aktualno - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana
aktualno - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana
aktualno - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
DECEMBER<br />
10<br />
06 ŠTEVILKA<br />
glasilo Univerzitetnega klini;nega centra <strong>Ljubljana</strong><br />
4<br />
8<br />
15<br />
20<br />
35 let glavne stavbe UKCL<br />
Obisk bolnišnice dr. Petra Držaja<br />
Medicinska odprava v Ugando<br />
Intervju z asist. Markom Macuro:<br />
»Klinika potem, ko jo je David Beckham zapustil,<br />
ni nikogar več zanimala.«
2<br />
Iz vsebine<br />
Uvodnik<br />
Uvodni nagovor generalnega direktorja UKC <strong>Ljubljana</strong> ........................................................................... 3<br />
AktUAlno<br />
Vrhunska medicina v Ljubljani – 35 let nove stavbe Kliničnega centra ............................................... 4<br />
Spomini Zdravka Krvine, generalnega direktorja KCL med leti 1973 in 1979 ................................... 6<br />
Janez Zemljarič, direktor <strong>Klinični</strong>h bolnic od 1968 do 1973 o poteku gradnje glavne stavbe UKCL 7<br />
Obisk bolnišnice dr. Petra Držaja ........................................................................................................................ 8<br />
Transplantacija ledvic in hemodializa omogočata kvalitetno življenje ............................................... 12<br />
Medicinska odprava v Ugando ........................................................................................................................... 15<br />
Virtualno do svoje ambulante ............................................................................................................................. 18<br />
Intervju z Mojco Pučko, med. ses. na Oddelku urgentne interne medicine Interne klinike UKCL 19<br />
Intervju z asist. Markom Macuro, dr. med., iz KO za travmatologijo Kirurške klinike ...................... 20<br />
Ustanovitev ‘Partnerstva za prehrano in preventivo debelosti‘ ............................................................... 22<br />
Prvič na svetu uporabili žilnega robota za posege na femoralnem žilju ............................................ 23<br />
UtRiP UkCl<br />
Od prenosa krvi do skrbi za bolnike ................................................................................................................. 24<br />
Obisk iz bolnišnice Katinara v Trstu ................................................................................................................... 25<br />
Predavanje strokovnih sodelavcev iz Danske ............................................................................................... 25<br />
Nov endoskopski stolp na KO za reprodukcijo ............................................................................................. 25<br />
<strong>Center</strong> za vodenje otrok pred in po transplantaciji jeter Pediatrične klinike UKCL obeležil 15 let .. 26<br />
Prvič narejena operacija medenice po meri bolnika .................................................................................. 26<br />
Zaradi dnevne bolnišnice lahko bolniki v bolnici preživijo le nekaj ur ................................................ 27<br />
Kljub vsesplošni krizi športni duh ne popušča ............................................................................................. 28<br />
Slovenija ima na področju transplantacij dober okvir ............................................................................... 29<br />
V UKCL odslej izmenjava HOPE .......................................................................................................................... 30<br />
PREBERitE<br />
Pogovor z doc. dr. Andrejem Janežem, dr. med., predstojnikom Klinike za endokrinologijo,<br />
diabetes in presnovne bolezni UKCL ............................................................................................................... 31<br />
Gibanje za zdravje – tudi v zimskem času ...................................................................................................... 32<br />
kAJ MEniJo o nAS ............................................................................................................................................... 33<br />
AnkEtA<br />
Kaj vam pomeni sanjski vstop v novo leto? ................................................................................................... 34<br />
Vabimo vas, da tudi vi soustvarjate naše interno glasilo!<br />
Prispevke, obvestila in fotografije, ki jih želite objaviti v februarski številki internega<br />
glasila, pošljite v uredništvo do 5. januarja 2011.<br />
V uredništvi si pridržujemo pravico do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij,<br />
primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.<br />
Prispevke in fotografije nam pošljite po elektronski pošti na naslov:<br />
sabina.vrhnjak@kclj.si<br />
Zaželena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od<br />
2.500 znakov s presledki vred.<br />
Fotografije oddajte posebej ( ne v besedilu) v digitalni obliki: JPG, TIF… in obvezno<br />
navedite ime avtorja.<br />
Vaših prispevkov in fotografij ne honoriramo.<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
Interno glasilo Univerzitetnega<br />
kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong><br />
December 2010, številka 6<br />
<strong>Univerzitetni</strong> klinični center <strong>Ljubljana</strong><br />
Zaloška c. 2, 1550 <strong>Ljubljana</strong>, Slovenija<br />
Glavni urednik<br />
mag. Simon Vrhunec<br />
Odgovorna urednica<br />
Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov.<br />
Uredniški odbor<br />
prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup, dr. med.,<br />
višja svetnica<br />
Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.<br />
Darinka Klemenc, dipl. m. s.<br />
Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.<br />
prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med.,<br />
višja svetnica<br />
Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.<br />
Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.<br />
Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc.<br />
Lektoriranje<br />
Apolonija Kališnik, prof. slov. jez. in dipl.<br />
sploš. jez.<br />
Fotografije<br />
Jolanda Kofol, Marjana Česenj, Matej<br />
Družnik in drugi<br />
Oblikovanje<br />
Stvarnik d.o.o./Camera d.o.o.<br />
Tisk<br />
Grafika Gracer d.o.o.<br />
Naklada<br />
3.000<br />
glasilo Univerzitetnega klini;nega centra <strong>Ljubljana</strong><br />
Glasilo je v elektronski obliki na<br />
naslovu http://www3.kclj.si<br />
DECEMBER<br />
10<br />
06 ŠTEVILKA<br />
4 35 let glavne stavbe UKCL<br />
8 Obisk bolnišnice dr. Petra Držaja<br />
15 Medicinska odprava v Ugando<br />
20 Intervju z asist. Markom Macuro:<br />
»Klinika potem, ko jo je David Beckham zapustil,<br />
ni nikogar več zanimala.«
Dragi sodelavci in<br />
sodelavke,<br />
uvodnik<br />
nekaj dni pred izidom te številke internega glasila Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong><br />
je minilo 35 let od odprtja glavne stavbe in diagnostično, terapevtsko, servisnega (DTS) objekta,<br />
kjer izvajamo večino naše dejavnosti. Od začetka naseljevanja tega objekta, ki skupno meri kar<br />
80 tisoč kvadratnih metrov, je minilo 40 let.<br />
V času odprtja je bil <strong>Klinični</strong> center ena najmodernejših bolnišnic v tem delu sveta. Bil je v ponos<br />
takratnemu zdravstvu, medicini, pa tudi državi, v kateri smo takrat živeli. Nedvomno je bila<br />
izgradnja glavne stavbe Kliničnega centra investicija vseh investicij. Podobnega investicijskega<br />
ciklusa verjetno kaj kmalu ne bomo doživeli – predvsem zato, ker se soočamo s časom recesije.<br />
Dejstvo je tudi, da za izvedbo ni pomemben samo čas, temveč je potrebnega tudi ogromno<br />
poguma. Pogum so takrat našli – za to gre posebna zahvala vodstveni ekipi Kliničnega centra v<br />
času več let trajajoče gradnje. <strong>Klinični</strong> center, kakršen je bil zgrajen takrat, nam daje danes osnovo,<br />
da lahko razmišljamo in načrtujemo spremembe in dogradnje, ki so izvedljive.<br />
Želeli bi si tako pomembno obletnico proslaviti slavnostno in razkošno. Žal pa časi niso ugodni<br />
za izkazovanje razkošja. Želeli smo si v obletnico proslaviti z zaključkom kakšne pomembnejše<br />
investicije: npr. s slavnostnim odprtjem nove Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno<br />
kirurgijo ali pa z zaključkom kakšnega od pomembnejših delov prenove DTS. Žal investitor – Republika<br />
Slovenija – zaradi različnih vzrokov tega ni uspel zagotoviti.<br />
Kljub temu se lahko v letošnjem letu, ki se zaključuje, pohvalimo z zelo pomembnimi premiki.<br />
Po dveh desetletjih od centralizacije Univerzitetnega kliničnega centra smo uspešno sprožili<br />
projekt ponovne poslovne decentralizacije. Vodstva klinik se soočajo z novimi izzivi, povezanimi<br />
z odgovornostjo do izvedbe programa in do sredstev, ki jih imajo za to na voljo. Uveljavili smo<br />
nova pravila na področju donacij za izobraževanje in na področju kliničnega preskušanja. Naše<br />
delo postaja vedno bolj transparentno. Povečujemo število zaposlenih zdravstvenih delavcev in<br />
uveljavljamo nove pristope pri organizaciji našega dela, tako da je le to opravljeno z manj dela<br />
preko rednega delovnega časa.<br />
Spoštovane sodelavke in sodelavci, <strong>Univerzitetni</strong> klinični center <strong>Ljubljana</strong> predvsem po vaši zaslugi<br />
v vseh pogledih postaja odlična inštitucija. Da bomo odlični ostali tudi v prihodnjem letu,<br />
vam in vsem vašim že zdaj želim prijetne praznike in nadvse lepo ter zadovoljstva polno novo<br />
leto. Srečno 2011!<br />
mag. Simon Vrhunec, generalni direktor UKCL<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
3
4<br />
<strong>aktualno</strong><br />
Vrhunska medicina v Ljubljani –<br />
35 let nove stavbe Kliničnega centra<br />
Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v ljubljani<br />
ob 35-letnici vselitve v novo stavbo UkC (29. 11. 1975), ki je bila svoj čas pojem za vrhunsko medicino v<br />
Jugoslaviji in kamor so se prihajali zdravit tudi najuglednejši predstavniki takratne države, poglejmo,<br />
kako naporno pot sta morala prehoditi slovenska družba in njeno zdravstvo, da so jo dobili. Slovenci<br />
smo težko dobili politično podporo iz nekdanje prestolnice v Beogradu, kjer je bila »centralna blagajna«,<br />
prav tako se zdravniki in arhitekti niso mogli zediniti, ali bi bilo bolje bolnišnico širiti ob Zaloški<br />
cesti ali jo preseliti na obrobje mesta. tudi razmišljanja o ločeni mestni bolnišnici in kliniki s fakulteto<br />
so zavlačevala odločitve. kresala so se torej politična, arhitekturna in strokovna mišljenja, ki so skoraj<br />
50 let zavirala izgradnjo prepotrebne bolnišnice. končno pa je nastala kot plod politične volje, saj je<br />
morala država zanjo globoko seči v žep.<br />
Zametki bolnišničnega zdravljenja na<br />
Kranjskem segajo v konec 18. stoletja, ko<br />
je bila l. 1786 v Ljubljani nasproti današnje<br />
kavarne Evropa ustanovljena prva<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
civilna bolnišnica na Kranjskem. Imela<br />
je le 12 postelj. Dobrih 100 let pozneje<br />
se je zaradi rasti mesta in medicinskega<br />
napredka, posledično pa tudi potresa<br />
l. 1895, preselila iz porušenega avguštinskega<br />
samostana na Ajdovščini na<br />
sedanjo lokacijo ob Zaloški cesti s 568<br />
posteljami.<br />
Gradnja nove stavbe KC - temeljni kamen so položili l. 1966, večina gradnje je potekala v času, ko je KC vodil Janez Zemljarič (1968-1973),<br />
odprt pa je bil v času direktorja Zdravka Krvine (foto Vlastja Simončič).
