aktualno - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

aktualno
Prvič na svetu uporabili žilnega
robota za posege na femoralnem žilju
Gre za »pravega robota«, ki so ga posebej za to pripeljali iz ZdA, zdravnik pa lahko z njim upravlja od daleč
Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc
Na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca
in ožilja, Inštitutu za radiologijo in Kliničnem
oddelku za žilne bolezni Univerzitetnega
kliničnega centra Ljubljana so
v septembru prvič na svetu uporabili
žilnega robota za posege na femoralnem
žilju. Robot, ki so ga posebej
za to pripeljali iz ZDA, je prvi v razvoju
robotske tehnologije za potrebe žilne kirurgije,
in se pridružuje drugima dvema,
ki se uporabljata v elektrofiziologiji in kirurgiji
nasploh. Gre za »pravega« robota,
torej napravo, ki ne posnema zgolj roke
kirurgov, ampak zdravnik z njim upravlja
preko vmesnikov, ki nimajo nobene podobnosti
s kirurškimi ali drugimi inštrumenti.
To je mogoče opraviti daleč stran
od bolnika, lahko v drugi sobi, ali še dlje.
Ker se pri omenjenih posegih uporablja
tudi rentgenska naprava, je ta oddaljenost
pomembna, saj tako zdravstveni
delavci niso izpostavljeni rentgenskemu
sevanju.
Robot omogoča hitrejše in bolj natanč-
no vodenje katetrov in vodilnih žic po
telesu, z njim je mogoče voditi katetre
tudi v najbolj zvijugane predele, oziroma
v predele, ki so s klasično tehniko težko
dostopni, ali pa zahtevajo veliko časa, da
se do njih pristopi. V povezavi z robotom
so bili prvič na svetu uporabljeni specialni
katetri in vodila, katerih posebnost
je, da jih lahko zdravnik oziroma robot
krivi kakor želi, jih obrača, sprošča in na
ta način hitreje in enostavneje prodira
preko anatomsko težko ali težje dostopnih
predelov.
Posege, ki jih je odobrila Republiška etična
komisija, so opravili na 20 žilah, vsi posegi
so bili uspešni. Poglaviten namen, ki
si ga je zastavila ekipa, ki je pri tem sodelovala,
to je varnost sistema, je bil s tem
dosežen. Pri posegih je sodelovalo veliko
ljudi, tako domačih kot tujih strokovnjakov,
ki so preživeli v Sloveniji 14 dni.
V ožji ekipi so poleg prof. dr. Boruta Geršaka,
dr. med., ki je bil vodja raziskave, in
dr. Milenka Stankoviča, dr. med., sode-
lovali še ameriška strokovnjaka dr. Jean
Bismuth in prof. Alan Lumsden, domači
zdravniki prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.,
dr. Vinko Boc, dr. med., dr. Juš Kšela, dr.
med., in dr. Boris Robič, dr. med.; anesteziologi
doc. dr. Maja Šoštarič, dr. med.,
dr. Špela Mušič, dr. med., dr. Dominika
Oroszy, dr. med., dr. nenad danojevič,
dr. med., dr. Bojan Kontestabile, dr.
med., in dr. Nikola Andonov, dr. med..
Inštrumentarji Franci Pajk, dipl. MT,
Nina Visočnik, dipl. med. ses., Marija
Zrim, dipl. med. ses., Nina Samsa, dipl.
med. ses.; radiološki inženirji Marko Repnik,
Marko Klavžar in Matevž Čadej
ter anesteziološki tehniki Robert Copič,
DMT, Zlatko Grubešič, DMT, in Magdalena
Prelovšek, dipl. med. ses.
Z ameriške strani, ki razvija robote, pa so
bili prisotni številni inženirji in tudi oba
ustanovitelja, Fred Moll in Dan Wallace,
ki je bil pred tem, ko se je pričel ukvarjati
z izdelavo robotov, zaposlen v kontroli
vesoljskih poletov misij Shuttle (NASA).
Člana ožje ekipe, dr. Milenko Stankovič, dr. med., in prof. dr. Borut Geršak, dr. med., med delom v laboratoriju v Kaliforniji, ZDA.
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana \ december 2010
23