poročilo 2003 - Ministrstvo za pravosodje in javno upravo

58
3. 7. 5. Obravnava obsojencev in mladoletnikov – invalidov, na smrt bolnih in starih oseb
V letu 2003 je bilo zaprtih 40 oseb v starosti od 59 do 80 let, med njimi jih je bilo osem starejših od 70 let.
Najstarejša obsojenca sta bila stara 80 let, eden je prestajal kazen v oddelku Radovljica, eden pa v oddelku
Slovenska vas. Aktivnosti in namestitev v zavodih so bili prilagojeni letom in zdravstvenemu stanju vsakega
posameznika.
V tem letu je v zavodu Dob pričela delovati skupina za samopomoč, v katero so bili vključeni starejši in bolni
obsojenci. Skupina se je sestajala enkrat mesečno in so jo vodile socialne delavke.
3. 7. 6. Obravnava obsojencev in mladoletnikov – storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost
V letu 2003 je bilo na novo sprejetih 43 obsojencev, storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost,
kar pomeni, da je trend priliva te kategorije obsojencev v zadnjih šestih letih približno enak. V letu 2003 je
njihov skupni delež znašal 7,3 odstotka obsojeniške populacije.
V zavodih je bilo v letu 2003 obravnavanih 126 tovrstnih obsojencev, med njimi sta bila dva mladoletna. Nameščeni
so bili v skoraj vseh zavodih ter oddelkih, tudi na odprtem oddelku z direktno napotitvijo sodišča
in v prevzgojnem domu.
Obravnava te kategorije obsojencev se ni bistveno razlikovala, večja previdnost je bila le pri podeljevanju zunajzavodskih
ugodnosti. Vključevali so se tako v individualne kot skupinske oblike obravnave in v ostale oblike
zavodskega življenja. Beležili smo primere, ko je bilo potrebno posameznike iz te kategorije zaščititi
pred nasilnimi soobsojenci. V teh primerih je bila njihova obravnava samo individualna.
Večina storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je bila vključena v psihološko obravnavo. Zanje
je značilno, da večinoma nimajo kritičnega odnosa do svojega kaznivega dejanja, več kot polovica pa ga celo
zanika. Psihološke obravnave so bile zato usmerjene predvsem v vzpostavljanje uvida in motiviranje za
spremembo. Zavodski delavci so za pomoč zaprošali tudi zunanje strokovnjake, predvsem psihiatre. Nekateri
bolj motivirani obsojenci so bili tako deležni tudi obravnave zunaj zavoda.
Med pripravo obsojencev na zunanje ugodnosti in odpust je bilo opravljeno veliko posvetovanj z različnimi
službami (s centri za socialno delo, šolami, z zdravstvenimi službami, ki so obravnavale žrtve, s policijo ipd.).
Namen je bil pripraviti okolje na postopno vračanje teh obsojencev v družbo. Zunajzavodskih ugodnosti so
bili deležni tisti obsojenci, ki so v obravnavi pokazali zahtevan napredek in so izpolnjevali vse z začasno strategijo
predpisane kriterije.
Zaradi zahtevnosti obravnave te kategorije obsojencev se je v letu 2003 začelo sistematično usposabljanje
22 zavodskih strokovnih delavcev, ki ga vodi zunanji strokovnjak. Psihologom, ki to populacijo obravnavajo,
bo v letu 2004 zagotovljena tudi ustrezna supervizija.
3. 7. 7. Obravnava žensk
UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
Prestajanje kazni žensk je tesno povezano s kulturnimi in z družbenimi pričakovanji, povezanimi z njihovo
vlogo v družini, še posebno z vlogo matere. Ženske kot matere so velikokrat doživljale prestajanje kazni in
oddaljenost od doma kot hudo stisko s stopnjevanimi občutki tesnobe, nemira, krivde in samoobtoževanja.
Težave so bile še večje ob hkratni odsotnosti drugega roditelja (zaradi sočasnega prestajanja kazni ipd.), kar
je zahtevalo iskanje načinov za reševanje stisk otrok. Posebne težave so bile pri obsojenkah, kjer stiki z družino
in otroki niso bili možni (velika oddaljenost od doma, tujke ipd.).
Razen v ženskem zavodu Ig so bile pripornice, upravno kaznovane in obsojenke zaprte še v zavodih Celje,
Koper in Maribor. Med žensko populacijo so bile tudi mladoletnice, in sicer ena mladoletna obsojenka v zavodu
Ig in dve mladoletnici v prevzgojnem domu.