novogradnja je bila nujna<br />
Že med obema svetovnima vojnama<br />
so se pojavljale težnje za organizacijo<br />
popolne Medicinske fakultete (MF) ter<br />
izgradnjo novega, enotnega bolnišničnega<br />
centra. L. 1945 se je kompleks splošne<br />
bolnišnice ob Zaloški cesti skupaj s<br />
stavbo nekdanje šentpetrske vojašnice<br />
preimenoval v Klinične bolnice (KB).<br />
Nove klinike so se v naslednjih letih in<br />
desetletjih reorganizirale, mnoge so zamenjale<br />
lokacijo, marsikatera pa je bila<br />
tudi prenovljena. Kljub temu povečano<br />
število bolniških postelj ter funkcionalnih<br />
prostorov v KB ni zadostovalo potrebam<br />
mesta. Nujna je bila novogradnja.<br />
Maja 1961 je Mestni ljudski odbor <strong>Ljubljana</strong><br />
izbral projektantsko skupino pod<br />
vodstvom arhitekta Stanka Kristla. Skupina,<br />
ki se je imenovala H (hospital), naj bi<br />
nadaljevala s preučevanjem programa<br />
za zidavo nove bolnišnice v skladu s potrebami<br />
Ljubljane in celotne Slovenije.<br />
Nov kompleks naj bi bil namenjen zdrav-<br />
ljenju bolnikov hkrati pa naj bi predstavljal<br />
učno bazo študentom MF in medicinskih<br />
šol v Ljubljani. Kot lokacija je bila<br />
izbrana majhna površina med Ortopedsko<br />
kliniko in Polikliniko. Paziti so morali<br />
na povezanost nove klinike z obstoječimi<br />
ustanovami (Pediatrična, Infekcijska,<br />
Ortopedska in Stomatološka klinika, Poliklinika,<br />
Zavod za transfuzijo krvi, Virusni<br />
laboratorij, Zavod za zdravstveno in tehnično<br />
varnost ter poslopje za upravne<br />
namene kliničnega centra). Preprečiti so<br />
morali tudi morebitno podvojitev določenih<br />
medicinskih in tehničnih služb.<br />
Ker med obema svetovnima vojnama in<br />
tudi pozneje v Ljubljani niso zidali nobene<br />
bolnišnice v tako velikem obsegu in s<br />
tako zapletenim programom, so močno<br />
zaostajali za hitrim razvojem bolnišnične<br />
arhitekture po svetu.<br />
Pod vodstvom arhitekta Marka Šlajmerja<br />
je ljubljanski urbanistični zavod do leta<br />
1964 izdelal in predstavil urbanistični<br />
program za medicinski center v Ljubljani.<br />
V 30 letih bi po programu morali<br />
zgraditi dva posteljna objekta in delno<br />
sezidati tretjega, ki naj bi bil končna faza<br />
izgradnje bolnišničnih kapacitet ob Zaloški<br />
cesti. V novih objektih bi bilo 2.304<br />
postelj, v razširjenih in dograjenih že obstoječih<br />
objektih Infekcijske klinike, Pediatrične,<br />
Stomatološke, Dermatološke in<br />
Ortopedske klinike 1.322 postelj, v novem<br />
Onkološkem inštitutu 400 postelj,<br />
skupaj 4.026 postelj. Načrtovali so tudi<br />
preureditev prometne infrastrukture. Zaloška<br />
cesta naj bi bila po Cegnerjevi ulici<br />
in Vodmatskem trgu (sedaj Malenškovi<br />
ulici) priključena na Jenkovo in dalje na<br />
Masarykovo cesto, ki je bila predvidena<br />
kot štiripasovnica. Tedanja Njegoševa<br />
naj bi prav tako postala štiripasovnica in<br />
bila podaljšana preko Ljubljanice do Poljanske<br />
ceste in naprej, kar se sedaj pripravlja.<br />
Zaloška cesta naj bi bila zaprta za<br />
ves tranzitni promet.<br />
Projekt Kliničnega centra sta pripravljala prim. Drago Mušič in arhitekt Medico inženiringa<br />
Vlado Sekavčnik, arhitekturno ga je prevzel arhitekt Stanko Kristl.<br />
<strong>aktualno</strong><br />
Z novo stavbo so se bolnišnične<br />
kapacitete in število zaposlenih<br />
močno povečali<br />
Čas je pokazal, da se želje in stvarnost<br />
niso skladale. 13. julija 1966 so začeli<br />
z gradnjo enega posteljnega objekta<br />
s 1.110 bolniškimi posteljami, diagnostičnim<br />
in operacijskim delom. Selitve v<br />
novo stavbo so potekale skoraj pet let,<br />
ko je bil 29. novembra 1975 (na takratni<br />
dan republike), <strong>Klinični</strong> center po skoraj<br />
10 letih gradnje uradno slavnostno odprt.<br />
Pred selitvijo v KC so imele KB okoli<br />
2.800 postelj in 2.400 zaposlenih, med<br />
njimi okoli 250 zdravnikov in okoli 500<br />
medicinskih sester, z novo stavbo so se<br />
bolnišnične kapacitete in število zaposlenih<br />
močno povečali. Zastavljeni načrt<br />
po širjenju ostalih zgradb v kompleksu<br />
kliničnih bolnišnic se je odvijal po svoje.<br />
L. 1992 so se zaradi razpada Jugoslavije<br />
izpraznili objekti vojaške bolnišnice ob<br />
Zaloški cesti. Tja se je preselila Očesna<br />
klinika, delno tudi psihiatrična dejavnost.<br />
L. 1997 je imel UKC okoli 3.800 postelj<br />
in 7.000 zaposlenih, med njimi okoli<br />
1.000 zdravnikov in 1.700 zaposlenih v<br />
zdravstveni negi. Po odcepitvi Psihiatrične<br />
klinike in Klinike za pljučne bolezni<br />
in alergijo Golnik l. 1998 se je zmanjšalo<br />
število postelj na 2.700 in število zaposlenih<br />
na 5.903, med njimi je bilo 855<br />
zdravnikov.<br />
vpogled v danes<br />
V novem tisočletju so realizirali novogradnjo<br />
Nevrološke klinike (2009) na mestu<br />
nekdanje Očesne klinike. Pediatrična<br />
klinika se je l. 2009 vselila v novo stavbo<br />
na Bohoričevi ulici 20, v njenih bivših<br />
prostorih na Vrazovem trgu pa bo najverjetneje<br />
nastala negovalna bolnišnica.<br />
Druge klinike v petdesetih letih od zapisanih<br />
zastavljenih ciljev niso doživele bistvenih<br />
sprememb, razen Onkološkega<br />
inštituta, ki pa je bil le kratek čas sestavni<br />
del ljubljanskih bolnišnic.<br />
Danes ima UKC 2.188 postelj in zaposluje<br />
7.461 uslužbencev, od tega 1.268<br />
zdravnikov in 3.214 medicinskih sester.<br />
V 40 letih je torej UKC približno petkrat<br />
povečal število zdravnikov in približno<br />
šestkrat število medicinskih sester. Po<br />
navedenih parametrih sodi UKC <strong>Ljubljana</strong><br />
med velike klinike tako na evropskih<br />
kot tudi ameriških tleh.<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
5
6<br />
<strong>aktualno</strong><br />
»Premalo poudarjamo, da je<br />
UKCL vrhunska ustanova,«<br />
Zdravko krvina, generalni direktor kCl (danes UkCl) med leti 1973 in 1979, je ob 35-letnici glavne stavbe<br />
spregovoril o svojih spominih; on je tisti, ki je glavno stavbo 29. novembra 1975 slavnostno odprl<br />
Služba za odnose z javnostmi, Sabina vrhnjak<br />
Zdravko krvina, direktor Kliničnega<br />
centra <strong>Ljubljana</strong> (današnjega Univerzitetnega<br />
kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong>, op.p.)<br />
je ob sami otvoritvi celotne glavne stavbe<br />
UKCL zapisal: »Nekdanje sanje in želje,<br />
potrebe in zahteve so danes postale<br />
resničnost.« Iste besede bi ponovil tudi<br />
danes, nam pove v našem pogovoru in<br />
doda, da je otvoritev pomenila zaključek<br />
gradnje ogromnega kompleksa, za katerega<br />
so si prizadevali že od leta 1966.<br />
Zdravko Krvina, direktor Kliničnega centra<br />
<strong>Ljubljana</strong> (današnjega UKCL) v letih med<br />
1973 in 1979.<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
»Enthuziazma,<br />
pripravljenosti<br />
za delo in<br />
zadovoljstva, da<br />
smo gradnjo in<br />
opremljanje leta<br />
1975 zaključili, se<br />
enostavno ne da<br />
popisati.«<br />
otvoritev bila mednarodno odmevna<br />
Sogovornik se spominja, da so do leta<br />
1974 peljali pravo »borbo za financiranje«.<br />
Do leta 1974 je bila namreč gradnja<br />
financirana iz proračuna, po sprejetju<br />
nove ustave pa je bilo devet samoupravnih<br />
interesnih skupnosti tistih, preko<br />
katerih se je gradnja financirala. »Z<br />
res ogromnim vložkom in trudom vseh<br />
vpletenih, tudi posameznih predstojnikov<br />
in profesorjev, smo dosegli, da smo<br />
novembra leta 1975 lahko slavnostno<br />
odprli KC v celoti,« se spominja Zdravko<br />
Krvina. Odprtje celotnega KC ni imelo<br />
vpliva samo v slovenskem prostoru,<br />
temveč tudi preko meja. Slednje dokazujejo<br />
številni obiski profesorjev in doktorjev<br />
znanosti iz tujine, pa tudi to, da so<br />
imeli med 15 in 20 odstotkov pacientov<br />
iz drugih pokrajin Jugoslavije.<br />
v času njegovega mandata zaposleni<br />
na tradicionalnem smučanju<br />
pojedli 1500 klobas<br />
V tistih letih so izjemen poudarek dajali<br />
zadovoljstvu zaposlenih, vzdušje pa je<br />
bilo – četudi so bile plače nizke – odlično.<br />
»Prepričan sem, da na Starem Vrhu<br />
pri Škofji Loki, kamor smo zaposleni tradicionalno<br />
hodili na smučanje, nikoli ne<br />
bodo pozabili, da sem jim pred našim<br />
prihodom naročil 1500 domačih klobas,«<br />
smeje pove sogovornik, ko našteva,<br />
kaj vse so nekoč skupaj počeli: dva<br />
do tri-krat letno so posamezne klinike<br />
organizirale piknike oz. srečanja, za vse<br />
zaposlene pa je bil organiziran avtobusni<br />
prevoz do športnega centra v bolnišnici<br />
Golnik (v tistem času je spadala<br />
pod UKCL, op.p.). »Veste, najbolj hudo mi<br />
je, ko danes prebiram poročanje o UKCL<br />
v medijih. Podobne probleme v zvezi z<br />
denarjem smo imeli vseskozi. Danes pa<br />
v javnosti skušajo prikazati, kot da je v<br />
zdravstvu vse narobe, premalo pa poudarjamo,<br />
da je UKCL vrhunska ustanova.<br />
Nihče ne zapiše, da je UKCL v 35 letih<br />
ogromno prispeval k daljšemu življenju<br />
ljudi v Sloveniji in da je ogromno prispeval<br />
k zdravju in kvaliteti življenja ljudi. Saj<br />
nenazadnje tudi življenjska doba ljudi v<br />
Sloveniji ne bi bila tako dolga, če ne bi<br />
bilo UKCL,« razmišlja Zdravko Krvina.
