poročilo 2003 - Ministrstvo za pravosodje in javno upravo

sebni prostor brez pravice do dela za čas do štirih dni. V primerjavi z letom 2002 se je število disciplinskih
kazni prepovedi izhoda iz prevzgojnega doma zmanjšalo za 21,1 %. Podobno se je zmanjšalo tudi število disciplinskih
kazni namestitve v posebni prostor v prostem času oziroma namestitve v posebni prostor brez pravice
do dela (s sedem na tri).
Zanimivo je, da se je število mladoletnikov, ki so bili v disciplinskem postopku obravnavani več kot enkrat,
bistveno zmanjšalo v primerjavi z letom 2002. Od skupno 23 mladoletnikov, obravnavanih v disciplinskem
postopku v letu 2003, jih je bilo enkrat obravnavanih dvanajst, dvakrat dva, trikrat štirje, štirikrat pet in šestkrat
eden mladoletnik. Devetnajst disciplinskih kazni je bilo mladoletnikom izrečenih zaradi zlorabe zunajzavodskih
ugodnosti.
3. 9. 4. Število pritožb, vloženih zoper odločbe o izrečenih disciplinskih kaznih
Pravico do pritožbe zoper odločbo disciplinske komisije o izrečeni disciplinski kazni je v letu 2003 uveljavljalo
21 obsojencev, kar je za šest manj kot v letu poprej. Pritožbe so vložili obsojenci iz zavodov Dob, Ljubljana,
Maribor, Celje in Koper. Na ministrstvu za pravosodje, ki je pritožbeni organ druge stopnje, so 17 pritožb
zavrnili kot neutemeljenih, štirim pritožbam pa so ugodili in razveljavili odločbo disciplinske komisije
ter jih vrnili v ponovno odločanje organu prve stopnje. Pri vlaganju in reševanju pritožb zoper odločbo o izrečeni
disciplinski kazni obsojencem se še vedno pojavlja problem, da se pritožniki ne držijo pouka o pravnem
sredstvu, po katerem bi morali pritožbe vlagati v zavodu, kjer jim je bila izrečena disciplinska kazen. Velika
večina obsojencev pritožbe pošilja neposredno ministrstvu za pravosodje, ker zmotno mislijo, da zavod pritožbe
ne bo poslal pristojnemu organu. Delavci zavodov so v takih primerih v dilemi, ker ne vedo, kdaj postane
odločba izvršljiva. Postopek se tako zavleče, saj mora ministrstvo za pravosodje za disciplinski in osebni
spis zaprositi zavod preko uprave, hkrati pa je to huda ovira za spoštovanje rokov, v katerih mora biti izdana
odločba na drugi stopnji.
3. 10. POGOJNI ODPUST OBSOJENCEV IN MLADOLETNIKOV TER POMILOSTITVE
3. 10. 1. Pogojni odpust in predčasni odpust
LETNO POROČILO 2003 63
Postopek za pogojni odpust je potekal v skladu z veljavno zakonodajo in ustaljeno prakso. V letu 2003 je
komisija za pogojni odpust pri ministrstvu za pravosodje izdelala in posredovala upravi podrobnejša merila
za odločanje o pogojnem odpustu.
Podobno kot v letu 2002 so obsojenci tudi v tem letu v skupnih peticijah zahtevali, da bi morala komisija
za pogojni odpust obsojence pogojno odpustiti po polovici prestane kazni zapora, ker tako možnost dopušča
Kazenski zakonik RS. Zahtevali so tudi, da se merila za pogojni odpust podrobno opredelijo v zakonodaji.
Odbor za notranjo politiko Državnega zbora RS, ki je med drugim obravnaval tudi problematiko pogojnih
odpustov obsojencev, je sprejel sklep, da naj ministrstvo za pravosodje v sodelovanju z upravo pripravi
zakonodajo in na tej podlagi sprejme podzakonske akte, ki bodo urejali organ, ki odloča o pogojnem odpustu,
in odločanje o pogojnem odpustu.