poročilo 2003 - Ministrstvo za pravosodje in javno upravo

PREDGOVOR
Tudi letošnje, že deveto poročilo Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, je nastalo na osnovi poročil zavodov
za prestajanje kazni zapora in prevzgojnega doma. Poročilo je dragocen vir najrazličnejših podatkov
in informacij o našem zaporskem sistemu v letu 2003. Prikazuje tako uspehe kot tudi težave, s katerimi se
srečujemo pri delu z zaprtimi osebami.
Najbolj vzpodbudno dejstvo je, da so se napovedi o ustalitvi števila zaprtih oseb potrdile tudi v praksi. Tako
je bilo v preteklem letu v povprečju zaprtih manj oseb kot v letu poprej, prav tako je bilo manj na novo sprejetih
oseb. Po kategorijah zaprtih oseb se je nekoliko povečalo število obsojencev, predvsem tistih z zapornimi
kaznimi, krajšimi od leta in pol. Izredno malo je bilo izrečenih kazni zapora do treh mesecev, ki bi bile
nadomeščene z delom v korist skupnosti ali humanitarnih organizacij, kar kaže na to, da ta alternativna oblika
kaznovanja v praksi še ni zaživela. Sodišča se praviloma odločajo za pogojno ali zaporno kazen. Tudi v
tem letu se je izrazito zmanjšalo število oseb, ki so bile kaznovane v postopku o prekršku. Ker se bo kmalu
začel uporabljati nov zakon o prekrških, ki ukinja zaporno kazen, je realno napovedovati zmanjšanje tudi v
prihodnjih letih. Manj je bilo tudi pripornikov, kar kaže, da se postopoma uveljavljajo tudi priporu alternativne
oblike, kot je hišni pripor. S 56 zaprtimi osebami na 100.000 prebivalcev Slovenija zanesljivo ostaja v
skupini držav z najmanj zaprtimi, ne le v Evropi, ampak tudi v svetu.
Tudi v preteklem letu smo se soočali s prenapolnjenostjo zavodov in številnimi drugimi notranjimi težavami.
Zaradi nezadostnega števila zaposlenih paznikov so bili ti preobremenjeni s prevelikim številom nadurnega
dela. Nujno potrebnih novih zaposlitev nam ni uspelo zagotoviti, vlada pa je dovolila prerazporeditev
določenega števila carinikov po vstopu v Evropsko unijo, kar bo odpravilo velik kadrovski primanjkljaj. Večino
težav smo glede na objektivne pogoje in možnosti uspešno reševali, za kar gre zasluga vsem zaposlenim,
ki so kljub preobremenjenosti odgovorno opravili svoje delo. Primerjava podatkov z letom poprej kaže,
da se je zmanjšalo število pobegov iz zaprtih delov zavodov (najmanj po osamosvojitvi), število nevrnitev s
prostih izhodov, število samomorov, samopoškodb in smrti med zaprtimi osebami, število napadov na delavce
ter število uporab prisilnih sredstev; povečalo pa se je število konfliktov (predvsem v prezasedenih zavodih),
nesreč pri delu in število odkritih najdb droge.
Za vse, ki delamo v zaporskem sistemu, je izredno pomembno, da zunanji nadzorstveni organi, kot je varuh
človekovih pravic, niso ugotovili večjih napak oz. sistematičnega kršenja človekovih pravic, kar vsekakor
predstavlja pomembno potrditev našega dela in usmeritev za delo v prihodnje.
Ob 9. aprilu, dnevu Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, iskreno čestitam vsem sodelavcem, obenem
pa se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri pripravi poročila.
Dušan VALENTINČIČ,
direktor