopnjo inovativnosti med<br />

slovenskimi srednješolci in rast inovativnosti. Merjenje<br />

bo potekalo <strong>na</strong> šolah, kjer bomo izvajali delavnice <strong>za</strong><br />

dijake, saj bomo skušali izmeriti vpliv usposabljanja <strong>na</strong><br />

dvig inovativnosti udeležencev.<br />

d) Izdelava dolgoročnega trajnostnega modela<br />

<strong>za</strong> usposabljanje s področja ustvarjalnosti, inovativnosti<br />

in podjetnosti mladih, vključenih v SŠ sistem – model bo<br />

izdelan v okviru Razvojno-Raziskovalnega inštituta <strong>GEA</strong><br />

<strong>College</strong> Fakultete <strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong>. Vključeval bo izsledke<br />

opravljenih raziskav in druga spoz<strong>na</strong>nja iz poslovne<br />

teorije in prakse.<br />

e) Implementacija in integracija dolgoročnega<br />

trajnostnega modela v praksi – pilot<strong>na</strong> izvedba v štirih<br />

slovenskih regijah<br />

5. PRIPRAVA MODELA IZVAJANJA IN FINAN-<br />

CIRANJA NADALJEVANJA CELOVITEGA PRO-<br />

GRAMA SPODBUJANJA USTVARJALNOSTI,<br />

INOVATIVNOSTI IN PODJETNOSTI MLADIH,<br />

VKLJUČENIH V SŠ IZOBRAŽEVANJE, PO PRE-<br />

TEKU FINANCIRANJA S STRANI FINANCERJA<br />

Zavedamo se, da je projekt lahko uspešen le<br />

s sodelovanjem vseh predvidenih ciljnih skupin, torej<br />

dijakov, njihovih staršev in učiteljev, rav<strong>na</strong>teljev v slovenskih<br />

srednjih šolah, predstavnikov lokalnih skupnosti<br />

ter podjetnikov in drugih predstavnikov gospodarstva.<br />

Naj bo ta prispevek povabilo k sodelovanju vsem<br />

<strong>na</strong>štetim.<br />

Informacije o projektu so <strong>na</strong> voljo <strong>na</strong> spletni strani http://<br />

www.gea-college.si/fakulteta-<strong>za</strong>-podjetnistvo/razvojnoraziskovalni-institut/spodbujanje-inovativnosti-v-ss/<br />

in pri<br />

vodji projekta Majdi Gartner <strong>na</strong> majda.gartner@geacollege.si<br />

ali prek telefo<strong>na</strong> <strong>na</strong> 01 5881 334.<br />

— Majda Gartner


Dejan Jelovac in Mateja Rek (2010):<br />

Komuniciranje v<br />

medkulturnem okolju<br />

<strong>za</strong>ložba Vega<br />

V<br />

sodobnem globalnem gospodarstvu so<br />

kompetence <strong>na</strong> področju medkulturnega<br />

komuniciranja bistvenega pome<strong>na</strong><br />

<strong>za</strong> vse udeležence, ki poslujejo zu<strong>na</strong>j<br />

<strong>na</strong>cio<strong>na</strong>lnih meja in tiste, ki znotraj svojih<br />

organi<strong>za</strong>cij <strong>za</strong>poslujejo ljudi, ki prihajajo iz različnih<br />

kulturnih ali subkulturnih krogov. Medkulturno razumevanje<br />

postaja vsak dan bolj pomembno <strong>za</strong> realokacijo<br />

izkustva, tako domačega kot med<strong>na</strong>rodnega. To velja<br />

tako <strong>za</strong> posameznike, ki se soočajo z geografsko spremembo<br />

okolja, kot tudi <strong>za</strong> poslovneže, ki se vsak dan<br />

srečujejo z partnerji z vseh koncev sveta. Zaradi tega<br />

morajo razvijati veščine medkulturnega razumevanja.<br />

Pričujoča z<strong>na</strong>nstve<strong>na</strong> monografija se problematike komuniciranja<br />

v medkulturnem okolju loteva <strong>na</strong> celovit,<br />

kompleksen in sistematičen <strong>na</strong>čin. Bralcu ponuja <strong>na</strong>vodila<br />

