Znotraj vrstni odnosi

IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA
12. Intraspecifična razmerja
1. INTRASPECIFIČNA RAZMERJA
a) Vpliv na rast in rodnost
b) Vpliv na rastlinsko biomaso
2. GOSTOTA IN STRES
3. MEHANIZMI REGULACIJE POPULACIJE - DISPERZIJA
4. SOCIALNE INTERAKCIJE
a) Socialna dominantnost
b) Teritorjalnost
5. DOMAČI OKOLIŠ
6. VPLIVI, KI SO NEODVISNI OD GOSTOTE
Intraspecifična razmerja:
- odvisna od gostote,
- neodvisna od gostote.
1. 1. INTRASPECIFIČNA RAZMERJA
Povratni učinek preko gostote populacije, ki vpliva na rodnost, umrljivost
in rastne in razvojne značilnosti osebkov.
Št.l.: 2006/2007
Kompeticija (tekmovanje) je razmerje med osebki iste ali različnih vrst, do
katerega pride ob pomanjkanju potrebnega vira. Dokler je na voljo toliko
vira, da omogoča osebkom preživetje in reprodukcijo, ne moremo
govoriti o kompeticiji.
Kompeticija med osebki vpliva na številčnost populacije oz. na njeno
nihanje (primer mesarske muhe slika št. 12.1).
1. INTRASPECIFIČNA RAZMERJA
• “Scramble" kompeticija: v primeru, da se vsi osebki pririnejo do
omejenega koščka vira, ki pa jim ne omogoča preživetja . Pojavlja se
močno nihanje v številčnosti populacije. Osebki med seboj ne reagirajo in
vsi so izpostavljeni premajhnemu viru hrane.
• eksploatacijska kompeticija: v primeru, da je vira nekoliko več in ne
pride do scramble kompeticije in pogina osebkov, vendar njegova omejitev
še vedno vpliva na osebke populacije. Osebki med sabo ne reagirajo in vsi
so izpostavljeni premajhnemu viru hrane.
• Interferenčna kompeticija: med osebki se pojavi fizični boj za omejene
vire. Eni si priborijo vir in preživijo, drugi propadejo.
1
2
3
1

Pri populacijah v katerih poteka
scramble ali interferenčna kompeticija
se pri pojavu omejevanja razpoložljivih
virov (predvsem hrana) kaže
zmanjševanje rasti (paglavci – slika
12.2)
1. INTRASPECIFIČNA RAZMERJA
a) Vpliv na rast in rodnost
Gostota vpliva tudi na spolno zrelost
(tjulnji pri 87%odrasle telesne teže) in na
rodnost (pri tjulnu z gostoto upada delež
samic, ki imajo mladiča upada, enako pri
jelenih – slika 12.3, 12.4).
Pri velikih sesalcih je odziv (velikost,
rodnost) na gostoto počasnejši in
mehanizmi gostote populacije postanejo
očitni ob približevanju nosilne kapacitete
okolja (slika 12.6, 12.7).
- ko se povečuje sklep krošenj
(pokrovnost tal se približuje 100%)
- ko rastlinam prične primanjkovati
rastnega prostora v koreninskem
sloju (pomanjkanje hranil in svetlobe)
pride do naravnega izločanja
(upadanje števila in povečevanje
mase in volumna osebkov), ki poteka
po zakonu -3/2.
Zakon -3/2: Če se gostota populacije
zmanjša za 1,5 oz. 3/2 enote se
volumen ali masa posamezne
rastline poveča za eno enoto.
Na grafu z logaritemskima osema je
nagib regresijske premice -1.5 oz. -
3/2 (slika 12.8).
1. INTRASPECIFIČNA RAZMERJA
b) Vpliv na rastlinsko biomaso
2. GOSTOTA IN STRES
Povečana gostota=> povečan socialni stres =>
Živali => hormonalne spremembe, ki oslabijo imunski sistem (večja
dovzetnost za bolezni => smrtnost) in imajo vpliv na smrtnost nerojenih
osebkov, motnje v oskrbi z mlekom => večja ogroženost novorojenih
osebkov.
=> sproščanje feromonov pri glodalcih: pri visokih gostotah se pojavi
sproščanje feromona, ki zavira spolno dozorevanje mladih živali =>
uravnavanje št. populacije.
Rastline => zmanjšana rast, manjši asimilacijski aparat, manjši indeks
listne površine => večja mortaliteta osebkov, dormanca semen, semenitve
na daljša časovna obdobja.
4
5
6
2