<strong>aktualno</strong><br />
Za odprtje »kriv« tudi žar in napor<br />
zaposlenih ob prvi selitvi oddelka<br />
o svojih pogledih na potek gradnje je za nas spregovoril tudi Janez Zemljarič, direktor kliničnih bolnic<br />
v času med letoma 1968 in 1973 – v času ključnih premikov gradnje glavne stavbe UkCl<br />
Služba za odnose z javnostmi, Sabina vrhnjak<br />
»Človek redko doživi tolikšno srčnost,<br />
odgovornost in moč, s kakršno so graditelji<br />
in osebje kliničnega centra (današnji<br />
UKCL, op.p.) takrat ustvarjali to prepotrebno<br />
dobrino slovenskega zdravstva<br />
in celotne družbe,« se danes spominja<br />
Janez Zemljarič, direktor <strong>Klinični</strong>h bolnic<br />
v času med letoma 1968 in 1973. Po<br />
35 letih od otvoritve posteljnega objekta<br />
lahko samo še z večjo prepričljivostjo<br />
potrdim nekoč izrečen stavek: da smo<br />
takrat zmogli skoraj nemogoče, pove<br />
v našem pogovoru, v katerem izpostavlja,<br />
da so se klinične bolnice dolga leta<br />
spopadale z izjemno težkimi razmerami.<br />
Vprašanje, kdaj in kako se lotiti sprememb,<br />
je bilo odprto ves povojni čas.<br />
»Zdravniki,<br />
medicinske sestre<br />
in drugo osebje so<br />
z neponovljivim<br />
žarom in napori<br />
izvajali delo v<br />
novi stavbi sredi<br />
gradbišča.«<br />
»Med vnemo za spremembe po začetku<br />
priprav v 1965. letu smo se srečevali s številnimi vprašanji, ključni sta bili dve:<br />
prvo je bilo vsebinsko (ali naj zgradimo<br />
sodoben klinični center ali novo mestno<br />
bolnišnico), drugo pa tisto stalno vprašanje,<br />
kako zagotoviti financiranje,« pove<br />
sogovornik. Ravno zaradi težav v zvezi s<br />
financiranjem se je gradnja, se spominja<br />
Janez Zemljarič, leta 1970 skoraj ustavila.<br />
»Zaradi neznosnih razmer, zlasti v kirurških<br />
strokah, smo se kljub vsemu med<br />
gradnjo odločili za postopno selitev v<br />
nastajajoči hospitalni objekt. Konec leta<br />
1970 se je v 8. nadstropje nove stavbe<br />
preselil urološki oddelek stare kirurške<br />
klinike,« pove sogovornik. »Zdravniki,<br />
medicinske sestre in drugo osebje so z<br />
neponovljivim žarom in napori izvajali<br />
delo v novi stavbi sredi gradbišča. Ravno<br />
njihova prizadevnost in neomajna<br />
vztrajnost sta nas pripeljala do tega, da<br />
smo vendarle zbrali moči in sredstva za<br />
postopno nadaljevanje dela (končni dogovor<br />
je bil, da je 40 odstotkov financiral<br />
republiški proračun, 30 odstotkov 5<br />
Janez Zemljarič<br />
mestnih ljubljanskih občin, 30 odstotkov<br />
pa 23 občin ljubljanskega okraja), ki je<br />
leta 1975 pripeljalo do otvoritve prvega<br />
dela,« doda Janez Zemljarič.<br />
odgovornost, prodornost in angažiranje<br />
vseh<br />
Za dokončanje stavbe in nadaljevanje<br />
gradnje je bil izjemno pomemben nov,<br />
popolnejši program <strong>Klinični</strong>h bolnic, ki<br />
je nastal leta 1971: v njem je dozorelo<br />
spoznanje, da je gradnja dokončno stekla,<br />
program pa je poleg posteljnega<br />
dela opredelil še diagnostične, terapevtske<br />
in oskrbovalne enote. »Ta povsod<br />
soglasno sprejet dokument je v nekaterih<br />
delih aktualen še danes, predvsem<br />
v jasni opredelitvi, da se mora Slovenija,<br />
potem ko bo izgrajen tako velik in sodoben<br />
center, hkrati opredeliti tudi potrebno<br />
delitev dela in širši ustrezen razvoj<br />
bolnišnične dejavnosti in drugih objektov,«<br />
pove Zemljarič. V novem programu<br />
je bilo razširjeno tudi število dejavnosti,<br />
ki so prehajale v moderno opredelitev<br />
in tehnološko izpopolnjevanje objektov<br />
za diagnostiko, kurativo, rehabilitacijo in<br />
kvalitetno pedagoško ter raziskovalno<br />
delovanje.<br />
»Ni mogoče opisati, s kakšno odgovornostjo,<br />
prodornostjo in angažiranjem so<br />
poslej nastajali projekti, odločitve o gradbeni<br />
zasnovi in vsa gradbeniška in instalacijska<br />
dela. Med drugim je bilo delo<br />
tako organizirano, postopki pa usklajeni<br />
do te mere, da nikjer niso bile potrebne<br />
spremembe in drugačne rešitve,« pove<br />
Zemljarič. Prepričan je, da je do dokončanja<br />
gradnje pripeljala neustavljiva notranja<br />
moč, znanje, enotnost in privrženost<br />
vseh sodelujočih: tako gradbincev<br />
kot tudi vseh zaposlenih. Nemogoče je<br />
izpostavljati izredne prispevke posameznikov,<br />
meni sogovornik.<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
7
8<br />
<strong>aktualno</strong><br />
Obisk bolnišnice dr. Petra Držaja<br />
osebni stik in neposredna bližina narave sta tisto, kar bolniki in osebje cenijo. Četudi »odmaknjeni od<br />
centra«, so skupno štirje oddelki, situirani v bolnišnici dr. Petra držaja, v svojem mišljenju in dejavnosti<br />
na področju zdravljenja dosegli številne pomembne premike<br />
Služba za odnose z javnostmi, Sabina vrhnjak<br />
V bolnišnici dr. Petra Držaja na Vodnikovi<br />
cesti 62 delujejo skupno štirje oddelki<br />
Univerzitetnega kliničnega centra<br />
<strong>Ljubljana</strong> (UKCL). Izredno dobra timska<br />
obravnava na KO za hipertenzijo Interne<br />
klinike, kratka čakalna doba na KO za<br />
abdominalno kirurgijo Kirurške klinike,<br />
celostna geriatrična oskrba v Centru za<br />
vojne veterane in zgled Sloveniji za zdravljenje<br />
revmatoloških bolezni – našteto<br />
predstavlja le nekaj izmed posebnosti, ki<br />
smo jih izvedeli ob našem obisku. Majhnost,<br />
fleksibilnost, pa tudi to, da »te vratar<br />
vsako jutro pozdravi z nasmehom in mu<br />
lahko mimogrede zaupaš tudi ključe od<br />
svojega avta«, so tisto, kar zaposlene v<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
manjši bolnišnici v Šiški z zadovoljstvom<br />
spremlja v službo iz dneva v dan.<br />
na ko za abdominalno kirurgijo<br />
predvsem »urgenca s ceste«<br />
Na Kliničnem oddelku za abdominalno<br />
kirurgijo Kirurške klinike, katerega del<br />
deluje v bolnišnici dr. Petra Držaja, imajo<br />
skupno 74 postelj, štiri od teh so postelje<br />
intenzivne terapije, deset pa je postelj<br />
intenzivne nege. »Naša velika prednost<br />
je majhnost in fleksibilnost,« ob našem<br />
obisku pove mag. Bojan Žakelj, namestnik<br />
predstojnika KO za abdominalno<br />
kirurgijo. Kako zelo fleksibilni so lahko<br />
pri pregledih, se pokaže tudi v času na-<br />
jinega pogovora, ko ga zmoti klic glede<br />
naročanja pacienta z rakom debelega<br />
črevesa: pacient bo sprejet takoj, že v<br />
nekaj dneh bo operiran. »Čakalna doba<br />
za operacijo bolnikov z rakom debelega<br />
črevesa je pri nas zelo kratka, med sedem<br />
in deset dni. Seveda pa so bolniki,<br />
pri katerih obstaja veliko tveganje, lahko<br />
operirani že naslednji dan,« pove mag.<br />
Bojan Žakelj. Rak črevesja z zaporo je sicer<br />
primer ene izmed zahtevnejših operacij,<br />
ki lahko traja okoli štiri ure. Takšnih<br />
operacij na omenjenem oddelku letno<br />
opravijo okoli 150.<br />
Na njihovem oddelku se sicer ukvarjajo<br />
bolj z »urgenco s ceste,« pove namestnik<br />
V bolnišnici dr. Petra Držaja skupno delujejo štirje oddelki, trije s področja Interne klinike in eden s področja Kirurške klinike. Bolnišnica v<br />
zgornji Šiški je dobila ime po partizanskem zdravniku Petru Držaju. Velike, svetle sobe in petje ptičev na bližnjem hribu Rožnik so tisto,<br />
zaradi česar tako osebje kot tudi bolniki v omenjeni stavbi – nekoč gradu – radi preživljajo čas, menijo vsi štirje predstojniki oddelkov.
predstojnika in doda, da pri svojem delu<br />
odlično sodelujejo z matičnim oddelkom<br />
Kliničnega oddelka za abdominalno<br />
kirurgijo v UKCL. Z izrazom »urgenca<br />
s ceste« želi sogovornik povedati, da<br />
obravnavajo predvsem paciente, ki so<br />
sprejeti prek ambulante Splošne nujne<br />
medicinske pomoči Zdravstvenega<br />
doma <strong>Ljubljana</strong>. Na KO za abdominalno<br />
kirurgijo v bolnišnici dr. Petra Držaja velja,<br />
da je več kot polovica bolnikov sprejetih<br />
in pregledanih še isti dan. Na naše<br />
vprašanje, če se da oceniti, v katerem<br />
delu dneva imajo največji naval, zaposleni<br />
odgovarjajo, da je to izjemno težko<br />
oceniti. »Ure dežurstva so popolnoma<br />
Na KO za hipertenzijo edini v Sloveniji uporabljajo metodo merjenja hitrosti pulznega vala<br />
in centralnih parametrov, s čimer ocenijo zgodnjo prizadetost tarčnih organov. »S tem<br />
lahko že v zgodnji fazi določimo, ali bolnik potrebuje zdravljenje. Težko je namreč nekomu<br />
brez argumentov predpisati, da mora nadaljnjih 40 let jemati zdravila, ki seveda niso brez<br />
stranskih učinkov,« pove prof. dr. Accetto.<br />
V ambulantni KO za hipertenzijo Interne<br />
klinike, pove predstojnik Rok Accetto, celotna<br />
obravnava bolnika poteka timsko:<br />
eno administratorko imajo za vseh šest<br />
ambulant, zdravnik in medicinska sestra<br />
pa skrbita za dve ordinaciji »hkrati«.<br />
mag. Bojan Žakelj, predstojnik Kliničnega<br />
oddelka za abdominalno kirurgijo Kirurške<br />
klinike pove, da se na omenjenem oddelku<br />
bolnišnice dr. Petra Držaja ukvarjajo bolj z<br />
»urgenco s ceste«. Dodaja, da pri svojem<br />
delu odlično sodelujejo z matičnim oddelkom<br />
Kliničnega oddelka za abdominalno<br />
kirurgijo v UKCL.<br />
<strong>aktualno</strong><br />
nepredvidljive. Na določen dan imamo<br />
lahko deset nujnih operacij, naslednji<br />
dan pa skoraj nobene. Sicer pa v povprečju<br />
na dežurni dan opravimo 2.7 operacij,«<br />
pove mag. Žakelj. Na omenjenem<br />
oddelku imajo sicer enajst zaposlenih<br />
zdravnikov, skupno pa je na oddelku 120<br />
ljudi. »Ker je oddelek majhen, so lahko<br />
tudi odnosi bolj korektni. Zdaj denimo<br />
vsi točno vedo, da midva tukaj sediva<br />
in se pogovarjava, organizacija dela pa<br />
je tudi zato – ker vedno natančno vemo<br />
drug za drugega – precej lažja,« še pove<br />
mag. Bojan Žakelj.<br />
nedolgo nazaj niso zdravili niti<br />
Roosvelta, danes pa je zdravljenje<br />
hipertenzije izjemnega pomena<br />
<strong>Klinični</strong> oddelek za hipertenzijo je bil<br />
ustanovljen 19. marca 1982. Na vprašanje,<br />
zakaj relativno pozno osnovanje<br />
oddelka, tamkajšnji predstojnik, prof. dr.<br />
Rok Accetto odgovarja, da »hipertenzija<br />
ni stvar, ki bi bila kot veliko tveganje<br />
za zdravje spoznana zelo zgodaj«. Kot<br />
primer poda, da v času druge svetovne<br />
vojne tudi predsednik ZDA, Franklin<br />
d. Roosevelt, ni bil zdravljen, ker takrat<br />
hipertenzije enostavno niso zdravili.<br />
»Šele po drugi svetovni vojni je stroka<br />
prišla do spoznanja, kako veliko tveganje<br />
predstavlja hipertenzija za pojavnost<br />
srčno-žilnih in možganskih bolezni,«<br />
pove prof. dr. Accetto. Danes so dejstva<br />