<strong>za</strong> razvoj sposobnosti upravljanja z medkulturnimi<br />

razlikami, predvsem v smislu prevencije, reševanja ali<br />

vsaj nevtrali<strong>za</strong>cije morebitnih konfliktov, ki izhajajo iz<br />

teh razlik. Poseben prispevek v tem kontekstu se kaže v<br />

vključevanju moralne dimenzije, se pravi etičnih norm,<br />

ki <strong>na</strong>j bi omogočale plodno komuniciranje v medkulturnem<br />

okolju.<br />

Z<strong>na</strong>nstve<strong>na</strong> monografija Deja<strong>na</strong> Jelovca in<br />

Mateje Rek "<strong>na</strong>s <strong>na</strong> dokumentiran <strong>na</strong>čin privede do<br />

tega, da razumemo vso kompleksnost teoretične<br />

obrav<strong>na</strong>ve in empiričnega opisovanja komuniciranja<br />

v medkulturnem okolju. Delo ravno tukaj ponuja<br />

možnost <strong>za</strong> kritičen razmislek, vključno z možnostjo<br />

iskanja konkretnih odgovorov <strong>na</strong> konkret<strong>na</strong> vprašanja<br />

praktične <strong>na</strong>rave <strong>na</strong> tem področju. Delo posega <strong>na</strong><br />

področje komunikologije, kulturologije, sociologije, izpostavljeni<br />

pa so tudi relevantni vidiki organi<strong>za</strong>cijske<br />

teorije. Zaradi raznolikosti pristopov avtorja veliko<br />

pozornosti posvečata družboslovnim, terminološkim<br />

opredelitvam uporabljenih pojmov in pregledu literature<br />

<strong>na</strong> omenjenih področjih. Te obrav<strong>na</strong>ve so smiselno<br />

prisotne predvsem v uvodnih poglavjih, ki uvedejo<br />

bralca <strong>na</strong> raziskovalno področje, sledijo pretežno<br />

a<strong>na</strong>litič<strong>na</strong> poglavja, <strong>za</strong>ključno poglavje pa sintetizira<br />

raziskovalne ugotovitve" (iz recenzije doc. dr. Tadej<br />

Praprotnika).<br />

Knjigoljub<br />

33


»Pravo človekovih pravic«<br />

sistem človekovih pravic v Med<strong>na</strong>rodnem,<br />

evropskem in ustavnem pravu<br />

Pred nedavnim je pri <strong>za</strong>ložbi Uradni list izšla<br />

knjiga izrednega profesorja s Fakultete<br />

<strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong> <strong>GEA</strong> <strong>College</strong>, dr. Roka<br />

Lampeta z <strong>na</strong>slovom »Pravo človekovih<br />

pravic – Sistem človekovih pravic v<br />

med<strong>na</strong>rodnem, evropskem in ustavnem pravu«. Avtor<br />

v tem obsežnem delu (knjiga ima 850 strani) sistemsko<br />

obrav<strong>na</strong>va človekove pravice, pomembno pravno<br />

kategorijo, ki <strong>za</strong>deva vsakega posameznika. Poudarek<br />

dela je <strong>na</strong> dosežkih med<strong>na</strong>rodne in primerjalnopravne<br />

<strong>za</strong>konodaje s področja človekovih pravic ter<br />

predvsem <strong>na</strong> izsledkih<br />

pravne prakse Evropske-<br />

ga sodišča <strong>za</strong> človekove<br />

pravice in ustavnih sodišč.<br />

Knjiga je razdelje<strong>na</strong> <strong>na</strong><br />

dva dela – prvi obrav<strong>na</strong>va<br />

pravo človekovih pravic v<br />

miru, drugi pa obrav<strong>na</strong>va<br />

pravo človekovih pravic v<br />

fazi oboroženih spopadov.<br />

Prvi del avtor razčlenjuje <strong>na</strong><br />

teoretični uvod, človekove<br />

pravice v med<strong>na</strong>rodnem<br />

pravu ter <strong>na</strong> štiri <strong>na</strong>daljnja<br />

poglavja, kjer obrav<strong>na</strong>va<br />

posamezne človekove<br />

pravice. V teoretičnem<br />

uvodu podaja zgodovinske,<br />

filozofske in pravne vidike razvoja človekovih pravic,<br />

izhajajoč iz velikih verskih tekstov ter zgodnjih civili<strong>za</strong>cij,<br />

s poudarkom <strong>na</strong> antiki. Velik poudarek daje zgodovinskim<br />

prelomnicam normiranja človekovih pravic<br />

in a<strong>na</strong>lizira pomen teh dokumentov <strong>za</strong> moderno pojmovanje<br />

