poročilo 2003 - Ministrstvo za pravosodje in javno upravo

96
UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
postavki najemnine poslovnih prostorov smo leto 2003 zaključili z nekritimi obveznostimi v višini
8.020.785,08 sit.
V letu 2003 smo porabili 6.126.312 tisoč sit proračunskih sredstev, kar je za 435.053 tisoč sit ali 7,64 %
več kot v letu poprej. Povečanje porabe v letu 2003 v primerjavi z letom poprej se nanaša na povečano porabo
na postavkah za plače (8,3 %), na materialne stroške (14,1 %) in na zdravstveno zavarovanje obsojencev
(37,2 %), kjer smo prejeli dodatna sredstva. Na vseh ostalih postavkah je bila poraba v primerjavi z letom
2002 nižja. Na področju investicij in investicijskega vzdrževanja je bila poraba v letu 2003 v primerjavi
z letom poprej nižja za 9,1 %, prav tako smo kupili za 17,5 % manj opreme za paznike in 3,7 % manj posebne
varnostne opreme, manj sredstev smo prejeli za stroške najemnin poslovnih prostorov (za 4,6 %) in za izobraževanje.
Znižanje porabe za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obsojencev je posledica spremenjene
zakonodaje. Če ne upoštevamo dodatnih sredstev, smo v letu 2003 porabili 2,6 % več kot v letu poprej.
5. 2. 3. Stroški oskrbnega dne
Tabela 90: Povprečno stanje zaprtih oseb in vrednost oskrbnega dne v obdobju od leta 1996 do 2003
Leto 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003
povprečno stanje zaprtih oseb 682 763 810 949 1131 1203 1147 1120
oskrbni dan (v sit) 13.383 12.153 12.436 12.030 10.896 12.415 13.594 14.986
Stroški oskrbnega dne so izračunani tako, da je višina vseh proračunskih sredstev uprave deljena s številom
dni v letu in povprečnim številom zaprtih oseb. Strošek oskrbnega dne v letu 2003 je znašal 14.986
sit.
5. 3. PROSTORSKE RAZMERE
5. 3. 1. Zmogljivost zavodov in njihova zasedenost
Prostorska zmogljivost zavodov se izračunava na osnovi predpisanih standardov (9 m2 za samsko sobo in
7 m2 na osebo za večposteljne sobe). Po navedenih standardih je bila prostorska zmogljivost vseh zavodov
1.067 mest. V letu 2003 je bilo v vseh zavodih v povprečju za okoli 5 % več zaprtih oseb kot je bilo prostorskih
zmogljivosti, kar pomeni, da se je trend absolutne prenapolnjenosti zavodov nadaljeval že četrto leto
zapored. Podatki kažejo, da je bila zasedenost leta 2003 sicer nekoliko nižja kot v letu poprej, vendar pa
višja kot pred letom 2001. Iz literature in prakse je znano, da je kritična meja zasedenosti 80 % (20 % zmogljivosti
mora biti vedno na voljo). Podatki kažejo, da je bila v večini zavodov meja 80 % presežena, na šestih
lokacijah pa tudi meja 100 %.
Najbolj so bili zasedeni zavod Ljubljana (172,3 %), oddelek Radovljica (136,5 %), zavod Maribor (123,7 %),
zavod Dob (120,7 %) in oddelek Novo mesto (111 %), najmanj pa prevzgojni dom (37,2 %) in zavod Ig (41,3
%). V primerjavi z letom 2002 se je povprečno stanje zaprtih oseb povečalo v zavodih Ljubljana in Maribor
ter v oddelku Rogoza, v vseh ostalih pa se je zmanjšalo. Različna je bila tudi zasedenost znotraj posameznih
zavodov, saj se je pogosto dogajalo, da so bili posamezni oddelki prenapolnjeni, v drugih pa je bilo še
dovolj prostora. Težave zaradi prenapolnjenosti zavodov smo v upravi reševali s prerazporejanjem zaprtih
oseb iz bolj zasedenih v manj zasedene sobe, oddelke in zavode ter z drugimi ukrepi, kot so povečana skrb
za higieno ipd.