aktualno - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana
aktualno - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana aktualno - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana
30 utrip UKCL V UKCL odslej izmenjava HOPE letošnji organizatorji smo v UkCl predstavili enomesečni program izmenjav Evropske zveze bolnišnic in zdravstvenih organizacij (HoPE), ki nudi vpogled v evropske zdravstvene sisteme skoraj dvesto strokovnjakom letno; izkušnja iz Švedske govori o izjemni samostojnosti medicinskih sester. Blaž vrhnjak nedavno smo v UkCl predstavili enomesečni program izmenjav Evropske zveze bolnišnic in zdravstvenih organizacij (HoPE), ki smo se mu v Sloveniji v letošnjem letu pridružili prvič. ključni namen izmenjave je spoznavanje pristopov posameznih držav pri ravnanju z določenimi zdravstvenimi problemi; letošnja tematika so bila kronična obolenja. Zaradi različnih okolij, v katerih najrazličnejši zdravstveni sistemi delujejo, so odgovori na iste izzive po različnih državah različni. da bi se podučili, kako omenjene spremembe vplivajo na zdravstvena sistema v veliki Britaniji in na Švedskem, sva letos v tujino na enomesečno izmenjavo odpotovala dva Slovenca, hkrati pa smo v Sloveniji gostili dva tujca, Portugalca in Španko. organizacija izmenjave je potekala v sodelovanju med Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije, Splošno bolnišnico Slovenj Gradec ter Psihiatrično bolnišnico idrija. Čakalnice na Švedskem so prazne – predvsem zaradi izjemno samostojnih medicinskih sester Sam sem se v okviru izmenjave odpravil na Švedsko, v regijo Norbotten, obiskal sem dve bolnišnici in štiri zdravstvene domove. Prva stvar, ki mi ni šla v račun, je bilo „pomanjkanje“ bolnikov. Čakalnice so bile prazne! V vseh zdravstvenih domovih! Ob poizvedovanju sem izvedel, da so tudi oni še nedavno imeli gnečo v čakalnicah, pa so se raje odločili za drugačen pristop: bolnik ima pravico do interakcije z zdravstvenim delavcem še isti dan. Vsi zdravstveni domovi imajo v ta namen ob posebnih urah, nekateri ves delovni dan (redni delavnik nekje do pete ure) odprte telefonske linije, na katere so oglašajo medicinske sestre, ki so visoko usposobljene in zelo samostojne. Same triažirajo bolnike, si tiste, za katere ocenijo, da je to potrebno, naročijo na pregled k sebi (večinoma isti dan) ali pa jih (isti dan) naročijo na pregled k zdravniku. Sestre, ki so diplomirale in večinoma opravile krajše podiplomsko izobraževanje na univerzi, so sposobne same prepoznati in pozdraviti večino „vsakdanjih“ obolenj – tujke v koži in kožna obolenja, blaga vnetja ipd. Same predpisujejo nekatera zdravila (vključno z antibiotiki). Na svoje znanje in sposobnosti so zelo ponosne in delo rade opravljajo. Za sistem pa je takšno delo tudi cenejše. Za področje sladkornih bolnikov sestre odmerjajo vso terapijo Tudi sladkorne bolnike oskrbujejo sestre v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, ki sledijo smernicam, predpisujejo in odmerjajo vso terapijo (vključno z inzulinom); zdravnik revidira stanje bolnika in zdravljenje približno enkrat letno ter daje usmeritve za v prihodnje. Dnevno zdravnik v zdravstvenem domu pregleda 8–16 bolnikov ter opravi deset ali več telefonskih posvetov z bolniki ali drugimi člani zdravstvenega tima. Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana \ december 2010 Pozitivno presenečen sem bil nad aplikacijo znanih populacijskih podatkov o obolevnosti na konkretne populacije, za katere skrbijo zdravstveni domovi, in kako to vpliva na načrtovanje zdravstvene oskrbe. Sestre - reševalci same pregledujejo hudo bolne/poškodovane bolnike, včasih stotine kilometrov od bolnišnic. Razdalje premagujejo tako, da znajo samostojno stabilizirati bolnika (npr.: celotna terapija pljučnega edema, vključno z neinvazivnim mehanskim predihavanjem, je v domeni reševalcev) in da se močno naslanjajo na telemedicino (pošiljanje EKG posnetkov v bolnišnico, telefonski klici, razvijajo telekonferenčne zmožnosti v dežurstvih). Vsi v zdravstvenem timu so enakovredni partnerji. V bolnišnicah je bil vtis podoben – imajo zelo samostojne specialistične sestre (za kardiologijo, sladkorno bolezen, pulmologijo, nefrologijo ...), ki opravijo velik del dela. Zelo samostojni so tudi fizioterapevti (kontrole po ortopedskih operacijah le pri njih in če je vse v redu, pregled ortopeda ni več potreben) in babice. namestitev in en obrok dnevno zagotovi gostitelj Pri odhodu v tujino velja nekaj pravil: namestitev in en obrok dnevno zagotovi gostitelj, denarno nadomestilo za čas (plača) pa je dolžnost „domačega“ delodajalca. Stroški prevozov ipd. so stvar dogovora med udeležencem in njegovim delodajalcem. Po vsej Evropi veljajo enaka pravila, s katerimi se udeleženec in njegov delodajalec morata strinjati še pred prijavo za izmenjavo. Več informacij na www.hope.be; popolno poročilo o izkušnji s Švedske na www.sb-sg.si, zavihek "Kongresi, simpoziji, predavanja". Sestre, ki so diplomirale in večinoma opravile krajše podiplomsko izobraževanje na univerzi, so sposobne same prepoznati in pozdraviti večino „vsakdanjih“ obolenj na področju sladkorne bolezni, sem med drugim spoznaval na obisku v švedski bolnišnici Gällivare.
preberite Bodimo telesno aktivni in preprečimo sladkorno bolezen-bolezen sodobnega življenja Pogovor z doc.dr. Andrejem Janežem, dr. med., predstojnikom klinike za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, Univerzitetni klinični center ljubljana Meta Stvarnik Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika sladkorne bolezni, za katero zboli okoli 90 odstotkov vseh bolnikov s sladkorno boleznijo, predvsem srednja in starejša generacija odraslih. Zanjo je značilna trajno povišana raven glukoze v krvi, ki je posledica nezadostnega izločanja insulina iz trebušne slinavke in njegovega pomanjkljivega delovanja v skeletnem mišičju in maščevju. Svet in Slovenija Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da ima sladkorno bolezen okoli 6.4 odstotkov odraslih po svetu. V novem tisočletju je po svetu približno 285 milijonov bolnikov s sladkorno boleznijo. Napovedujejo, da se bo število do leta 2030 povečalo in preseglo 430 milijonov, kar pomeni, da bo prizadet 1 od 20 odraslih. Za Slovenijo predvidevajo, da bo leta 2030 imelo sladkorno bolezen 8.9 odstotkov prebivalstva. Danes je ta bolezen na četrtem mestu med vodilnimi vzroki umrljivosti v razvitih državah. Pojavnost te bolezni se povečuje z daljšanjem življenjske dobe in nezdravim načinom življenja s premalo gibanja in preveč hrane. Prav zaradi vse bolj razširjene debelosti je ta oblika bolezni v Sloveniji v porastu. Skrb dodatno vzbuja naraščanje telesne teže pri mladini. Zakaj je sladkorna bolezen tako usodna? »Znano je, da pri bolnikih s sladkorno boleznijo trajno zvečana glukoza v krvi sčasoma poškoduje žile, posebno oči, ledvica in živčevje. To lahko privede do slepote, motnje prekrvitev udov, amputacije, poškodbe živcev in odpovedi ledvic. Skrajšanje življenjske dobe sladkornih bolnikov tipa 2 gre v prvi vrsti na račun srčno-žilnih bolezni.