človekovih pravic. Avtor izhaja iz problema,<br />

da je človeštvo sicer <strong>na</strong> takšni kulturno - pravni razvojni<br />

stopnji, kjer so človekove pravice postavljene v temeljne<br />

premise družbenega delovanja, a še vedno prihaja tudi<br />

besedi knjige pravi:<br />

»….. Pravo človekovih pravic. Morda nekoliko<br />

suhoparen <strong>na</strong>slov <strong>za</strong> delo, ki tako še<br />

zdaleč ni, ampak je delo, katerega branje<br />

bo pozornemu bralcu razkrilo rezultate avtorjevega<br />

poglobljenega študija, raziskovanja<br />

ter bogatega z<strong>na</strong>nja in poz<strong>na</strong>vanja<br />

sistema človekovih pravic v med<strong>na</strong>rodnem,<br />

v evropskem in v ustavnem pravu. Pričujoča<br />

monografija je delo, ki je, če že ni edino,<br />

pa vsaj eno redkih del, ki v slovenskem<br />

prostoru tako sistematično in poglobljeno<br />

obrav<strong>na</strong>vajo pravo človekovih pravic.«<br />

Knjigoljub Prof. dr. Janez Čebulj v spremni<br />

do sistematičnih kršitev le teh.<br />

Zaradi lažje orientacije bralca, človekove pravice deli v<br />

tako imenovane generacije človekovih pravic. A<strong>na</strong>li<strong>za</strong><br />

prve generacije človekovih pravic je <strong>na</strong>jobsežnejša, saj<br />

<strong>za</strong>jema temelje pravice in svoboščine ter državljanske<br />

in politične pravice, ki so <strong>na</strong>jbolj ogrožene in so tudi <strong>na</strong>-<br />

jbolj kompleksno pravno urejene. Avtor vsako obrav<strong>na</strong>va<br />

sistematično, <strong>za</strong>čenši pri splošnih med<strong>na</strong>rodnopravnih<br />

vidikih. Tukaj praviloma a<strong>na</strong>lizira med<strong>na</strong>rodnopravne<br />

temelje ter pravno prakso Odbora <strong>za</strong> človekove<br />

pravice, ki deluje <strong>na</strong> podlagi Med<strong>na</strong>rodnega pakta o<br />

državljanskih in političnih pravicah. Tem temeljnim in <strong>na</strong>jbolj<br />

splošnim izhodiščem sledi a<strong>na</strong>li<strong>za</strong> Evropske konvencije<br />

o človekovih pravicah in pravne prakse Evropskega<br />

sodišča <strong>za</strong> človekove pravice, <strong>na</strong> kateri je poudarek celotne<br />

knjige. To je hkrati <strong>na</strong>jpomembnejši doprinos knjige k<br />

stroki, saj je slovenski pravni red podrejen tudi pravni praksi<br />

Evropskega sodišča <strong>za</strong> človekove pravice, <strong>na</strong> podlagi<br />

8. čle<strong>na</strong> Ustave RS. V tem smislu deluje Evropsko sodišče<br />

<strong>za</strong> človekove pravice kot tih <strong>za</strong>konodajalec. Med<strong>na</strong>rodni<br />

in evropsko-pravni a<strong>na</strong>lizi posameznih pravic sledi<br />

obrav<strong>na</strong>va teh v notranjem pravu. Avtor podaja praviloma


<strong>na</strong>jpomembnejše primerjalno-ustavne vidike posamezne<br />

pravice, s poudarkom <strong>na</strong> praksi Vrhovnega sodišča ZDA<br />

in Nemškega zveznega Ustavnega sodišča.<br />

Avtor govori v prvem delu celo o "post-e<strong>na</strong>jst-septembrskem<br />

obdobju", kjer je <strong>za</strong> ceno varnosti <strong>na</strong> kocko postavlje<strong>na</strong><br />

cela paleta človekovih pravic, tudi temeljnih, kot je<br />

prepoved mučenja. Izhajajoč iz klasifikacije človekovih<br />

pravic glede <strong>na</strong> generacije v prvem delu <strong>za</strong>jema<br />

področje temeljnih pravic in svoboščin ter državljanskih<br />

in političnih pravic. Poudarek je <strong>na</strong> izsledkih primerjalno-pravne<br />

prakse ter prakse Evropskega sodišča <strong>za</strong><br />

človekove pravice, ki v evropskem merilu postavlja tudi t.i.<br />

minimalne standarde človekovih pravic.<br />

Sledi obrav<strong>na</strong>va pravic druge generacije, torej ekonomskih<br />

in socialnih pravic, ki so v času ekonomske in socialne<br />

krize še posebej <strong>na</strong> udaru. Pri njihovem obrav<strong>na</strong>vanju<br />