znana: če v populaciji uspešno znižamo<br />
krvni tlak, se tveganje za možgansko kap<br />
zmanjša za 50 odstotkov, za srčno kap za<br />
16 odstotkov, tudi za ledvično popuščanje<br />
je tveganje pri nizkem krvnem tlaku<br />
bistveno nižje. V deželah, kjer so raven<br />
krvnega tlaka uspešno znižali, se je denimo<br />
bistveno spremenilo tudi število<br />
nevroloških bolnikov s kapjo. V Sloveniji<br />
smo pri rezultatih znižanja krvnega tlaka<br />
takoj za vodilnimi v svetu (Kanado in<br />
ZDA): iz približno 9-odstotne urejenosti<br />
krvnega tlaka iz leta 2001 smo v lanskem<br />
letu dosegli 35-odstotno urejenost krvnega<br />
tlaka pri populaciji.<br />
na hipertenziji dobra timska<br />
obravnava<br />
Hipertenzija je kronična bolezen, kar je<br />
v približno 90 odstotkih gensko pogojena.<br />
Tudi zato je izjemno pomembno<br />
osveščanje o nevarnostih, meni prof. dr.<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
9
10<br />
<strong>aktualno</strong><br />
Accetto. Na njihovem kliničnem oddelku<br />
si za to prizadevajo iz dneva v dan,<br />
veliko pa so na področju osveščanja javnosti<br />
strokovnjaki naredili tudi v okviru<br />
Sekcije za arterijsko hipertenzijo.<br />
Na KO za hipertenzijo si prizadevajo, da<br />
bi bil bolnik deležen čim hitrejše in čim<br />
bolj kakovostne obravnave. V ambulantni<br />
obravnavi celotna obravnava poteka<br />
timsko: eno administratorko imajo za<br />
vseh šest ambulant. Po sprejemu bolnika<br />
v približno pol ure pregleda medicinska<br />
sestra in ga preda zdravniku. V<br />
istem času, ko zdravnik pregleduje bolnika,<br />
sestra naredi meritve pri drugem<br />
bolniku, tim zdravstvenih delavcev pa<br />
tako, pravi prof. dr. Acceto, skrbi za dve<br />
ordinaciji hkrati. »Velik del našega dela<br />
pomeni edukacijo bolnika, pri čemer<br />
je delo medicinskih sester izjemno pomembno,«<br />
meni prof. dr. Acceto, ki si<br />
želi, da bi tudi v Sloveniji čim prej tudi<br />
formalno spoznali, kako veliko vlogo<br />
imajo pri zdravljenju kroničnih bolezni<br />
medicinske sestre. Na njihovem KO sicer<br />
v hospitalnem delu letno zdravijo okoli<br />
1000 ljudi, ambulantno pa okoli 5500.<br />
Nedavno so uvedli novo metodo: edini<br />
v Sloveniji uporabljajo metodo merjenja<br />
hitrosti pulznega vala in centralnih parametrov,<br />
s čimer ocenijo zgodnjo prizadetost<br />
tarčnih organov.<br />
<strong>Center</strong> za vojne veterane: naš cilj<br />
je bolnika ponovno postaviti na<br />
noge in vrniti v domače okolje<br />
<strong>Center</strong> za vojne veterane je »posebnež«<br />
med oddelki Interne klinike. V preteklosti<br />
je bil zasnovan kot celovita enota za<br />
obravnavo veteranov druge svetovne<br />
vojne na primarni in sekundarni ravni,<br />
še vedno združuje delo treh ambulant<br />
splošne medicine in bolnišničnega oddelka<br />
s specialistično ambulanto.<br />
Povprečna starost bolnikov, ki jih bolnišnično<br />
obravnavajo na Centru za vojne<br />
veterane, je več kot 81 let. V 98 odstotkih<br />
gre za nujne sprejeme, ki so skoraj<br />
izključno sprejeti preko Internistične<br />
prve pomoči. Polovica bolnikov je neustrezno<br />
prehranjenih, tretjina bolnikov je<br />
pomembno gibalno okrnjena, vsak četrti<br />
je okrnjen kognitivno. ''Največji obet<br />
koristi obravnave na našem oddelku je,''<br />
po besedah vodje, Gregorja Veninška,''<br />
pričakovan pri starejših od 75 let, ki za-<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
radi številnih bolezenskih stanj jemljejo<br />
veliko zdravil, so začetno gibalno ali kognitivno<br />
okrnjeni, neustrezno prehranjeni<br />
in so obležali zaradi akutne bolezni ali<br />
splošne onemoglosti.'' »Naša posebnost<br />
je, da pri obravnavi uporabljamo geriatrični<br />
pristop, t. i. celovito geriatrično<br />
oceno,« pove Veninšek. Posameznika<br />
pri zdravljenju obravnavajo v interdisciplinarnem<br />
timu – zdravnik s pomočjo<br />
diplomirane medicinske sestre, fizioterapeva,<br />
socialnega delavca, dietetika,<br />
ter po potrebi psihiatra in drugih specialistov,<br />
skuša identificirati vse bolnikove<br />
težave in napravi ustrezen načrt obravnave,<br />
katere cilj je remobilizacija bolnika<br />
in njegova vrnitev v domače okolje.<br />
v prihodnosti želijo celovito<br />
oskrbo ponuditi vsem bolnikom<br />
''Poleg zdravljenja akutne bolezni poskušamo<br />
vedno odkriti in obravnavati<br />
običajno prezrte medicinske probleme<br />
kot so delirij, demenca, depresija, polipragmazija,<br />
neustrezna prehranjenost,<br />
gibalna okrnjenost in ne-biološke dejavnike<br />
zdravja, ki onemogočajo kakovostno<br />
bivanje, po možnosti v domačem<br />
Na KO za revmatologijo Interne klinike se<br />
vseskozi trudijo, da bi bili vodilni center za<br />
področje revmatologije, ne samo za Slovenijo,<br />
temveč tudi navzven. Kot razloži<br />
predstojnik Dušan Logar, so že štiri leta<br />
nazaj uvedli elektronsko klinično pot za<br />
zdravljenje revmatoidnega artritisa, zdaj<br />
uvajajo podobne elektronske klinične poti<br />
še za dve drugi bolezni.<br />
okolju. Naš cilj je, da ozdravimo akutno<br />
bolezen ter bolnika postavimo na noge.<br />
Veliko težo pri načrtovanju in izvajanju<br />
oskrbe imajo bolnikove vrednote. Za<br />
krhkega in bolnega starega človeka je<br />
kakovost preostalega življenja pogosto<br />
bolj pomembna od dolžine le tega,''<br />
pove Veninšek. V Centru za vojne veterane<br />
so ponosni, da so njihovi bolniki v 28<br />
dneh po odpustu zaradi podobnih težav<br />
ponovno sprejeti v bolnišnico zgolj v 3<br />
odstotkih in si želijo, da bi lahko celovito<br />
geriatrično oceno in na njej temelječo<br />
oskrbo v prihodnosti ponudili vsem bolnikom,<br />
ki jo potrebujejo, vendar se pri<br />
tem soočajo s pomanjkanjem zdravnikov<br />
in premajhnim obsegom programa.<br />
Na oddelku, kjer program zdravstvene<br />
zavarovalnice dopušča zdravljenje zgolj<br />
450 bolnikov letno, delajo samo trije<br />
zdravniki, ki poleg dela na bolnišničnem<br />
oddelku enkrat tedensko delajo tudi v<br />
ambulantah in sodelujejo pri zagotavljanju<br />
neprekinjenega zdravstvenega<br />
varstva tako v svoji hiši kot na Internistični<br />
prvi pomoči. Obetajo si, da bodo<br />
med zdravniki, ki sedaj v večjem številu<br />
končujejo specializacijo iz interne medi-<br />
Vizija Centra za vojne veterane je, da bi<br />
kot enota za akutno geriatrično medicino<br />
in remobilizacijo v prihodnosti zagotovili<br />
geriatrično oskrbo vsem akutno bolnim<br />
krhkim starim ljudem sprejetim na Interno<br />
kliniko. Želijo si povečanje plačanega<br />
programa in sodelavcev, s katerimi bodo<br />
lahko naprej razvijali svojo dejavnost, ki<br />
pomeni novost v slovenskem prostoru,<br />
omeni predstojnik Gregor Veninšek.
v bolnišnici dr. Petra držaja tudi oddelek lekarne<br />
V okviru Lekarne UKCL deluje tudi oddelek Lekarne v bolnišnici dr. Petra Držaja. Z<br />
zdravili, medicinskimi pripomočki ter potrošnim materialom oskrbuje oddelke bolnišnice.<br />
Poleg tega ta lekarna deluje tudi kot javna lekarna in z zdravili na recept ter<br />
drugimi izdelki oskrbuje paciente, ki se zdravijo ambulantno. V letu 2010 sta bila na<br />
kliničnem oddelku za revmatologijo in kliničnem oddelku za hipertenzijo uvedena<br />
klinična farmacevta, ki skrbita za informiranost zdravstvenega osebja z informacijami<br />
o zdravilih, sodelujeta pri raportih in vizitah ter pripravljata preglede terapije pri kritičnih<br />
bolnikih. V sklopu sodobnih smernic obravnave bolnika med različnimi ravnmi<br />
zdravstva se pripravljamo na uvedbo brezšivnega načina zdravljenja, ki ob ustrezni<br />
informacijski podpori omogoča individualizirano obravnavo bolnika od sprejema do<br />
odpusta ter nadaljevanja terapije pri osebnem zdravniku. S temi ukrepi lahko zmanjšamo<br />
z zdravili povezane zaplete, kar je predvsem pomembno pri starejših polipragmatičnih<br />
bolnikih.<br />
cine, tudi tisti, ki bodo za svojo kariero<br />
izbrali geriatrično medicino. »Potrebe po<br />
geriatrični oskrbi so velike. V ZDA denimo<br />
ocenjujejo, da kar 15 odstotkov ljudi,<br />
starejših od 65 let, potrebuje geriatrično<br />
oskrbo,« pove Veninšek, ki si želi, da<br />
bi tudi v Sloveniji spoznali, da ustrezna<br />
geriatrična oskrba ob nespremenjenih<br />
stroških za zdravstvo izboljšuje kvaliteto<br />
življenja bolnikov, zmanjša število bolni-<br />
šničnih obravnav, poveča delež živečih v<br />
domačem okolju in odmakne čas, ko je<br />
potrebno zagotoviti nego v domovih za<br />
ostarele.<br />
Revmatologija: smernice zdravljenja<br />
za vso Slovenijo, pa tudi<br />
edinstven laboratorij<br />
Bolezni s področja revmatologije so<br />
najpogostejše v srednji življenjski dobi<br />
<strong>aktualno</strong><br />
(med 40. in 50. letom), nekaj pa je bistveno<br />
starejših, pa tudi bistveno mlajših<br />
bolnikov, nam ob našem obisku KO za<br />
revmatologijo Interne klinike pove namestnik<br />
predstojnika, prim. dr. dušan<br />
logar. Na omenjenem oddelku je zaposlenih<br />
skupno deset zdravnikov, vseskozi<br />
pa se trudijo, da bi bili vodilni center za<br />
področje revmatologije, ne samo za Slovenijo,<br />
temveč tudi navzven. Že štiri leta<br />
nazaj so denimo uvedli elektronsko klinično<br />
pot za zdravljenje revmatoidnega<br />
artritisa. Zdravnik za vsakega pacienta<br />
posebej vodi elektronski »karton«, pacienti<br />
po zdravljenju z zdravili dobivajo<br />
standardizirane vprašalnike, zaradi česar<br />
zdravniki lažje določijo nadaljnjo terapijo.<br />
»Pri pacientki, katere podatke pravkar<br />
vnašam, je opaziti vidno izboljšanje po<br />
zdravljenju z biološkim zdravilom. Tudi<br />
sama ocenjuje, da so njene bolečine,<br />
ki so bile na začetku neznosne, danes<br />
precej manjše,« pojasnjuje dr. Logar. Z<br />
biološkimi zdravili se zaradi revmatičnih<br />
bolezni v Sloveniji zdravi okoli 600 bolnikov.<br />
»Zadnja leta v svetu velja pravilo,<br />
V okviru KO za revmatologijo deluje referenčni Laboratorij za imunologijo revmatologije, letno pa tam izvedejo preko 40 tisoč preiskav,<br />
pomembnih za diagnostiko revmatičnih obolenj.<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
11
12<br />
<strong>aktualno</strong><br />
da je zdravljenje revmatoidnega artritisa<br />
učinkovito, če ga zdravimo zgodaj in<br />
agresivno,« pojasnjuje dr. Logar. Zdravniki<br />
najprej poskusijo z »običajno« terapijo,<br />
če ta ni uspešna, bolniku po približno<br />
devetih mesecih predpišejo biološko<br />
zdravilo. Elektronske klinične poti na<br />
področju zdravljenja revmatoidnega artritisa<br />
so se izkazale za zelo učinkovite,<br />