« kako ugotovimo, da imamo sladkorno bolezen? »Sladkorno bolezen tipa 2 ugotovimo z meritvijo glukoze v krvi. Test lahko opravimo hitro in poceni. Če so prisotni značilni klinični simptomi sladkorne bolezni kot so povečana žeja, pogosto mokrenje in ne pojasnjena izguba telesne teže in je glukoza v krvi na tešče 7.0 mmol/l ali več oziroma naključno 11,1 mmol/l ali več, je diagnoza sladkorne bolezni potrjena. To preiskavo naj opravijo tudi osebe z zvečanim tveganjem zanjo, kot so bolezen v rodbini, debelost, zvečan krvni tlak ali zvečane maščobe v krvi. Smiselno je zgodnje odkrivanje bolezni in čim prejšnje zdravljenje.« kako lahko sami vplivamo na sladkorno bolezen? »Znižanje prekomerne telesne teže, dietna prehrana nasploh in telesna dejavnost izboljšajo stanje sladkorne bolezni in ostajajo ves čas bolezni temelj njenega zdravljenja. Takoj po odkritju bolezni so ti ukrepi včasih dovolj učinkoviti za dobro urejenost glukoze v krvi, pri nekaterih pa je treba že takoj začeti tudi z zdravili. Progresiven potek bolezni zahteva vedno bolj intenzivno zdravljenje, sprva z več vrstami tablet, končno pa pri mnogih bolnikih tudi z inzulinskimi injekcijami. Glede na to, da imajo diabetiki tipa 2 pogosto več dejavnikov tveganja za srčno žilne zaplete hkrati, poleg zvečane glukoze v krvi tudi zvečan tlak in zvečane maščobe v krvi, je smotrno z ustreznim zdravljenjem nadzorovati vsakega izmed njih. Zdravljenje zvišanega krvnega tlaka in krvnih maščob pri sladkornem bolniku je doživljenjsko. Izobraževanje je ključno za učinkovito zdravljenje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Bolnik sam izvaja zdravljenje po nasvetu zdravnika, kar lahko izvaja kakovostno samo z ustreznim razumevanjem bolezni, načinom zdravljenja, ki ga ima in tudi postopki ambulantne obravnave te kronične bolezni.« in kako je s telesno dejavnostjo pri bolniku s sladkorno boleznijo? »Danes vemo, da redna telesna dejavnost pomaga preprečevati nastanek različnih bolezni, nekatere pa celo tudi zdraviti. Ugodno deluje na presnovo in »Preventiva je vedno najboljša odločitev,« pravi doc. dr. Andrej Janež na druge dejavnike tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Priporočila za sladkorne bolnike so, da imajo vsaj 150 minut zmerne telesne vadbe, enakomerno razporejene preko vsaj treh dni v tednu. Znano je, da redna aerobna telesna vadba v 3-6 mesecih izboljša poleg krvnega sladkorja tudi druge dejavnike tveganja: zmanjša se telesna teža, tako da se predvsem zmanjša količina maščobe v predelu trebuha, zniža se sistolični krvni tlak za 4 mmHg, pomembno se zniža nivo trigliceridov, zviša se dobri holesterol HDL, obseg pasu pa se lahko ob redni aktivnosti zmanjša tudi do 7 cm.« kakšno je vaše priporočilo tistim, ki se nameravajo prepustiti prekomernemu uživanju hrane in pijače v prazničnih decemberskih dneh? “Lahko rečem samo, da je prostovoljno odrekanje nezdravim mastnim, sladkim, kalorično bogatim jedem in pijačam veliko lažje kot pot, ki je pred človekom, ko zboli. Pred njim je težko obdobje, saj se mora soočiti s sladkorno boleznijo, za katero je znano, da je neozdravljiva. Zahtevala bo spremembo življenjskega sloga in socialnega funkcioniranja, ob enem pa tudi veliko samonadzora in izobraževanja. Zato je pomembno, da se za zdrav življenjski način odločimo čim prej. Preventiva je vedno najboljša odločitev.” Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana \ december 2010 31
