poročilo 2003 - Ministrstvo za pravosodje in javno upravo

poročilo 2003 - Ministrstvo za pravosodje in javno upravo poročilo 2003 - Ministrstvo za pravosodje in javno upravo

14.07.2013 Views

Prireditve, gostovanja Zavodske kulturne prireditve so se odvijale predvsem v času praznikov. V zavodih so v letu 2003 organizirali osem koncertov znanih glasbenih ustvarjalcev, tri projekcije filmov skupaj z njihovimi ustvarjalci, fotografsko razstavo, gledališko predstavo in zabavni večer z žongliranjem. Zavodski ansambel in vokalna skupina iz Doba sta ob dnevu žena gostovala v zavodu Ig. Obsojenci zavoda Celje so si zunaj zavoda ogledali štiri gledališke predstave, iz oddelka Murska Sobota pa film. V Prevzgojnem domu Radeče so izvedli prireditev »Pozdrav poletju«, kjer so javnosti prikazali življenje in aktivnosti gojencev. 3. 4. PSIHOLOŠKA DEJAVNOST Delo psihologov v zavodih je bilo v letu 2003 vsebinsko raznoliko in prilagojeno obravnavani populaciji. Vsi zavodski psihologi so z na novo sprejetimi zaprtimi osebami opravljali uvodne razgovore. Ponekod so jih opravili z vsemi, večinoma pa so se usmerjali na vedenjsko zahtevnejšo populacijo. V uvodnih razgovorih so zaprte osebe seznanjali z zavodskim življenjem. Predstavili so jim psihološke storitve in druge oblike zavodskih dejavnosti ter jih usmerjali in spodbujali k funkcionalnemu vedenju. Zaznavali so morebitno osebnostno problematiko, kot so prilagoditvene težave, odvisnost, samomorilna ogroženost in psihične težave, ter izpeljali potrebne ukrepe za obravnavo in rešitev problema. Uvodna diagnostika je bila bolj poglobljena v zavodih z manjšim prilivom zaprtih oseb. Uvodne psihodiagnostične ugotovitve so bile v pomoč pri izdelavi okvirnih individualnih programov dela z obsojenci. V nadaljnjem svetovalno-terapevtskem delu z obsojenci so psihologi te ugotovitve dopolnjevali v smislu procesne diagnostike. Tabela 41: Vrste psiholoških obravnav po kategorijah zaprtih oseb in po spolu v letu 2003 Vrsta obravnave LETNO POROČILO 2003 43 priporniki obsojenci UK mladoletniki skupaj ž m vsi ž m vsi ž m vsi ž m vsi ž m vsi uvodni 5 99 104 31 208 239 0 3 3 0 16 16 36 326 362 obravnave 17 272 289 63 1204 1267 0 0 0 55 327 382 135 1803 1938 intervence 4 23 27 13 123 136 0 3 3 25 97 122 42 246 288 razbrem. 3 121 124 76 499 575 0 2 2 312 925 1237 391 1547 1938 informativ. 0 291 291 0 274 274 0 5 5 120 288 408 120 858 978 SKUPAJ 29 806 835 183 2308 2491 0 13 13 512 1653 2165 724 4780 5504 V letu 2003 so psihologi opravili 362 uvodnih razgovorov, od tega 104 (28,7 %) s priporniki, 239 (66%) z obsojenci, tri z upravno kaznovanimi ter 16 z vsemi sprejetimi mladoletniki. Psihologi so skupaj opravili 5.504 razgovore. Dobra tretjina je bila svetovalnih in razbremenilnih razgovorov. V 288 primerih je šlo za psihološko intervenco, ki se izvaja ob akutnih osebnih stiskah, kot so samomorilne težnje in samopoškodbe, depresivna stanja ter akutne čustvene napetosti. Take vrste obravnave je bilo deležnih 120 oseb. 265 zaprtih oseb je bilo kontinuirano obravnavanih. Z njimi je bilo opravljenih 1.938 razgovorov, povprečna kontinuirana obravnava pa je trajala sedem seans. Na število seans je poleg posameznikove psihološke problematike vplival tudi časovni dejavnik (koliko časa je oseba zaprta v določeni ustanovi). Najdaljše kontinuirane obravnave tako potekajo v zavodu Dob, kjer obsojenci prestajajo najdaljše kazni – zabeležili so 62 primerov obravnav, ki so se nadaljevale iz preteklega leta. Poleg obravnav, povezanih s psihološko problematiko zaprtih oseb, so psihologi opravili tudi 978 informativnih razgovorov. Večina teh je bila opravljena z mladoletniki in s priprtimi osebami.