3. MEHANIZMI REGULACIJE POPULACIJE -
DISPERZIJA
Disperzije je samo eden od mehanizmov regulacije populacije (stres,
socialne interakcije).
Disperzija je lahko pogojena z gostoto lahko pa ne.
Prednasičena migracija: preden populacija doseže nosilno kapaciteto
okolja in preden pride do omejitev virov. Osebki, ki se selijo, so v dobrem
fizičnem stanju, obeh spolov in vseh starostnih razredov, imajo visoko
možnost preživetja.
Nasičena migracija: ko je dosežena nosilna kapaciteta. Večinoma mladi
neodrasli osebki in ostali "izločeni" osebki. Neobetavna prihodnost.
Disperzija je v povezavi z virom in ponorom populacije:
Ponor populacije je lahko prazen primeren habitat ali pa sprejemljiv
habitat, ki za določen čas omogoča preživetje.
Nevarnost poti iz vira k ponoru zato je pomembna presoja prednosti in
slabosti disperzije (tabela 12.1).
4. SOCIALNE INTERAKCIJE
Intraspecifično obnašanje se v socialnem vedenju odraža s stopnjo
tolerance med osebki iste vrste.
Agonisitčno vedenje (odnos med dvema osebkoma iste vrste, pri čemer
se poskuša uveljaviti odnos podrejenosti oz. nadrejenosti) tvorijo osnovo
socialne organiziranosti, ki se kaže v socialni dominanci in
teritorjalnosti.
• Socialna dominanca: individualna razdalja med osebki (srečanje
povzroči agresijo oz. se srečanju izogiba) ali dominantni odnosi med
socialno skupnostjo, ki si deli skupen življenjski prostor.
• Teritorialnost: posamezni osebki ali socialne skupine si porazdelijo
določen prostor, ga zasedejo in naselijo ter branijo njegove meje.
7
9
3

Temelji na intraspecifični agresivnosti
in netoleranci ter na dominanci enega
osebka nad drugimi. Med osebki stalno
prihaja do pojava dveh nasprotujočih
teženj: medsebojno privlačneje in
socialna netolerantnost.
Osebki si na osnovi dominance in
podrejenosti poiščejo svoj mesto v
skupini ali lokalni populaciji.
V skupini obstaja alfa osebek, ki je
dominanten vsem ostalim, potem beta,
ki dominira vsem razen alfi itd. do
omega, ki je vsem podrejen. => kljuvalni
red pri kokoših (slika 12.10a, b =>
obstaja tudi več sistemov)
4. SOCIALNE INTERAKCIJE
a) Socialna dominanca
4. SOCIALNE INTERAKCIJE
a) Socialna dominanca
Pri nekaterih živalih socialni položaj ni fiksen ampak se spreminja glede
na stanje v okolju, hormonski sistem oz. fizikalno-fizioloških stanj osebkov
(plodnost, rodnost, velikost, moč …).
Pri nekaterih vrstah obstaja prevlada moškega spola nad ženskam pri
drugih ne oz. sta deljene (volkovi: trop ima alfa samico in alfa samca,
parjenje alfa+alfa(beta), prevlada nad oskrbo s hrano, zavetjem, …
Težava vstopa v socialno strukturirano skupino => zavzame najnižji
položaj.
Skupina zaradi socialne strukture izloča posameznike => v ugodnih
pogojih lahko ustanovijo svojo skupino (volkovi).
4. SOCIALNE INTERAKCIJE
b) Teritorialnost
Teritorialnost: osebek ali socialna skupina brani območje, teritorij, in si ga
ne deli s svojimi tekmeci.
Osebki, ki naseljujejo teritorije tvorijo bolj ali manj urejene vzorce
prostorske razširjenosti (slika 12.11).
Osnovanje in branjenje teritorija služi predvsem povečanju verjetnosti
preživetja in povečanju uspešnosti razmnoževanja.
10
11
12
4