- Page 1 and 2: DECEMBER 10 06 ŠTEVILKA glasilo Un
- Page 3 and 4: Dragi sodelavci in sodelavke, uvodn
- Page 5 and 6: novogradnja je bila nujna Že med o
- Page 7 and 8: aktualno Za odprtje »kriv« tudi
- Page 9 and 10: predstojnika in doda, da pri svojem
- Page 11 and 12: v bolnišnici dr. Petra držaja tud
- Page 13 and 14: Kdo so bolniki, ki hemodializo ali
- Page 15 and 16: Medicinska odprava v Ugando aktualn
- Page 17 and 18: Po izkušnji: naš zdravstveni sist
- Page 19 and 20: aktualno »Pred vrnitvijo v UKCL se
- Page 21 and 22: operira. Na kliniki imamo princip,
- Page 23 and 24: aktualno Prvič na svetu uporabili
- Page 25 and 26: Obisk iz bolnišnice Katinara v Trs
- Page 27 and 28: ne z veliko prikrajšavo noge in ne
- Page 29: dogajanj poskrbeli, da nihče od te
- Page 33 and 34: Klinika za infekcijske bolezni in v
- Page 35 and 36: Interno glasilo Univerzitetnega kli
preberite<br />
Bodimo telesno aktivni in preprečimo sladkorno<br />
bolezen-bolezen sodobnega življenja<br />
Pogovor z doc.dr. Andrejem Janežem, dr. med., predstojnikom klinike za endokrinologijo, diabetes in<br />
presnovne bolezni, <strong>Univerzitetni</strong> klinični center ljubljana<br />
Meta Stvarnik<br />
Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša<br />
oblika sladkorne bolezni, za katero<br />
zboli okoli 90 odstotkov vseh bolnikov<br />
s sladkorno boleznijo, predvsem srednja<br />
in starejša generacija odraslih. Zanjo je<br />
značilna trajno povišana raven glukoze<br />
v krvi, ki je posledica nezadostnega<br />
izločanja insulina iz trebušne slinavke in<br />
njegovega pomanjkljivega delovanja v<br />
skeletnem mišičju in maščevju.<br />
Svet in Slovenija<br />
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje,<br />
da ima sladkorno bolezen okoli 6.4<br />
odstotkov odraslih po svetu. V novem<br />
tisočletju je po svetu približno 285 milijonov<br />
bolnikov s sladkorno boleznijo.<br />
Napovedujejo, da se bo število do leta<br />
2030 povečalo in preseglo 430 milijonov,<br />
kar pomeni, da bo prizadet 1 od 20<br />
odraslih. Za Slovenijo predvidevajo, da<br />
bo leta 2030 imelo sladkorno bolezen<br />
8.9 odstotkov prebivalstva. Danes je ta<br />
bolezen na četrtem mestu med vodilnimi<br />
vzroki umrljivosti v razvitih državah.<br />
Pojavnost te bolezni se povečuje z daljšanjem<br />
življenjske dobe in nezdravim<br />
načinom življenja s premalo gibanja in<br />
preveč hrane. Prav zaradi vse bolj razširjene<br />
debelosti je ta oblika bolezni v<br />
Sloveniji v porastu. Skrb dodatno vzbuja<br />
naraščanje telesne teže pri mladini.<br />
Zakaj je sladkorna bolezen tako<br />
usodna?<br />
»Znano je, da pri bolnikih s sladkorno<br />
boleznijo trajno zvečana glukoza v krvi<br />
sčasoma poškoduje žile, posebno oči,<br />
ledvica in živčevje. To lahko privede do<br />
slepote, motnje prekrvitev udov, amputacije,<br />
poškodbe živcev in odpovedi<br />
ledvic. Skrajšanje življenjske dobe sladkornih<br />
bolnikov tipa 2 gre v prvi vrsti na<br />
račun srčno-žilnih bolezni.«<br />
kako ugotovimo, da imamo<br />
sladkorno bolezen?<br />
»Sladkorno bolezen tipa 2 ugotovimo z<br />
meritvijo glukoze v krvi. Test lahko opravimo<br />
hitro in poceni. Če so prisotni značilni<br />
klinični simptomi sladkorne bolezni<br />
kot so povečana žeja, pogosto mokrenje<br />
in ne pojasnjena izguba telesne teže in<br />
je glukoza v krvi na tešče 7.0 mmol/l<br />
ali več oziroma naključno 11,1 mmol/l<br />