44 V letu 2003 so psihologi na različne načine obravnavali 785 zaprtih oseb, med njimi je bilo 217 pripornikov in 516 obsojencev. Kontinuirano je bilo obravnavanih 265 oseb, med njimi 185 obsojencev, 49 pripornikov in 31 mladoletnikov. Praviloma so bile obravnave pripornikov krajše, vendar mnoge med njimi strokovno nič manj zahtevne, še zlasti ob kriznih intervencah. Tovrstne pomoči je bilo deležnih 120 oseb, med njimi 13 mladoletnih. Tabela 42: Število psihološko obravnavanih oseb po kategorijah in po spolu v letu 2003 Število oseb 439 zaprtih oseb je bilo obravnavanih v obliki razbremenilnih, informativnih in uvodnih razgovorov. Predvsem mladoletne osebe so bile deležne različnih vrst obravnav. V primerjavi z letom 2002 se je v preteklem letu povečalo število obsojencev, ki so bili vključeni v kontinuirano psihološko obravnavo. Podaljšal se je tudi povprečen čas trajanja posamezne obravnave, in sicer s šestih na sedem seans. Zmanjšalo se je število kriznih intervenc in oseb, ki so jih bile deležne, kar v povezavi z zmanjšanim številom samopoškodb in samomorilnih poskusov kaže na boljše preventivno delo. Vrsto in vsebino obravnav so določale tako posameznikova problematika, motivacija in sposobnost za spremembo kot tudi strokovna izhodišča posameznih psihologov. Ta so pokrivala različna področja – od učenja spretnosti komuniciranja in socialnih veščin do razvojno-analitičnega in kognitivno-vedenjskega pristopa. Psihologi so se v letu 2003 vključevali tudi v obravnavo odvisnosti zaprtih oseb in v kadrovski izbor. Vsi psihologi so bili vključeni v program izobraževanja za obravnavo storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, ki smo ga organizirali v upravi, izvajalec pa je bil zunanji strokovnjak. 3. 5. SOCIALNO DELO IN POSTPENALNA DEJAVNOST 3. 5. 1. Socialna obravnava pripornikov UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ priporniki obsojenci UK mladoletniki skupaj ž m vsi ž m vsi ž m vsi ž m vsi ž m vsi obravnave 1 48 49 7 178 185 0 0 0 2 29 31 10 255 265 intervence 2 24 26 6 73 79 0 2 2 2 11 13 10 110 120 razgovori 5 137 142 42 210 252 0 9 9 2 34 36 49 390 439 SKUPAJ 8 209 217 55 461 516 0 11 11 2 39 41 65 720 785 4 Tudi v letu 2003 so v večini zavodov opravili uvodne razgovore z na novo sprejetimi priporniki. Dobra četrtina (307 ali 26,5 %) pripornikov je potrebovala in želela pomoč s socialnega področja, stik s centri za socialno delo pa so v zavodih vzpostavili za 168 priprtih oseb. Vsebine socialne pomoči priprtim osebam so bile podobne tistim v prejšnjih letih. Prevladovali so urejanje in ohranjanje stikov s svojci, urejanje osebnih dokumentov in denarnih zadev, pridobivanje stvarne pomoči od dobrodelnih organizacij (RK in Karitas), urejanje denarne pomoči ipd. 4 Nekatere zaprte osebe so bile deležne različnih vrst obravnave.

Prireditve, gostovanja<br />

Zavodske kulturne prireditve so se odvijale predvsem v času praznikov. V <strong>za</strong>vodih so v letu <strong>2003</strong> organizirali<br />

osem koncertov znanih glasbenih ustvarjalcev, tri projekcije filmov skupaj z njihovimi ustvarjalci, fotografsko<br />

razstavo, gledališko predstavo <strong>in</strong> <strong>za</strong>bavni večer z žongliranjem.<br />

Zavodski ansambel <strong>in</strong> vokalna skup<strong>in</strong>a iz Doba sta ob dnevu žena gostovala v <strong>za</strong>vodu Ig. Obsojenci <strong>za</strong>voda<br />

Celje so si zunaj <strong>za</strong>voda ogledali štiri gledališke predstave, iz oddelka Murska Sobota pa film. V Prevzgojnem<br />

domu Radeče so izvedli prireditev »Pozdrav poletju«, kjer so <strong>javno</strong>sti prika<strong>za</strong>li življenje <strong>in</strong> aktivnosti gojencev.<br />

3. 4. PSIHOLOŠKA DEJAVNOST<br />

Delo psihologov v <strong>za</strong>vodih je bilo v letu <strong>2003</strong> vseb<strong>in</strong>sko raznoliko <strong>in</strong> prilagojeno obravnavani populaciji.<br />