zato si zdaj prizadevajo, da bi uveljavili<br />
še elektronske klinične poti za dve drugi<br />
bolezni, za luskavični (psoriatični) artritis<br />
in ankilozirajoči spondilitis.<br />
Brez laboratorija za imunologijo<br />
revmatizma ne bi bilo izvrstnih<br />
možnosti diagnosticiranja<br />
Kako zelo razširjene so bolezni na področju<br />
revmatičnih obolenj, dokazuje<br />
tudi dejstvo, da so Združeni narodi desetletje,<br />
ki se pravkar izteka, poimenovali<br />
»dekada bolezni gibal«, s tem pa so želeli<br />
nacionalne vlade opozoriti, da si omenjeno<br />
področje zasluži več pozornosti.<br />
Prim. dr. Dušan Logar z razumevanjem<br />
pomena revmatičnih obolenj v Sloveniji<br />
ni preveč zadovoljen; ob ogledu fotografij<br />
ljudi z revmatičnimi obolenji, ki so bile<br />
nedaleč nazaj razstavljene v slovenskem<br />
parlamentu, omeni, da so tam dosegle<br />
le odmevnost v medijih, ne pa pri tistih,<br />
ki imajo v rokah škarje in platno. Za to,<br />
da bi bolezni, povezane z revmatičnimi<br />
obolenji, čim bolj obvladovali, si na KO<br />
za revmatologijo prizadevajo tudi v okviru<br />
laboratorija za imunologijo revmatizma.<br />
Laboratorij v pritličju bolnišnice dr.<br />
Petra Držaja, je referenčni laboratorij za<br />
celo Slovenijo, ob našem obisku pove<br />
vodja Laboratorija za imunologijo revmatizma,<br />
tanja kveder. Letno v njem<br />
naredijo preko 40 tisoč preiskav, kar<br />
tretjina od teh pa je za naročnike izven<br />
UKCL. »Brez laboratorijske diagnostike ni<br />
možna postavitev diagnoze sistemske<br />
bolezni veziva,« njihovo pomembnost<br />
izpostavi tudi prim. dr. Dušan Logar in<br />
doda, da tako lahko predvidijo tudi težji<br />
potek bolezni za približno deset let vnaprej.<br />
Izredno ponosni so, da laboratorij<br />
vedno znova privablja mlade raziskovalce<br />
in študente, pa tudi na to, da zanje<br />
dela strokovnjakinja, ki je še nedavno<br />
delala v Chicagu: višja raziskovalka Snežna<br />
Sodin Šenurlj.<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
Transplantacija<br />
ledvic in hemodializa<br />
omogočata kvalitetno<br />
življenje<br />
ob 40-letnici prve kronične hemodialize in transplantacije ledvice –<br />
oboje je bilo prvič opravljeno v UkCl - smo se pogovarjali s prof. dr.<br />
Rafaelom Ponikvarjem, dr. med., vodjo Centra za dializo in namestnikom<br />
predstojnika ko za nefrologijo interne klinike<br />
Služba za odnose z javnostmi, Sabina vrhnjak<br />
Kronična hemodializa in transplantacija<br />
ledvic, dva izmed največjih<br />
dosežkov medicine dvajsetega<br />
stoletja, sta bili v Republiki Sloveniji,<br />
leta 1970, prvič izvedeni znotraj<br />
Univerzitetnega kliničnega centra<br />
(UKCL). Obe vrsti nadomestnega<br />
zdravljenja okvar ledvic sta mnogim<br />
bolnikom s končno odpovedjo<br />
ledvic omogočila dolgo in polno<br />
življenje. V UKCL smo še danes, štirideset<br />
let po začetkih, na področju<br />
kakovosti dialize in transplantacije<br />
ledvic v samem svetovnem vrhu.<br />
»Naši rezultati so izjemno dobri.<br />
Zagotovo lahko tem izjemnim<br />
uspehom pripišemo tudi majhnost<br />
naše države, čeprav je kvaliteta v<br />
našem, pa tudi v drugih slovenskih<br />
centrih, vseskozi zelo visoka,« pove<br />
prof. dr. Rafael Ponikvar, vodja Centra<br />
za dializo in namestnik predstojnika<br />
KO za nefrologijo Interne<br />
klinike. V okviru Centra za dializo<br />
imajo trenutno 41 dializnih mest<br />
za okoli 220 kroničnih dializnih<br />
bolnikov, delajo pa kar v treh izmenah:<br />
dopoldne, popoldne ter preko<br />
noči, kar pomeni, da so na voljo 24<br />
ur na dan.<br />
»Dializa je absolutno življenjskega pomena, brez nje bolniki ne bi preživeli,« pove prof. dr.<br />
Rafael Ponikvar.
Kdo so bolniki, ki hemodializo ali<br />
transplantacijo ledvic sploh potrebujejo?<br />
»Gre za kronične bolnike, ki so trajno prizadeti<br />
z izgubo funkcije ledvic, pa tudi za<br />
bolnike, ki jim ledvice odpovedo akutno<br />
(letno jih je v Sloveniji med 600 in 700).<br />
Novih kroničnih bolnikov, ki potrebujejo<br />
dializno zdravljenje ali transplantacijo, je<br />
po podatkih iz Registra nadomestnega<br />
zdravljenja za Slovenijo med 230 in 250<br />
letno. V okviru nadomestnega zdravljenja<br />
gre lahko za hemodializo, peritonalno<br />
dializo ali transplantacijo.«<br />
Kaj omogoči bolniku nadomestno<br />
zdravljenje?<br />
»Povedano na kratko: omogoči mu polno<br />
življenje, delo, študij, potovanja po<br />
svetu in preživetje dolgih desetletij kvalitetnega<br />
življenja. Vse to je odvisno predvsem<br />
od spremljajočih bolezni. Kronična<br />
hemodializa, ki se je v svetu pričela uporabljati<br />
leta 1960, v Sloveniji pa leta 1970,<br />
se je razvila do te mere, da omogoča<br />
dolgo in kvalitetno življenje. Po svetu že<br />
poročajo o bolnikih, ki se z dializo zdravijo<br />
več kot 40 let. Bolnica z najdaljšim hemodializnim<br />
stažem pri nas se dializira<br />
37 let in 10 mesecev. Dializa je v Sloveniji<br />
dostopna vsem, ki jo potrebujejo. Včasih<br />
tega ni bilo. Leta 1960 so v tujini denimo<br />
imeli komisijo, ki je odločala o tem, kdo<br />
bo prišel na dializo in kdo ne. To je bilo<br />
zelo hudo. To so bili časi, ko je manjkalo<br />
tako znanja kot aparatur; bili so začetki,<br />
ki so pomenili velik premik, čeprav niso<br />
vsi bolniki s končno odpovedjo ledvic<br />
prišli na dializo. A pred tem so vsi ljudje<br />
zaradi tega umirali.«<br />
Lahko razložite, kdaj se odločamo za<br />
dializo in kdaj za transplantacijo?<br />
»Dejstvo je, da si transplantacijo želi veliko<br />
ljudi, ki so prizadeti zaradi odpovedi<br />
ledvic. Seveda so pred transplantacijo<br />
potrebne zelo natančne preiskave, a<br />
načeloma transplantacijo omogočimo<br />
vsem bolnikom, ki to želijo in imajo zanjo<br />
izpolnjene pogoje. Starostnih omejitev<br />
ni več. Od leta 2000 smo člani Eurotransplanta,<br />
ki združuje Belgijo, Nizozemsko,<br />
Luxemburg, Nemčijo, Avstrijo, Hrvaško<br />
in Slovenijo. Po številu transplantacij<br />
ledvic smo v poprečju Evrotransplanta,<br />
»Gre za ogromen<br />
klinični in tudi<br />
civilizacijski<br />
dosežek. Kar se<br />
tiče kakovosti<br />
dialize in<br />
transplantacij<br />
ledvic, smo v<br />
UKCL v svetovnem<br />
vrhu. To se odraža<br />
predvsem pri<br />
preživetju in<br />
smrtnosti, ki<br />
ju spremljamo<br />
skozi Register.<br />
Naši rezultati so<br />
izjemno dobri.«<br />
čakalna doba za transplantacijo je relativno<br />
kratka.«<br />
Kako dolga je čakalna doba?<br />
»V zadnjem času dobijo ledvico mnogi<br />
bolniki v roku enega leta, je pa čas odvisen<br />
tudi od imunoloških posebnosti<br />
posameznika.«<br />
V vmesnem času pa je potrebna dializa?<br />
»Da; dializa omogoča miren in natančen<br />
postopek preiskav in morebitnih terapij.<br />
Potem bolnika pokličemo – ponavadi se<br />
to zgodi sredi noči – ga ponovno pregledamo,<br />
dializiramo in nato po premedikaciji<br />
z imunosupresijskimi zdravili napotimo<br />
v operacijsko dvorano. Dializa je<br />
<strong>aktualno</strong><br />
bolnikom na voljo tudi takrat, ko pride do<br />
začasne ali trajne odpovedi presadka.«<br />
Kaj pomeni dializa za bolnika?<br />
»Dializa je absolutno življenjskega pomena,<br />
brez nje bolniki ne bi preživeli.<br />
Bolniki morajo priti k nam 3-krat na teden,<br />
dializira se 4, 5 ali 6 ur; eno skupino<br />
bolnikov pa dializiramo 3-krat na teden<br />
po 8 ur čez noč, med spanjem. Princip<br />
je enostaven: čim daljša je dializa, tem<br />
boljši so učinki zdravljenja in preživetje.<br />
Nekateri so na dializo navajeni in z njo<br />
zelo zadovoljni, mnogi pa si želijo transplantacije.<br />
Pri posamezniku je kratkoročni<br />
in dolgoročni učinek transplantacije<br />
nemogoče napovedati. Zato niso<br />
tako redki bolniki, tudi med mlajšimi, ki<br />
transplantacijo odklanjajo.«<br />
Tako prvo transplantacijo ledvice kot<br />
tudi prvo hemodializo smo v Sloveniji<br />
prvi opravili v UKCL. Ali še danes<br />
takšnemu dosežku pripisujemo velik<br />
pomen?<br />
»Seveda. Gre za ogromen klinični in tudi<br />
civilizacijski dosežek. Kar se tiče kakovosti<br />
dialize in transplantacij ledvic, smo<br />
v UKCL v svetovnem vrhu. To se odraža<br />
predvsem pri preživetju in smrtnosti, ki<br />
ju spremljamo skozi Register. Naši rezultati<br />
so izjemno dobri. Zagotovo lahko<br />
uspehu pripišemo tudi majhnost naše<br />
države, čeprav je kvaliteta v našem centru<br />
vseskozi zelo visoka. Eden izmed dejavnikov<br />
kvalitete je tudi bdenje nad žilnimi<br />
pristopi. Ves čas sami delamo arterio<br />
venske fistule in vstavljamo umetne žile.<br />
Rešujemo vse komplikacije arteriovenskih<br />
(AV) fistul – to so razne tromboze in<br />
slabe funkcije; naše znanje na tem področju<br />
je za bolnike izredno pomembno.<br />
S takojšnjo trombektomijo po trombozi<br />
AV fistule omogočimo bolniku ohraniti<br />
žilni pristop za dializo in ga obvarujemo<br />
pred vstavitvijo dializnega katetra, ki je<br />
potreben, če AV fistula ne dela.«<br />
V letošnjem letu ste uvedli novo metodo<br />
zdravljenja akutne okvare ledvic<br />
pri bolnikih s plazmacitomom.<br />
“Začeli smo uporabljati dializator/umetno<br />
ledvico, katere membrana je bolj<br />
prepustna od običajnih dializatorjev. Ta<br />
večja prepustnost omogoča odstran-<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
13
14<br />
<strong>aktualno</strong><br />
jevanje nekoliko večjih molekul beljakovin,<br />
ki nastajajo pri plazmocitomu.<br />
Omenjena metoda pomaga pri zdravljenju<br />
akutne ledvične odpovedi, ki nastane<br />
pri plazmacitomu. Gre za eno izmed<br />
novosti, ki smo jih skozi leta uvajali<br />
v našem Centru. Naj se vrnem še k transplantacijam.<br />
Na področju transplantacij<br />
ledvic imamo za približno 20 odstotkov<br />
boljše preživetje ledvic, kot je povprečje<br />
v Eurotransplant.”<br />
Čemu to pripisujemo?<br />
“Predvsem veliki skrbnosti pri pripravi<br />
bolnikov ter bdenju nad bolniki na<br />
enem mestu. Izogibamo se presaditvam<br />
z velikimi imunološkimi preprekami, pa<br />
tudi sprejemanju organov nestandardnih<br />
darovalcev. Na KO za nefrologijo<br />
vse to počnemo že štirideset let, znanje<br />
je vedno bolj izpopolnjeno. Ničesar ne<br />
prepuščamo naključju.”<br />
Pa v tujini ne velja, da bi za bolnika<br />
na enem mestu opravljali vse?<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
“Različno. Za ZDA denimo vem, da bolnike<br />
po transplantaciji ledvic pošljejo k<br />
zdravniku, od koder je bil bolnik napoten.<br />
V Sloveniji pa imamo prednost, da<br />
smo tako majhni, da lahko bolniki po<br />