izhaja predvsem iz pravne prakse Odbora <strong>za</strong> socialne<br />

pravice, ki deluje <strong>na</strong> podlagi Evropske socialne listine.<br />

Iz teh abstraktnih vidikov prehaja v konkretno a<strong>na</strong>lizo<br />

posameznih pravic v slovenski socialni in delovnopravni<br />

<strong>za</strong>konodaji. Četrti sklop a<strong>na</strong>lize pravic <strong>za</strong>jema pravice<br />

tretje generacije in s tem kolektivne pravice. Pri tem avtor<br />

podaja izvirno delitev <strong>na</strong> človekove pravice postindustrijske<br />

dobe (zdravje in okolje), pravice <strong>za</strong>ščite ogroženih<br />

skupin (npr. ženske), še posebej pravice otrok, kulturne<br />

pravice ter pravice <strong>na</strong>rodnih, etničnih in drugih manjšin ter<br />

pravice <strong>na</strong>rodov.<br />

Drugi del knjige se osredotoča <strong>na</strong> pravo človekovih pravic<br />

v oboroženih spopadih,<br />

ki ga avtor deli <strong>na</strong> pravico<br />

do uporabo sile, med<strong>na</strong>rodno<br />

vojno in humanitarno<br />

pravo, ter implementacijo<br />

med<strong>na</strong>rodnega humanitarnega<br />

prava v med<strong>na</strong>rodno<br />

kazensko pravo. Pri tem<br />

temeljito a<strong>na</strong>lizira pravico<br />

do uporabo sile <strong>na</strong> podlagi<br />

VII. poglavja Ustanovne listine<br />

OZN, med<strong>na</strong>rodno humanitarno<br />

pravo <strong>na</strong> podlagi<br />

Ženevskih konvencij ter pravno prakso Med<strong>na</strong>rodnega<br />

kazenskega sodišča <strong>za</strong> bivšo Jugoslavijo.<br />

— Izr.prof. dr. Rok Lampe<br />

Sejem informativa 2011<br />

Vseslovenski sejem izobraževanja, štipendiranja in <strong>za</strong>poslovanja<br />

je pretekli vikend, 21. in 22 januarja, potekal<br />

<strong>na</strong> Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Ta vsakoletni<br />

dogodek je <strong>na</strong>menjen osnovnošolcem in srednješolcem, ki<br />

se odločajo <strong>za</strong> <strong>na</strong>daljevanje svojega šolanja <strong>na</strong> različnih<br />

področjih in želijo informacije pridobiti s prve roke – <strong>na</strong><br />

sejmu se predstavlja vrsta srednjih, višjih in visokih šol ter<br />

fakultet.<br />

Na sejmu smo predstavljali tudi ponudbo <strong>GEA</strong> <strong>College</strong><br />

– Fakultete <strong>za</strong> <strong>podjetništvo</strong> in <strong>GEA</strong> <strong>College</strong> – Centra<br />

»Delo prof. dr. Roka Lampeta Pravo<br />

človekovih pravic vzbuja pozornost <strong>za</strong>radi<br />

širine pristopa k problematiki človekovih<br />

pravic. Tak širok pristop je gotovo posledica<br />

tega, da človekove pravice – tako individualne<br />

kot kolektivne – posegajo danes tako<br />

rekoč v vse sfere življenja posameznika in<br />

družbenih skupin (manjšine, <strong>na</strong>rodi).« je <strong>na</strong><br />

pot knjigi <strong>za</strong>pisal prof. dr. Ernest Petrič<br />

višjih šol. Naša stojnica je vzbujala veliko <strong>za</strong>nimanje med<br />

mladimi, katerim smo predstavili sam študij in dogajanja<br />

<strong>na</strong> <strong>na</strong>ših študijskih programih ter odgovorili <strong>na</strong> njihova<br />

vprašanja. S predstavitvami <strong>na</strong> stojnici so sodelovali tudi<br />

<strong>na</strong>ši študenti, ki so svoje izkušnje in študijske doživljaje delili<br />

z obiskovalci stojnice.<br />

Sejem je odlič<strong>na</strong> iztočnica tudi <strong>za</strong> prihajajoče informativne<br />

dneve, ki bodo letos potekali v petek, 11. februarja ob 10. in<br />

15. uri ter v soboto, 12. februarja ob 10. uri. Vabljeni!<br />

— Nataša Urbanija<br />

35

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!