poročilo 2003 - Ministrstvo za pravosodje in javno upravo

46
Sodelovanje s centri za socialno delo je vsebinsko najbolj opredeljeno. Strokovni delavci zavodov so imeli v
letu 2003 pri izvajanju individualnih načrtov z njimi največ stikov (54,8 %). Sodelovanje je večina zavodov
ocenila kot ustrezno. Največ so se povezovali s centri iz svoje regije, ker od tukaj – glede na regionalno načelo
prestajanja kazni – v večino zavodov prihaja največ obsojencev in je zaradi manjše oddaljenosti osebnih
stikov in strokovnih koordinacij lahko več. Po številu vzpostavljenih stikov v letu 2003 sledijo humanitarne
in delovne organizacije. Sodelovanje z drugimi ustanovami je bilo večinoma omejeno na upravne enote
in je povezano z urejanjem osebnih dokumentov obsojencev in mladoletnikov.
Osrednje vsebine socialnega dela v času prestajanja kazni
Vsebine dela so bile prilagojene posameznikovim potrebam in specifičnim življenjskim situacijam. Najpogostejše
vsebine so bile razreševanje aktualne socialne problematike, razbremenilni razgovori, socialno svetovanje
po načrtu in dogovoru, razreševanje socialne problematike v domačem okolju in delo z družino, pomoč
pri zaposlovanju med prestajanjem kazni in po odpustu, zagotavljanje materialne varnosti obsojenca
med prestajanjem kazni in po odpustu, reševanje nastanitvene problematike, ugotavljanje zmožnosti za delo
in invalidnosti, sodelovanje pri obravnavi odvisnosti ter urejanje in financiranje nekaterih oblik izobraževanja.
Pomembno vlogo pri delu z mrežami in reševanju težav posameznika ima socialno delo na terenu. V letu
2003 so socialni delavci opravili 149 obiskov na centrih za socialno delo (za več obsojencev hkrati), 73 na
domu obsojencev, 17 na zavodih za zaposlovanje, 23 na deloviščih in pri delodajalcih ter 124 različnih obiskov
v drugih ustanovah (upravne enote, zdravstvene in humanitarne organizacije, društva, sodišča ipd.).
Predodpustna faza
UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
V predodpustni fazi je celotna obravnava osredotočena na konkretne priprave na odpust: zaposlitev, nastanitev,
materialno pomoč in pripravo ožjega domačega okolja na vrnitev obsojenca ali mladoletnika. Pogosto
želje in pričakovanja obsojencev in mladoletnikov niso v skladu z možnostmi, postopke pa večkrat otežuje
tudi njihov protisloven odnos do prostosti, posebno pri daljših kaznih. Od skupno 961 odpuščenih obsojencev
in mladoletnikov jih je 388 (40,4 %) potrebovalo pomoč socialne službe pri urejanju življenja po odpustu.
Skupina za pripravo na odpust je delovala v oddelku Rogoza, do marca pa tudi v zavodu Koper (vključenih
je bilo 76 obsojencev). V drugih zavodih so pripravo na odpust izvajali v sklopu individualne obravnave in
malih socioterapevtskih skupin. V letu 2003 so v zavodih opravili 192 postpenalnih koordinacij s pristojnimi
centri za socialno delo, med njimi je bilo 24 širših (poleg centrov za socialno delo so se vključili tudi zavodi
za zaposlovanje, stanovanjski sklad, ipd.). Tovrstne koordinacije so potrebne zlasti za obsojence, ki so
prestali daljše kazni, in za mladoletnike.
Zaposlitev
Prenapolnjenost trga delovne sile, nižja izobrazbena raven obsojencev in politika zaposlovanja (postopek iskanja
zaposlitve za obsojence se na zavodu za zaposlovanje lahko začne šele po prestani kazni) otežujejo
zagotavljanje zaposlitve obsojencem po prestani kazni. V letu 2003 je delež obsojencev in mladoletnikov, ki
so imeli po odpustu urejeno zaposlitev, dosegal 39,4 %, kar je za 5,8 % manj kot v letu poprej. Več težav pri
zagotavljanju zaposlitve je bilo pri nezaposlenih pred nastopom kazni.