transplantaciji prihajajo k nam. Neposredno<br />
po presaditvi so pregledi pogosti,<br />
pozneje pa na 2 - 3 mesece. Bolnikom<br />
vedno omogočamo dostopnost do<br />
zdravnika, tudi prek telefona.”<br />
Ali dializa nujno vodi v transplantacijo<br />
in ali potem bolnik dokončno ozdravi?<br />
“Ne, bolnik v nobenem primeru ni<br />
ozdravljen, v obeh primerih gre za<br />
nadomeščanje funkcije izgubljenega organa.<br />
Tudi sama transplantacija ima svoje<br />
omejitve; polovica ledvic propade po<br />
približno 10- 12 letih, potem jih je potreb-<br />
no nadomestiti. Pri dializi ni tako ostrih<br />
pogojev za sprejem v program zdravljenja,<br />
kot to velja pri transplantaciji, zato<br />
pomeni dializa pribežališče za vse, ki jim<br />
ledvice ne delajo.”<br />
Obe vrsti nadomestnega zdravljenja okvar ledvic (transplantacija in dializa) sta mnogim<br />
bolnikom s končno odpovedjo ledvic omogočila dolgo in polno življenje.<br />
Kakšne so sicer omejitve za posameznega<br />
bolnika, ki potrebuje dializo?<br />
“Z razvojem tehnologije in spoznanji se<br />
trudimo, da bi bilo omejitev čim manj.<br />
Kadar delamo daljšo dializo – že prej<br />
sem omenil, da eno skupino dializiramo<br />
3-krat po 8 ur - dodatnih omejitev za<br />
bolnika ni. Opozarjamo zgolj pred ekstremi<br />
uživanja sadnih sokov in preveč<br />
soljene hrane, to pa velja tudi za zdravega<br />
človeka.”<br />
Število ledvičnih bolnikov se iz leta v<br />
leto večje. Čemu pripisujete to?<br />
“Pravzaprav se je pri nas številka kar<br />
umirila; vsako leto beležimo zgolj 3 - 4<br />
odstotni porast vseh bolnikov v programu<br />
nadomestnega zdravljenja ledvične<br />
odpovedi. To pripisujemo učinkovitim<br />
terapijam preprečevanja ledvične okvare<br />
– še preden posameznik dializo sploh<br />
potrebuje. Z zdravili lahko naredimo<br />
veliko. Zelo učinkovito je denimo zdravljenje<br />
hipertenzije oz. povišanega krvnega<br />
tlaka:če posameznik nima urejenega<br />
krvnega tlaka, to samo po sebi uničuje<br />
funkcijo ledvic. Dobra je tudi terapija sladkorne<br />
bolezni in visokega holesterola.<br />
Vse to so dejavniki, ki ljudem omogočajo<br />
kakovostno življenje brez dialize.”<br />
Pred leti je bilo medijsko odmevno,<br />
ko so na Hrvaškem za hemodializo<br />
umrli bolniki. Za kaj je šlo v tem primeru?<br />
“V tovarni so preizkušali tesnost dializatorjev,<br />
in sicer s snovjo, ki se po preizkusu<br />
tesnosti kapilar dializatorja ni popolnoma<br />
izprala – prišla je v kri in zaradi<br />
hlapnosti pri relativno nizkih temperaturah,<br />
okoli 37 stopinj, je prišlo do nastanka<br />
plina v krvi bolnikov, ki so se s temi<br />
dializatorji dializirali. Prišlo je do akutne<br />
zamašitve pljučnih kapilar in smrti.”<br />
Kako velika nevarnost sicer obstaja,<br />
da pride do tako hudih zapletov?<br />
“Če imamo odličen dializni material, kot<br />
ga ta trenutek imamo v UKCL, in tudi<br />
drugod v Sloveniji, so nevarnosti minimalne.<br />
Imamo vrhunske hemodializne<br />
monitorje z množico varnostnih sistemov,<br />
predvsem pa zelo strokovno podkovano<br />
in izurjeno dializno osebje, ki<br />
odlično in predano opravlja svoje zahtevno<br />
delo.”
Medicinska odprava v Ugando<br />
<strong>aktualno</strong><br />
v imenu petih študentov, ki so se tri mesece mudili na medicinski odpravi v Ugandi, Andrej Porčnik,<br />
zdravnik pripravnik UkCl, piše o zdravljenju in drugačni kulturi juga Ugande<br />
Andrej Porčnik<br />
Julij 2010, nahajam se sredi črne<br />
celine, ob prečudovitem jezeru,<br />
po katerem s kanujem plujejo domačini,<br />
sedim v majhni sobici na<br />
lesenem stolu, okoli mene stene,<br />
s katerih odpada omet, pod mano<br />
zemlja, pred menoj miza, čez mizo<br />
mati z otrokom v naročju, ki kašlja<br />
in ima visoko vročino. Okoli mojega<br />
vratu stetoskop, za menoj antibiotiki.<br />
Z mislimi sem pri otrokovem<br />
stanju, le kaj mu je in kako ga<br />
pozdraviti, se sprašujem? To se je<br />
dogajalo čez poletje na jugu Ugande.<br />
Prizore, kot je ta, smo dnevno<br />
srečevali tekom trimesečne humanitarne<br />
odprave pod okriljem sekcije<br />
za tropsko medicino. Tam sem<br />
bil skupaj z Bredo Podjaveršek,<br />
dr. med., nino Šenico, dr. med.,<br />
Mikom Rebernikom, študentom<br />
medicine in tatjano Čuk, študentko<br />
visoke šole za zdravstvo.<br />
ko sem bil na odpravi, sem ves<br />
čas doživljal kontraste med stanjem<br />
tam in pri nas v Sloveniji<br />
Nekega dne je vstopil v našo kliniko<br />
mlad fant, prisodil bi mu kvečjemu šestnajst<br />
let. Povedal je, da ga boli v prsnem<br />
košu in da občasno izgublja zavest. Ob<br />
poslušanju njegovega srca s stetoskopom<br />
sem slišal glasni šum aortne stenoza<br />
in mitralne regurgitacije, najverjetneje<br />
kot posledico nezdravljene revmatske<br />
vročice. Gledal sem fanta, fant je gledal<br />
mene. Na njegovih ustih je še vladal nasmeh,<br />
ni vedel, za kakšno stanje gre. Misli<br />
so mi odtavale v domovino. Naši splošni<br />
zdravniki že leta z uspešno diagnostiko in<br />
predpisovanjem antibiotikov to bolezen<br />
preprečijo. Spomnim se na <strong>Univerzitetni</strong><br />
klinični center <strong>Ljubljana</strong> (UKCL), kjer bi<br />
takšno stanje z najmodernejšo in uspešno<br />
tehnologijo tudi operirali in bi lahko<br />
ta fant živel normalno življenje. V Ugandi<br />
pa bi moral plačati antibiotike sam, v kolikor<br />
bi ga želeli operirati, bi moral fant<br />
v Indijo in plačati 14.000 evrov. Denarja<br />
domačini nimajo, takšnih primerov pa je<br />
bilo ogromno. Fant odide domov…<br />
vročina, kašelj, dehidracija – in<br />
popolnoma drugačen odnos<br />
staršev<br />
Leto nazaj sem ob besedi Afrika pomislil<br />
na lačne in bolne otroke, ki tekajo po<br />
peščenih tleh, v daljavi pa postopa slon.<br />
Sedaj pa sem videli slone, prav tako pa<br />
smo dnevno dobili vsaj kakšen ducat<br />
V majhni hiški je ekipa skupno petih ljudi vsak dan sprejemala paciente. Nekateri so prišli od blizu, drugi od daleč – eni celo tako od daleč,<br />
da so pred hiško prespali čez noč, na dan okoli med 50-70. Mnoge bolezni bi v Sloveniji pozdravili brez težav.<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
15
16<br />
<strong>aktualno</strong><br />
bolnih otrok, ki so jih na hrbtu prinesle<br />
matere… Vročina, kašelj, dehidracija,<br />
bolečina, nekateri izmed njih so bili res<br />
hudo bolni. Sam še nimam otrok, a samo<br />
mislim si, kako bi se s punco počutila, če<br />
bi kateri izmed njih zbolel. Verjetno bi<br />
takoj klicala zdravnika, neozirajoč se na<br />
to, da sem v bistvu sam zdravnik. Njihove<br />
matere apatično strmijo v daljavo,<br />
niso zaskrbljene, do otrok ravnajo precej<br />
grobo. Marsikatero dekle moje starosti,<br />
to je 26 let, ima že šest otrok ali več, kar<br />
je verjetno eden izmed razlogov, da jim<br />
otroško življenje ne pomeni tako veliko.<br />
O drugačnosti kulture smo se veliko učili<br />
iz vsakdanjih obiskov pacientov. Nekoč<br />
je v sobo vstopila žena; mnogorodnica<br />
srednjih let z nožničnim izcedkom in<br />
pridruženimi bolečinami v spodnjem<br />
delu trebuha. V takšnem primeru je<br />
treba zdraviti vse možne povzročitelje<br />
spolnih bolezni. To smo tudi storili. Ko<br />
smo oskrbeli prvo ženo, je ta stekla ven<br />
in pripeljala noter še drugo ženo njunega<br />
skupnega moža. Pozdravili smo tudi<br />
njo, nato še moža, ženi pa sta kar tekmovali,<br />
katera bo nesla zdravila njemu. Zaplet<br />
je dosegel vrhunec, ko smo ugotovili,<br />
da obstaja nekje še tretja žena tega<br />
moža …<br />
Za kosilo tudi kamni in zemlja<br />
Dnevno so se praznile naše zaloge antibiotikov<br />
in antimalarikov. Najpogosteje<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
smo uporabili amoksicilin in ciprofloksacin,<br />
s katerima smo lahko pokrili širok<br />
spekter bakterij, saj natančne diagnostike<br />
tam ni bilo. Zdravila smo predpisovali<br />
pa smernicah, ki jih je izdala organizacija<br />
»Zdravniki brez meja.«<br />
Krompir, fižol, riž in zelje so bili vsak dan<br />
naše kosilo. Nemalokrat so se v našem<br />
kosilu znašli razni kamni in zemlja. To<br />
dejstvo priča o higienskem standardu<br />
na ekvatorju, posledice pa smo dnevno<br />
srečevali v svojih ambulantah. Veliko je<br />
bilo črevesnih parazitov, ki smo jih lah-<br />
Primeri zdravljenja in terapij v času našega bivanja v Afriki so bili izredno raznoliki. »Nikoli<br />
ne bom pozabil dneva, ko sem se zvečer ves utrujen zvrnil v posteljo, takoj za tem pa so<br />
pritekli otroci z deklico, ki jo je pičil nek insekt; začela je nastajati anafilaktična reakcija. Z<br />
antihistaminiki in kortikosteroidi smo uspeli reakcijo zaustaviti,« zapiše Andrej Porčnik.<br />
»Spoznal sem svet, ki se razlikuje od<br />
našega, ljudi, ki razmišljajo drugače kot<br />
pri nas, zdravstveni sistem, ki se niti<br />
primerjati ne more z našim … Na svet<br />
in na naše zdravstvo morda gledam<br />
drugače kot prej. Naš zdravstveni<br />
sistem ni popoln, a je na zelo visoki<br />
ravni. Poleg tega ima potencial postati<br />
še boljši.«<br />
ko uspešno zdravili z Mebendazolom.<br />
Prav tako smo se odločili zdraviti ljudi z<br />
anamnezo peptične razjede kar z eradikacijsko<br />
terapijo za Helikobakter Pylori z<br />
amoksicilinom, klaritromicinom in omeprazolom.<br />
Odzivi na ta zdravljenja so bili<br />
zelo pozitivni.<br />
Apatičnost iz obrazov je izginila,<br />
ko smo jim dali očala<br />
Ob odmorih sem se velikokrat sprehodil<br />
po vasici. Na eni strani sem videval<br />
otroke, nasmejane, vesele, ki so mi tekli<br />
nasproti in me pozdravljali. Njihovi možgani<br />
so še nedefinirani, neizoblikovani,<br />
lahko bi rekel, da so še dojemljivi za vse.<br />
Zob časa jih še ni izoblikoval. Na obrazih<br />
starejših pa se je že začela kazati melanholičnost,<br />
odsotnost čustvovanja, kot da<br />
bi se vdali v usodo in življenje sprejeli<br />
takšno, kot je - brez želje in volje spremeniti<br />
ga na bolje.<br />
Moji babici so nekaj let nazaj naši<br />
zdravniki uspešno pozdravili odstop<br />
mrežnice … Pred mano sedaj stoji mladenka<br />
z motno roženico – takšno stanje<br />
bo ostalo. Nato pa vkoraka starejša gospa<br />
... Povedala je, da ne more več brati<br />
Biblije. Dali smo ji očala in kar naenkrat<br />
so se ji kotički ust dvignili, oči so se ji<br />
zvedrile, gubice na njenih licih pa so<br />
veličastno zasijale. Z največjim veseljem<br />
je odšla domov… brati Biblijo. To so bili<br />
eni redkih trenutkov, ko so Ugandčani<br />
pokazali čustva, trenutki, ko je z njihovih<br />
obrazov izginila turobnost, ki jih z leti vse<br />
bolj zaznamuje.