ali več, je diagnoza sladkorne bolezni<br />
potrjena. To preiskavo naj opravijo tudi<br />
osebe z zvečanim tveganjem zanjo, kot<br />
so bolezen v rodbini, debelost, zvečan<br />
krvni tlak ali zvečane maščobe v krvi.<br />
Smiselno je zgodnje odkrivanje bolezni<br />
in čim prejšnje zdravljenje.«<br />
kako lahko sami vplivamo na<br />
sladkorno bolezen?<br />
»Znižanje prekomerne telesne teže, dietna<br />
prehrana nasploh in telesna dejavnost<br />
izboljšajo stanje sladkorne bolezni<br />
in ostajajo ves čas bolezni temelj njenega<br />
zdravljenja. Takoj po odkritju bolezni so ti<br />
ukrepi včasih dovolj učinkoviti za dobro<br />
urejenost glukoze v krvi, pri nekaterih<br />
pa je treba že takoj začeti tudi z zdravili.<br />
Progresiven potek bolezni zahteva vedno<br />
bolj intenzivno zdravljenje, sprva z<br />
več vrstami tablet, končno pa pri mnogih<br />
bolnikih tudi z inzulinskimi injekcijami.<br />
Glede na to, da imajo diabetiki tipa 2 pogosto<br />
več dejavnikov tveganja za srčno<br />
žilne zaplete hkrati, poleg zvečane glukoze<br />
v krvi tudi zvečan tlak in zvečane<br />
maščobe v krvi, je smotrno z ustreznim<br />
zdravljenjem nadzorovati vsakega izmed<br />
njih. Zdravljenje zvišanega krvnega<br />
tlaka in krvnih maščob pri sladkornem<br />
bolniku je doživljenjsko. Izobraževanje<br />
je ključno za učinkovito zdravljenje bolnikov<br />
s sladkorno boleznijo tipa 2. Bolnik<br />
sam izvaja zdravljenje po nasvetu<br />
zdravnika, kar lahko izvaja kakovostno<br />
samo z ustreznim razumevanjem bolezni,<br />
načinom zdravljenja, ki ga ima in<br />
tudi postopki ambulantne obravnave te<br />
kronične bolezni.«<br />
in kako je s telesno dejavnostjo<br />
pri bolniku s sladkorno boleznijo?<br />
»Danes vemo, da redna telesna dejavnost<br />
pomaga preprečevati nastanek<br />
različnih bolezni, nekatere pa celo tudi<br />
zdraviti. Ugodno deluje na presnovo in<br />
»Preventiva je vedno najboljša odločitev,«<br />
pravi doc. dr. Andrej Janež<br />
na druge dejavnike tveganja za nastanek<br />
bolezni srca in ožilja. Priporočila za sladkorne<br />
bolnike so, da imajo vsaj 150 minut<br />
zmerne telesne vadbe, enakomerno<br />
razporejene preko vsaj treh dni v tednu.<br />
Znano je, da redna aerobna telesna vadba<br />
v 3-6 mesecih izboljša poleg krvnega<br />
sladkorja tudi druge dejavnike tveganja:<br />
zmanjša se telesna teža, tako da se predvsem<br />
zmanjša količina maščobe v predelu<br />
trebuha, zniža se sistolični krvni tlak<br />
za 4 mmHg, pomembno se zniža nivo<br />
trigliceridov, zviša se dobri holesterol<br />
HDL, obseg pasu pa se lahko ob redni<br />
aktivnosti zmanjša tudi do 7 cm.«<br />
kakšno je vaše priporočilo tistim,<br />
ki se nameravajo prepustiti<br />
prekomernemu uživanju<br />
hrane in pijače v prazničnih decemberskih<br />
dneh?<br />
“Lahko rečem samo, da je prostovoljno<br />
odrekanje nezdravim mastnim, sladkim,<br />
kalorično bogatim jedem in pijačam veliko<br />
lažje kot pot, ki je pred človekom, ko<br />
zboli. Pred njim je težko obdobje, saj se<br />
mora soočiti s sladkorno boleznijo, za katero<br />
je znano, da je neozdravljiva. Zahtevala<br />
bo spremembo življenjskega sloga<br />
in socialnega funkcioniranja, ob enem<br />
pa tudi veliko samonadzora in izobraževanja.<br />
Zato je pomembno, da se za zdrav<br />
življenjski način odločimo čim prej. Preventiva<br />
je vedno najboljša odločitev.”<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
31
Change language