poročilo 2003 - Ministrstvo za pravosodje in javno upravo

Oblike izobraževanj v zavodih
LETNO POROČILO 2003 41
71,5 % obsojencev in mladoletnikov, ki so bili vključeni v izobraževanje v letu 2003, se je vključevalo v programe
formalnega izobraževanja v zavodih. V letu 2003 je bilo mogoče obiskovati programe za pridobitev izobrazbe
v zavodu Dob (111 obsojencev), v zavodu Ljubljana (20 obsojencev) in v Prevzgojnem domu Radeče
(26 gojencev).
V zavodu Dob so obsojenci obiskovali osnovno šolo, programe srednjega poklicnega izobraževanja – gostinec,
natakar, strojni mehanik in strugar ter program srednje strokovne šole – gostinsko-turistični tehnik. Trije
obsojenci so v zavodu opravljali izpite za višjo šolo –program komercialist, eden pa za univerzitetni študij
prava. V okviru mednarodnega pilotskega projekta Leonardo da Vinci se 21 obsojencev v zavodu Dob
usposablja za poklic strojnega mehanika in strugarja. Cilj projekta je poleg pridobitve izobrazbe vzpostavitev
učinkovite mreže različnih strokovnih institucij, ki naj bi pripomogla k hitrejši socialni in delovni reintegraciji
zaprtih oseb po prestani kazni. V projektu, ki ga financira Evropska unija, poleg Slovenije (Zavod IRC,
B&Z in Izobraževalni center Novo mesto) sodelujejo še Nemčija, Anglija, Nizozemska in Estonija.
Že drugo leto imajo obsojenci v zavodu Ljubljana možnost obiskovanja osnovne šole.
V Prevzgojnem domu Radeče se gojenci vključujejo v redne izobraževalne programe za mladino, saj je zaradi
njihove mladosti izobraževanje primarnega pomena. V prevzgojnem domu je bilo tako 26 gojencev vključenih
v programe osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom in nižjega poklicnega izobraževanja
– programi obdelovalec lesa, obdelovalec kovin, pomočnik elektrikarja in ličar. Gojenci so se vključevali
tudi v programe neformalnega izobraževanja – program opismenjevanja in program delovnega usposabljanja
za pet različnih delovnih področij.
Poleg verificiranega izobraževanja je bilo v zavodih mogoče pridobivati tudi funkcionalna znanja. V oddelku
Rogoza je pedagoginja izvajala tečaj osnov angleškega jezika, v oddelku Novo mesto pa program opismenjevanja.
Oblike izobraževanj izven zavodov
Največ obsojencev, ki so se izobraževali v formalnih programih zunaj zavodov, je obiskovalo srednje poklicne
šole (27), po devet jih je obiskovalo osnovno šolo, srednjo strokovno šolo oz. gimnazijo in visoko šolo oz.
fakulteto, po sedem jih je obiskovalo nižjo poklicno šolo in poklicni tečaj oz. mojstrski, delovodski izpit, eden
pa se je vključil v višjo šolo. Med njimi je bilo šest obsojenk, ena mladoletna obsojenka in dva mladoletna
obsojenca.
Tretjina obsojencev in mladoletnikov, ki se je izobraževala v zunanjih izobraževalnih institucijah, je prestajala
kazen v zavodu Ljubljana (sem so bili zaradi bližine šol premeščeni tudi obsojenci iz drugih zavodov in oddelkov),
četrtina pa v zavodu Celje. Izven zavoda so se izobraževali tudi obsojenci in mladoletniki iz vseh ostalih
zavodov in oddelkov, razen iz oddelkov Novo mesto in Nova Gorica, kjer zaradi kratkih kazni ni bilo izraženega
tovrstnega interesa.
Dva obsojenca tujca sta opravljala izpit iz slovenskega jezika za pridobitev slovenskega državljanstva, dvanajst
obsojencev pa se je udeleževalo najrazličnejših tečajnih oblik izobraževanja (slovenski jezik, angleški
jezik, računalništvo, pleskar, upravljalec TGM, aromoterapevt).
Financiranje izobraževanja
Tri četrtine obsojencev in mladoletnikov, ki so se izobraževali v letu 2003, je imelo izobraževalne programe
plačane, bodisi iz državnega proračuna (66 %) ali iz sredstev EU – program Leonardo da Vinci (9 %). Brezplačno
šolanje je bilo tako omogočeno vsem, ki so se vključili v osnovnošolsko izobraževanje, v programe
rednega izobraževanja in v programe srednjega poklicnega izobraževanja na Dobu (za programe gostinec,
natakar in gostinsko-turistični tehnik so plačali le simbolično vpisnino). Osmim obsojencem je pri plačilu šolnine
oz. dela šolnine pomagal zavod Celje.