Vrabec
6 samcev
travnik
njiva
4. SOCIALNE INTERAKCIJE
b) Teritorialnost
sprememba teritorija
pred drugo gnezditvijo
Vrste teritorijev:
- teritorij splošnega namena (ptice pevke, sesalci-pižmovke): nastanek v
času parjenja, razpustitev po kočani vzreji mladičev
- paritveni in gnezditveni teritorij (orli)
- paritveni teritoriji (kljunač, prerijska kura)
- gnezditveni teritoriji (lastovice)
- prehranjevalni teritoriji (kolibriji, veverice)
-zimovališčni teritoriji (predvsem ptice)
4. SOCIALNE INTERAKCIJE
b) Teritorialnost
Branjenje teritorija:
-s petjem oz. oddajanjem zvoka (ptice, žabe, insekti)
-z vonjem (feromoni) preko urina oz. žlez z notranjim izločanjem (volkovi,
hijene, mačke, srnjaki)
Velika poraba energije za varovanje meje teritorija in odganjanje vsiljivcev
(srnjad) zato je velikost teritorija določena s koristmi in stroški, ki jih mora
osebek ali trop vložiti v vzdrževanje habitata in zadovoljevanje osnovnega
namena habitata (slika 12.14).
14
15
5

Branjenje teritorija:
4. SOCIALNE INTERAKCIJE
b) Teritorialnost
Osebki, ki si ne izborijo teritorija so izločeni npr. iz reprodukcije in živijo na
teritorijih ostalih živali in so z njimi v stalnih sporih (slika 12.16).
Teritoriji izločenih
osebkov
4. SOCIALNE INTERAKCIJE
b) Teritorialnost
Teritorialnost ne regulira populacije, če vsi osebki ali skupine dobijo svoj
teritorij. V kolikor je razpoložljivega habitata manj, potem je del populacije
izločen iz reprodukcije kar ima lahko vpliv na populacijo.
=> Z manjšanjem razpoložljivega habitata se teritoriji manjšajo, motenje
med teritoriji se poveča, vitalnost živali lahko upade in uspešnost
reprodukcije lahko upade.
5. DOMAČI OKOLIŠ
Domači okoliš (home range): področje na katerem živi določena žival
(neglede na to ali je teritorialna ali ne) tekom celega leta ali samo v
posamezni sezoni (ni potrebno, da je žival ves čas prisotna na celotnem
okolišu).
Lahko je enoten ali fragmentiran in povezan s prehodi.
Med domačimi okoliši pride velikokrat do prekrivanja. Na področju
prekrivanja prihaja do prevlade dominantnejšega osebka (slika 12.18).
Dva lisičja para
16
17
18
6

Velikost domačega okoliša
odvisna od:
-velikosti živali (velike večji),
-načina prehranjevanja
(rastlinojedi manjši, karnivori
večji okoliš) (slika 12.19).
5. DOMAČI OKOLIŠ
7. VPLIVI, KI SO NEODVISNI OD GOSTOTE
Gostota oz. število osebkov v populaciji je rezultat kombinacije faktorjev,
ki so odvisni od gostote populacije in od faktorjev, ki niso odvisni od
gostote. Med njimi izstopajo dejavniki okolja, predvsem vreme.
Nihanja in nepredvidljivost pojava vremenskih pojavov, ki v svoji
intenzivnosti nekoliko odstopajo od povprečja (veliko padavin, suše, visok
sneg, zime brez snega) vpliva na osebke in povzroča upadanje ali
naraščanje njihovega števila (celo do izumrtja) vendar njihovo pojavljanje in
intenzivnost ni odvisna od gostote populacij (izjema postaja človek).
19
20
7