Po izkušnji: naš zdravstveni sistem<br />
ni popoln, a je na zelo visoki<br />
ravni<br />
Danes sem spet tu, v Sloveniji. Hodim po<br />
UKCL, mimo ambulant, oddelkov, operacijskih<br />
sob. Delo poteka usklajeno, sestra<br />
podaja kirurgu sofisticirane instrumente,<br />
on z njimi opravlja zapletene posege,<br />
medtem ko anestezist zagotavlja pogoje<br />
za nemoteno delo. Uvajajo se nove in<br />
nove tehnike zdravljenja. Tako izgleda<br />
družba, v kateri živimo mi. Nekaj mesecev<br />
prej sem bil v Afriki, v regionalni bolnišnici.<br />
Ljudje so ležali na tleh, nič ni bilo<br />
sterilno, zaradi nepravilne uporabe doniranega<br />
aspiratorja so otroci umirali, na<br />
obsežnih opeklinah je bil namazan cvetlični<br />
med, nevrološke bolezni brez možnosti<br />
diagnoze, bolečine v kolkih, ki se<br />
zdravijo z natezanjem. Tako izgleda svet<br />
v katerem živijo. Kaj je bil smisel vsega<br />
tega, se včasih sprašujem, ko odhajam<br />
domov iz dela. Pomemben segment je<br />
nudenje zdravstvenih uslug, ki jih ljudje<br />
tam nimajo, kot tudi izobraževanje lokalnih<br />
ljudi o raznoraznih stvareh, da si<br />
bodo lahko kasneje pomagali sami (v<br />
času obiska smo jih denimo izobrazili o<br />
pomenu zdravljenja hipertenzije). Drug<br />
vidik, morda še pomembnejši, je osebna<br />
izkušnja. Spoznal sem svet, ki sa razlikuje<br />
od našega, ljudi, ki razmišljajo drugače<br />
kot pri nas, zdravstveni sistem, ki se niti<br />
primerjati ne more z našim… Na svet in<br />
na naše zdravstvo morda gledam drugače<br />
kot prej. Naš zdravstveni sistem ni<br />
popoln, a je na zelo visoki ravni. Poleg<br />
tega ima potencial postati še boljši. Sodelovanja<br />
v tem procesu se že veselim.<br />
Večkrat bom pomislil, kakšna je situacija<br />
v Afriki in se ne bom spraševal, kaj lahko<br />
slovensko zdravstvo naredi zame, ampak<br />
kaj lahko jaz naredim za slovensko<br />
zdravstvo.<br />
<strong>aktualno</strong><br />
Na obrazih ljudi je velikokrat zaznati čustveno<br />
otopelost – a ne takrat, ko lahko<br />
zaradi novih očal spet berejo Biblijo.<br />
Velik problem je bil povišan krvni tlak, velikokrat tudi nad 200/140. Zdravili smo jih predvsem z tiazidnimi diuretiki in nifedipinom. Organizirali<br />
smo tudi izobraževanja o tej bolezni s pomočjo prevajalk. Takrat sem se spomnil na svojo drugo babico, ki jo kličem oma, ki ji naši<br />
zdravniki že leta uspešno uravnavajo krvni tlak.<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
17
18<br />
<strong>aktualno</strong><br />
Virtualno do svoje ambulante<br />
Uporabniki bodo lahko doslej od doma načrtovali pot do UkCl, se prek spleta pozanimali o čakalnih<br />
dobah, urah obiskov in številnih drugih informacijah<br />
Služba za odnose z javnostmi<br />
V Univerzitetnem kliničnem centru<br />
<strong>Ljubljana</strong> (UKCL) smo bogatejši za<br />
virtualizacijo obstoječih stavb, ki<br />
je dosegljiva prek spletne rešitve<br />
in Infoterminalov, postavljenih na<br />
sedmih enotah po UKCL. Preko<br />
Infoterminalov bodo uporabniki<br />
lahko dostopali do digitaliziranih<br />
informacij o lokacijah obstoječih<br />
stavb, odpiralnih časih ambulant,<br />
možnostih naročanja itd. Iste vsebine,<br />
kot so dostopne na skupno sedmih<br />
terminalih, so na voljo tudi na<br />
spletni strani http://www4.kclj.si/.<br />
Za bolnike celoten projekt, katerega<br />
glavni doprinos je spletna stran, pomeni<br />
vir informacij: odslej bo lahko vsak<br />
posameznik že doma pogledal, kje<br />
UKCL sploh je (uporabnik bo lahko odslej<br />
načrtoval pot do UKCL iz katerega<br />
koli naslova v Sloveniji, se pozanimal,<br />
kateri avtobusi mestnega prometa ga<br />
do UKCL pripeljejo, kje lahko parkira<br />
idr). Načrti prostorov so povezani tudi<br />
z drugimi pomembnimi informacijami,<br />
denimo z lokacijami sanitarij, recepcije,<br />
informacijskih točk, avtomatov s hrano<br />
… Na terminalih in na spletni strani lahko<br />
najdemo tudi kratek opis dejavnosti<br />
posameznih enot in kliničnih oddelkov,<br />
Ob prvem zagonu terminalov, od leve proti desni: Damjan Pintar,<br />
izvršni direktor ZASLON TELECOM, d.o.o, Jani Recer, pomočnik generalnega<br />
direktorja za informatiko, dr. Irma Urh, vodja projekta<br />
Virutalizacije UKCL, mag. Simon Vrhunec, generalni direktor UKCL,<br />
prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, strokovna direktorica UKCL, Erna<br />
Kos Grabnar, glavna medicinska sestra UKCL.<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
odpiralne čase posameznih ambulant,<br />
čakalne dobe za posamezne preiskave<br />
ter številne druge informacije.<br />
infoterminali so primerni tudi<br />
za invalide<br />
Infoterminali so samostoječi in zaradi<br />
dvižnega mehanizma primerni tudi za<br />
invalide, omogočajo pa grafični izris in<br />
besedni opis poti med posameznimi<br />
stavbami UKCL, kar uporabniku dodatno<br />
olajša gibanje in iskanje lokacij na celotnem<br />
območju. Infoterminali so skupno<br />
postavljeni na sedmih lokacijah, in sicer:<br />
v glavni stavbi, na Polikliniki, na Pediatrični<br />
kliniki, na Ginekološki kliniki, Kliniki<br />
za infekcijske bolezni in vročinska stanja,<br />
v Bolnišnici dr. Petra Držaja v Šiški, eden<br />
izmed njih pa je postavljen tudi zunaj<br />
stavb, in sicer v vratarski hišici v bližini<br />
uprave UKCL.<br />
Ob zagonu terminalov 17. novembra<br />
2010 je mag. Simon vrhunec, generalni<br />
direktor UKCL, skupaj z zunanjim izvajalcem<br />
damjanom Pintarjem, izvršnim<br />
direktorjem Zaslon Telecom, d.o.o., na<br />
Infoterminalu v glavni stavbi simbolično<br />
prerezal rdeči trak, ob tem pa povedal,<br />
da se UKCL s projektom virtualizacije<br />
skuša čim bolj približati uporabniku. »S<br />
tem omogočamo večjo dostopnost za<br />
potencialne uporabnike naših storitev,<br />
kamor so všteti bolniki, obiskovalci ter<br />
tudi strokovna in poslovna javnost.« in<br />
dodal, da bo to za uporabnike pomenilo<br />
predvsem lažjo orientacijo in gibanje<br />
znotraj posameznih enot UKCL.<br />
na projektu sodelovalo več kot<br />
100 zaposlenih iz UkCl<br />
Med ključnimi cilji celotnega projekta je<br />
olajšati dostop do informacij in izboljšati<br />
njihov pretok. Poleg tega bo, kot je ob<br />
otvoritvi povedal Jani Recer, pomočnik<br />
generalnega direktorja za informatiko,<br />
omenjena rešitev predstavljala tudi podlago<br />
za naknadno povezovanje z različnimi<br />
informacijskimi sistemi v UKCL in<br />
izven njega.<br />
Pri projektu je sodelovalo več kot 100<br />
zaposlenih UKCL, za vzdrževanje informacijske<br />
rešitve pa je bila, pove dr. irma<br />
Urh, vodja projekta Virtualizacije UKCL,<br />
izoblikovana skupina 30 vsebinskih in<br />
petih tehničnih skrbnikov. Ti bodo odslej<br />
posodabljali podatke in dodajali nove<br />
vsebine. Projekt je rezultat prijave na<br />
razpis Ministrstva za visoko šolstvo, znanost<br />
in tehnologijo, s čimer smo dosegli<br />
95-odstotno financiranje iz evropskih<br />
skladov za regionalni razvoj.<br />
mag. Simon Vrhunec, generalni direktor UKCL in Damjan Pintar,<br />
izvršni direktor ZASLON TELECOM, d.o.o, sta v novembru simbolično<br />
prerezala pentljo na enem izmed sedmih Infoterminalov.
