aktualno - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana
aktualno - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana
aktualno - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>aktualno</strong><br />
Za odprtje »kriv« tudi žar in napor<br />
zaposlenih ob prvi selitvi oddelka<br />
o svojih pogledih na potek gradnje je za nas spregovoril tudi Janez Zemljarič, direktor kliničnih bolnic<br />
v času med letoma 1968 in 1973 – v času ključnih premikov gradnje glavne stavbe UkCl<br />
Služba za odnose z javnostmi, Sabina vrhnjak<br />
»Človek redko doživi tolikšno srčnost,<br />
odgovornost in moč, s kakršno so graditelji<br />
in osebje kliničnega centra (današnji<br />
UKCL, op.p.) takrat ustvarjali to prepotrebno<br />
dobrino slovenskega zdravstva<br />
in celotne družbe,« se danes spominja<br />
Janez Zemljarič, direktor <strong>Klinični</strong>h bolnic<br />
v času med letoma 1968 in 1973. Po<br />
35 letih od otvoritve posteljnega objekta<br />
lahko samo še z večjo prepričljivostjo<br />
potrdim nekoč izrečen stavek: da smo<br />
takrat zmogli skoraj nemogoče, pove<br />
v našem pogovoru, v katerem izpostavlja,<br />
da so se klinične bolnice dolga leta<br />
spopadale z izjemno težkimi razmerami.<br />
Vprašanje, kdaj in kako se lotiti sprememb,<br />
je bilo odprto ves povojni čas.<br />
»Zdravniki,<br />
medicinske sestre<br />
in drugo osebje so<br />
z neponovljivim<br />
žarom in napori<br />
izvajali delo v<br />
novi stavbi sredi<br />
gradbišča.«<br />
»Med vnemo za spremembe po začetku<br />
priprav v 1965. letu smo se srečevali s številnimi vprašanji, ključni sta bili dve:<br />
prvo je bilo vsebinsko (ali naj zgradimo<br />
sodoben klinični center ali novo mestno<br />
bolnišnico), drugo pa tisto stalno vprašanje,<br />
kako zagotoviti financiranje,« pove<br />
sogovornik. Ravno zaradi težav v zvezi s<br />
financiranjem se je gradnja, se spominja<br />
Janez Zemljarič, leta 1970 skoraj ustavila.<br />
»Zaradi neznosnih razmer, zlasti v kirurških<br />
strokah, smo se kljub vsemu med<br />
gradnjo odločili za postopno selitev v<br />
nastajajoči hospitalni objekt. Konec leta<br />
1970 se je v 8. nadstropje nove stavbe<br />
preselil urološki oddelek stare kirurške<br />
klinike,« pove sogovornik. »Zdravniki,<br />
medicinske sestre in drugo osebje so z<br />
neponovljivim žarom in napori izvajali<br />
delo v novi stavbi sredi gradbišča. Ravno<br />
njihova prizadevnost in neomajna<br />
vztrajnost sta nas pripeljala do tega, da<br />
smo vendarle zbrali moči in sredstva za<br />
postopno nadaljevanje dela (končni dogovor<br />
je bil, da je 40 odstotkov financiral<br />
republiški proračun, 30 odstotkov 5<br />
Janez Zemljarič<br />
mestnih ljubljanskih občin, 30 odstotkov<br />
pa 23 občin ljubljanskega okraja), ki je<br />
leta 1975 pripeljalo do otvoritve prvega<br />
dela,« doda Janez Zemljarič.<br />
odgovornost, prodornost in angažiranje<br />
vseh<br />
Za dokončanje stavbe in nadaljevanje<br />
gradnje je bil izjemno pomemben nov,<br />
popolnejši program <strong>Klinični</strong>h bolnic, ki<br />
je nastal leta 1971: v njem je dozorelo<br />
spoznanje, da je gradnja dokončno stekla,<br />
program pa je poleg posteljnega<br />
dela opredelil še diagnostične, terapevtske<br />
in oskrbovalne enote. »Ta povsod<br />
soglasno sprejet dokument je v nekaterih<br />
delih aktualen še danes, predvsem<br />
v jasni opredelitvi, da se mora Slovenija,<br />
potem ko bo izgrajen tako velik in sodoben<br />
center, hkrati opredeliti tudi potrebno<br />
delitev dela in širši ustrezen razvoj<br />
bolnišnične dejavnosti in drugih objektov,«<br />
pove Zemljarič. V novem programu<br />
je bilo razširjeno tudi število dejavnosti,<br />
ki so prehajale v moderno opredelitev<br />
in tehnološko izpopolnjevanje objektov<br />
za diagnostiko, kurativo, rehabilitacijo in<br />
kvalitetno pedagoško ter raziskovalno<br />
delovanje.<br />
»Ni mogoče opisati, s kakšno odgovornostjo,<br />
prodornostjo in angažiranjem so<br />
poslej nastajali projekti, odločitve o gradbeni<br />
zasnovi in vsa gradbeniška in instalacijska<br />
dela. Med drugim je bilo delo<br />
tako organizirano, postopki pa usklajeni<br />
do te mere, da nikjer niso bile potrebne<br />
spremembe in drugačne rešitve,« pove<br />
Zemljarič. Prepričan je, da je do dokončanja<br />
gradnje pripeljala neustavljiva notranja<br />
moč, znanje, enotnost in privrženost<br />
vseh sodelujočih: tako gradbincev<br />
kot tudi vseh zaposlenih. Nemogoče je<br />
izpostavljati izredne prispevke posameznikov,<br />
meni sogovornik.<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
7