20.06.2013 Views

aktualno - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

aktualno - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

aktualno - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

predstojnika in doda, da pri svojem delu<br />

odlično sodelujejo z matičnim oddelkom<br />

Kliničnega oddelka za abdominalno<br />

kirurgijo v UKCL. Z izrazom »urgenca<br />

s ceste« želi sogovornik povedati, da<br />

obravnavajo predvsem paciente, ki so<br />

sprejeti prek ambulante Splošne nujne<br />

medicinske pomoči Zdravstvenega<br />

doma <strong>Ljubljana</strong>. Na KO za abdominalno<br />

kirurgijo v bolnišnici dr. Petra Držaja velja,<br />

da je več kot polovica bolnikov sprejetih<br />

in pregledanih še isti dan. Na naše<br />

vprašanje, če se da oceniti, v katerem<br />

delu dneva imajo največji naval, zaposleni<br />

odgovarjajo, da je to izjemno težko<br />

oceniti. »Ure dežurstva so popolnoma<br />

Na KO za hipertenzijo edini v Sloveniji uporabljajo metodo merjenja hitrosti pulznega vala<br />

in centralnih parametrov, s čimer ocenijo zgodnjo prizadetost tarčnih organov. »S tem<br />

lahko že v zgodnji fazi določimo, ali bolnik potrebuje zdravljenje. Težko je namreč nekomu<br />

brez argumentov predpisati, da mora nadaljnjih 40 let jemati zdravila, ki seveda niso brez<br />

stranskih učinkov,« pove prof. dr. Accetto.<br />

V ambulantni KO za hipertenzijo Interne<br />

klinike, pove predstojnik Rok Accetto, celotna<br />

obravnava bolnika poteka timsko:<br />

eno administratorko imajo za vseh šest<br />

ambulant, zdravnik in medicinska sestra<br />

pa skrbita za dve ordinaciji »hkrati«.<br />

mag. Bojan Žakelj, predstojnik Kliničnega<br />

oddelka za abdominalno kirurgijo Kirurške<br />

klinike pove, da se na omenjenem oddelku<br />

bolnišnice dr. Petra Držaja ukvarjajo bolj z<br />

»urgenco s ceste«. Dodaja, da pri svojem<br />

delu odlično sodelujejo z matičnim oddelkom<br />

Kliničnega oddelka za abdominalno<br />

kirurgijo v UKCL.<br />

<strong>aktualno</strong><br />

nepredvidljive. Na določen dan imamo<br />

lahko deset nujnih operacij, naslednji<br />

dan pa skoraj nobene. Sicer pa v povprečju<br />

na dežurni dan opravimo 2.7 operacij,«<br />

pove mag. Žakelj. Na omenjenem<br />

oddelku imajo sicer enajst zaposlenih<br />

zdravnikov, skupno pa je na oddelku 120<br />

ljudi. »Ker je oddelek majhen, so lahko<br />

tudi odnosi bolj korektni. Zdaj denimo<br />

vsi točno vedo, da midva tukaj sediva<br />

in se pogovarjava, organizacija dela pa<br />

je tudi zato – ker vedno natančno vemo<br />

drug za drugega – precej lažja,« še pove<br />

mag. Bojan Žakelj.<br />

nedolgo nazaj niso zdravili niti<br />

Roosvelta, danes pa je zdravljenje<br />

hipertenzije izjemnega pomena<br />

<strong>Klinični</strong> oddelek za hipertenzijo je bil<br />

ustanovljen 19. marca 1982. Na vprašanje,<br />

zakaj relativno pozno osnovanje<br />

oddelka, tamkajšnji predstojnik, prof. dr.<br />

Rok Accetto odgovarja, da »hipertenzija<br />

ni stvar, ki bi bila kot veliko tveganje<br />

za zdravje spoznana zelo zgodaj«. Kot<br />

primer poda, da v času druge svetovne<br />

vojne tudi predsednik ZDA, Franklin<br />

d. Roosevelt, ni bil zdravljen, ker takrat<br />

hipertenzije enostavno niso zdravili.<br />

»Šele po drugi svetovni vojni je stroka<br />

prišla do spoznanja, kako veliko tveganje<br />

predstavlja hipertenzija za pojavnost<br />

srčno-žilnih in možganskih bolezni,«<br />

pove prof. dr. Accetto. Danes so dejstva<br />

znana: če v populaciji uspešno znižamo<br />

krvni tlak, se tveganje za možgansko kap<br />

zmanjša za 50 odstotkov, za srčno kap za<br />

16 odstotkov, tudi za ledvično popuščanje<br />

je tveganje pri nizkem krvnem tlaku<br />

bistveno nižje. V deželah, kjer so raven<br />

krvnega tlaka uspešno znižali, se je denimo<br />

bistveno spremenilo tudi število<br />

nevroloških bolnikov s kapjo. V Sloveniji<br />

smo pri rezultatih znižanja krvnega tlaka<br />

takoj za vodilnimi v svetu (Kanado in<br />

ZDA): iz približno 9-odstotne urejenosti<br />

krvnega tlaka iz leta 2001 smo v lanskem<br />

letu dosegli 35-odstotno urejenost krvnega<br />

tlaka pri populaciji.<br />

na hipertenziji dobra timska<br />

obravnava<br />

Hipertenzija je kronična bolezen, kar je<br />

v približno 90 odstotkih gensko pogojena.<br />

Tudi zato je izjemno pomembno<br />

osveščanje o nevarnostih, meni prof. dr.<br />

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />

9

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!