Vsi <strong>za</strong>vodski psihologi so z na novo sprejetimi <strong>za</strong>prtimi osebami opravljali uvodne razgovore. Ponekod so jih<br />

opravili z vsemi, več<strong>in</strong>oma pa so se usmerjali na vedenjsko <strong>za</strong>htevnejšo populacijo. V uvodnih razgovorih so<br />

<strong>za</strong>prte osebe seznanjali z <strong>za</strong>vodskim življenjem. Predstavili so jim psihološke storitve <strong>in</strong> druge oblike <strong>za</strong>vodskih<br />

de<strong>javno</strong>sti ter jih usmerjali <strong>in</strong> spodbujali k funkcionalnemu vedenju. Zaznavali so morebitno osebnostno<br />

problematiko, kot so prilagoditvene težave, odvisnost, samomorilna ogroženost <strong>in</strong> psihične težave, ter izpeljali<br />

potrebne ukrepe <strong>za</strong> obravnavo <strong>in</strong> rešitev problema. Uvodna diagnostika je bila bolj poglobljena v <strong>za</strong>vodih<br />

z manjšim prilivom <strong>za</strong>prtih oseb. Uvodne psihodiagnostične ugotovitve so bile v pomoč pri izdelavi<br />

okvirnih <strong>in</strong>dividualnih programov dela z obsojenci. V nadaljnjem svetovalno-terapevtskem delu z obsojenci<br />

so psihologi te ugotovitve dopolnjevali v smislu procesne diagnostike.<br />

Tabela 41: Vrste psiholoških obravnav po kategorijah <strong>za</strong>prtih oseb <strong>in</strong> po spolu v letu <strong>2003</strong><br />

Vrsta<br />

obravnave<br />

LETNO POROČILO <strong>2003</strong> 43<br />

priporniki obsojenci UK mladoletniki skupaj<br />

ž m vsi ž m vsi ž m vsi ž m vsi ž m vsi<br />

uvodni 5 99 104 31 208 239 0 3 3 0 16 16 36 326 362<br />

obravnave 17 272 289 63 1204 1267 0 0 0 55 327 382 135 1803 1938<br />

<strong>in</strong>tervence 4 23 27 13 123 136 0 3 3 25 97 122 42 246 288<br />

razbrem. 3 121 124 76 499 575 0 2 2 312 925 1237 391 1547 1938<br />

<strong>in</strong>formativ. 0 291 291 0 274 274 0 5 5 120 288 408 120 858 978<br />

SKUPAJ 29 806 835 183 2308 2491 0 13 13 512 1653 2165 724 4780 5504<br />

V letu <strong>2003</strong> so psihologi opravili 362 uvodnih razgovorov, od tega 104 (28,7 %) s priporniki, 239 (66%) z<br />

obsojenci, tri z upravno kaznovanimi ter 16 z vsemi sprejetimi mladoletniki.<br />

Psihologi so skupaj opravili 5.504 razgovore. Dobra tretj<strong>in</strong>a je bila svetovalnih <strong>in</strong> razbremenilnih razgovorov.<br />

V 288 primerih je šlo <strong>za</strong> psihološko <strong>in</strong>tervenco, ki se izvaja ob akutnih osebnih stiskah, kot so samomorilne<br />

težnje <strong>in</strong> samopoškodbe, depresivna stanja ter akutne čustvene napetosti. Take vrste obravnave je bilo deležnih<br />

120 oseb.<br />

265 <strong>za</strong>prtih oseb je bilo kont<strong>in</strong>uirano obravnavanih. Z njimi je bilo opravljenih 1.938 razgovorov, povprečna<br />

kont<strong>in</strong>uirana obravnava pa je trajala sedem seans. Na število seans je poleg posameznikove psihološke<br />

problematike vplival tudi časovni dejavnik (koliko časa je oseba <strong>za</strong>prta v določeni ustanovi). Najdaljše kont<strong>in</strong>uirane<br />

obravnave tako potekajo v <strong>za</strong>vodu Dob, kjer obsojenci prestajajo najdaljše kazni – <strong>za</strong>beležili so 62<br />

primerov obravnav, ki so se nadaljevale iz preteklega leta.<br />

Poleg obravnav, pove<strong>za</strong>nih s psihološko problematiko <strong>za</strong>prtih oseb, so psihologi opravili tudi 978 <strong>in</strong>formativnih<br />

razgovorov. Več<strong>in</strong>a teh je bila opravljena z mladoletniki <strong>in</strong> s priprtimi osebami.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!