<strong>aktualno</strong><br />
»Pred vrnitvijo v UKCL sem pogrešala<br />
dodatna strokovna izobraževanja,<br />
izmenjavo mnenj in pogovore,«<br />
intervju z Mojco Pučko, medicinsko sestro na oddelku urgentne interne medicine interne klinike<br />
UkCl<br />
Služba za odnose z javnostmi, Polona lečnik Wallas<br />
Mojca Pučko, medicinska sestra,<br />
zaposlena na oddelku urgentne<br />
interne medicine interne klinike<br />
UkCl, ima zanimivo izkušnjo. v<br />
UkCl je iz realnega sektorja prišla<br />
pred slabim letom dni. Zanimalo<br />
nas je, zakaj se je odločila<br />
za vrnitev v UkCl in kakšna so<br />
njena pričakovanja v prihodnosti.<br />
kje delate in kakšen je vaš delokrog?<br />
»Zaposlena sem na Oddelku urgentne<br />
interne medicine. Moje delo zajema<br />
vse tri izmene in dežurstva. V<br />
moj delokrog spada nega pacienta,<br />
vsa terapija, priprava pacienta na preiskave,<br />
varnost in dobro počutje.«<br />
ker prihajate iz realnega sektorja,<br />
me zanima vaša izkušnja, kaj<br />
ste najbolj pogrešala?<br />
»V UKCL sem se vrnila zaradi osebnih razlogov.<br />
Prestop sem dalj časa načrtovala,<br />
saj je menjava delodajalca vedno malce<br />
stresna. Morda sem pred vrnitvijo v UKCL<br />
pogrešala dodatna strokovna izobraževanja,<br />
izmenjavo mnenj in pogovore.<br />
Pogrešala sem tudi izmenjavo izkušenj;<br />
med sestrami kolegicami, zaposlenimi<br />
pri koncesionarjih, vsega tega ni bilo v<br />
takšni meri, kot bi si želela.«<br />
kakšen je bil vaš prejšnji delokrog<br />
v ambulanti koncesionarja?<br />
»Lahko bi rekla, da je bil povsem drugačen.<br />
Za veliko stvari si moral sam poskrbeti;<br />
od nabave materiala, cepiva, zdravil,<br />
statistike, obračuna za ZZZS. Velikokrat<br />
sem se ukvarjala tudi z inšpektorji, ki<br />
so prišli opravljati takšen ali drugačen<br />
»Predvsem sem vesela, da se lahko dodatno izobražujem znotraj in zunaj UKCL,« med drugim<br />
v intervjuju pove Mojca Pučko, medicinska sestra, zaposlena na Oddelku urgentne<br />
interne medicine Interne klinike UKCL.<br />
nadzor nad potekom dela v ambulanti.<br />
Predvsem pa sem z leti pogrešala družbo<br />
kolegic, saj je delo v ambulanti lahko<br />
tudi monotono.«<br />
kaj vas je prepričalo, da ste se<br />
odločili za UkCl?<br />
»Ko sem se po skoraj 15 letih vrnila nazaj<br />
v UKCL, sploh nisem imela imela nobene<br />
treme ali kakršnega koli strahu pred<br />
nastopom dela. Javni zavod sem poznala<br />
že prej, seveda pa se je medtem veliko<br />
stvari spremenilo. Drugačen je proces<br />
dela, na oddelku so nove in natančnejše<br />
aparature.Vendar pa moram omeniti, da<br />
se občutek dela s pacienti hitro prebudi<br />
in povrne tako, da težav pravzaprav nimam.«<br />
kakšne so po vašem menenju<br />
prednosti, ki jih kot delodajalec<br />
ponuja UkCl?<br />
»Prednosti, ki mi jih ponuja novi delodajalec,<br />
so kar obsežne, predvsem sem<br />
vesela, da se lahko dodatno izobražujem<br />
znotraj in zunaj UKCL, planiram lahko<br />
dopust, pa tudi kakšen prosti dan ni<br />
vprašljiv.«<br />
Bi še kaj sporočili vašim kolegicam<br />
in kolegom?<br />
»Mojim novim in mladim sodelavcem bi<br />
se rada zahvalila, da so me lepo sprejeli<br />
medse. Večini sem lahko mama (smeh).<br />
Morda še tole: kot vsi v UKCL si tudi mi<br />
želimo delati v novi intenzivni sobi z<br />
novo medicinsko opremo.«<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
19
20<br />
<strong>aktualno</strong><br />
»Klinika potem, ko jo je David Beckham<br />
zapustil, ni nikogar več zanimala,«<br />
Asist. Marko Macura iz kliničnega oddelka za travmatologijo kirurške klinike se je nedavno udeležil<br />
izpopolnjevanja pri zdravniku, ki je Ahilovo tetivo operiral nogometašu davidu Beckhamu, sam pa je<br />
pri nas med drugimi operiral nogometaša Sebastjana Cimerotiča<br />
Služba za odnose z javnostmi, Sabina vrhnjak<br />
Asist. Marko Macura, dr. med., iz KO za<br />
travmatologijo Kirurške klinike je imel<br />
željo pomagati športnikom pri športnih<br />
poškodbah še pred odločitvijo za specializacijo,<br />
kanček zanimanja za to pa gre<br />
verjetno iskati tudi v njegovi dolgoletni<br />
košarkaški karieri. V letošnjem letu ga je<br />
izmenjava izkušenj gnala na Finsko – naravnost<br />
k prof. Sakari oravi, specialistu<br />
ortopedu, ki je marca letos operiral slavnega<br />
nogometaša davida Beckhama.<br />
»Zanimalo nas je, kdo je ta prof. Sakari<br />
Orava, na kakšen način on operira,« med<br />
drugim pove v našem intervjuju in doda,<br />
da je v času izpopolnjevanja ugotovil, da<br />
ima tudi sam »veliki prof. Orava« podobne<br />
probleme kot on sam in vsi drugi, ki<br />
se ukvarjajo s športnimi poškodbami:<br />
soočajo se z neučakanostjo športnikov,<br />
ki želijo okrevati čim prej.<br />
Menda ste bili nekoč velik športni<br />
navdušenec, in sicer košarkar. Zakaj<br />
ste odnehali?<br />
»Predvsem zato, ker je bilo šport težko<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
uskladiti s službenimi obveznostmi. Zdaj<br />
se sam s športom ukvarjam le še občasno,<br />
predvsem s svojimi tremi otroki. Vsi trije<br />
igrajo košarko, smo košarkarska družina,<br />
tudi žena in dedki so igrali košarko.«<br />
Potem ste se pa zaradi kariere težko<br />
odrekli športu?<br />
»Ne, sploh ne. Moje delo se mi je zdelo<br />
zelo privlačno, z lahkim srcem sem<br />
se odločil, da zaključim športno kariero.<br />
Morda mi je celo malo odleglo, da sem<br />
jo dal 'na stran'. Drugače bi bilo, če bi bil<br />
v košarki res zelo uspešen, a nisem bil<br />
– v mladinski reprezentanci še, kasneje<br />
pa ne več. Tako intenzivni treningi, skupno<br />
okoli 4 do 5 ur na dan, že s študijem<br />
medicine niso bili združljivi. Reprezentančno<br />
kariero sem prekinil v 1. letniku<br />
fakultete: med treningi in izpitnimi roki<br />
sem izbral slednje.«<br />
Ste si ukvarjanja s športnimi poškodbami<br />
želeli od nekdaj?<br />
»Da, še pred specializacijo. Na srečo so<br />
se tako ideje vodstva klinike kot tudi<br />
moje skladale.«<br />
Potem ko je asist. Marko Macura zaradi poškodbe Ahilove tetive operiral našega nogometaša<br />
Sebastjana Cimerotiča, se je odpravil k profesorju na Finsko, ki je operiral Davida<br />
Beckhama.<br />
K vam v verjetno prihajajo tako profesionalni<br />
kot rekreativni športniki.<br />
Jim je kdaj težko razložiti, da morajo<br />
zaradi poškodbe zdaj enostavno mirovati?<br />
»Ne gre za to, da bi morali mirovati. Morda<br />
je moja prednost v tem, da poznam<br />
treninge športnikov in njihove cilje. Moji<br />
pacienti načeloma zelo, zelo malo mirujejo.<br />
Vedno dobivajo navodila, kaj in<br />
kako lahko delajo, tako da so v dvoranah<br />
in igriščih minimalno odsotni, zgolj toliko,<br />
kolikor je potrebno zaradi kirurškega<br />
posega. Vsi dobijo zelo natančna navodila.<br />
Dejstvo je, da mora biti športnik, ki<br />
je vajen gibanja, vseskozi zaposlen.«<br />
Nekoč ste bili zdravnik košarkarskega<br />
društva Slovan. Ste še zdaj?<br />
»Ne. Položaj klubskih zdravnikov je pri<br />
nas nekoliko nedorečen; klubi se ubadajo<br />
z velikimi organizacijskimi in finančnimi<br />
težavami, najpomembneje pa je,<br />
da športni klub redko – po moji presoji<br />
– potrebuje stalno prisotnost kirurga.<br />
Bolj potrebujejo prisotnost fizioterapevta,<br />
pomembno pa je, da imajo vedno<br />
omogočeno dosegljivost zdravnika, ki<br />
se ukvarja s športnimi poškodbami. Tudi<br />
zame je bolje, da imajo v klubu mojo telefonsko<br />
številko, kot pa da sedim z njimi<br />
na klopi.«<br />
Še ne dolgo nazaj ste se, da bi še izboljšali<br />
zdravljenje na področju športnih<br />
poškodb, odpravili na Finsko.<br />
»Res je. Šlo je za neke vrste izpopolnjevanje<br />
(angl. fellowship) oz. gostovanje<br />
na kliniki. V mojem primeru je bilo to<br />
drugo dlje trajajoče gostovanje, najprej<br />
sem bili na Kliniki za športne poškodbe<br />
v Stockholmu na Švedskem, zdaj še na<br />
Finskem. Zgodba mojega odhoda na<br />
Finsko je naslednja: novembra lani sem<br />
pri nas operiral znanega nogometaša<br />
Sebastjana Cimerotiča. Podobno<br />
poškodbo Ahilove tetive je marca letos<br />
utrpel nogometaš david Beckham,<br />
operiral pa ga je prof. Sakari orava na<br />
Finskem. Zanimalo nas je, kdo je prof.<br />
Sakari Orava, ter to, na kakšen način on
operira. Na kliniki imamo princip, da če<br />
se učimo, se želimo učiti od najboljših.«<br />
In kdo je po vaši oceni prof. Sakari<br />
Orava?<br />
»Prof. Orava je star 65 let, je ortoped, in<br />
se celo življenje ukvarja s športnimi poškodbami.<br />
Napisal je preko 110 člankov<br />
in je prvi na svetu po tovrstni literaturi.<br />
Napisal je tudi nekaj publikacij za domačo<br />
športno javnost, je konzultant za<br />
največje svetovne klube – Real Madrid,<br />
Barcelono, Romo, Inter, Milan … Poleg<br />
Davida Beckhama je operiral številne<br />
druge športnike (Davida Trezegueta,<br />
Didiera Deschampsa, Peppa Guardiolo,<br />
Merlene Ottey, Haile Gebreselassie,<br />
Christiana Ghedino …). Najbolj medijsko<br />
odmevna je bila seveda operacija<br />
Davida Beckhama, takrat so bili na kliniki<br />
okupirani s strani medijev. Podobnost<br />
poškodbe Cimerotiča in Beckhama je bil<br />
torej neposredni povod, zakaj sem odšel<br />
na Finsko. «<br />
Nekdo, ki operira Davida Beckhama,<br />
se mora privaditi medijske pozornosti.<br />
Sta o tem s prof. Oravo govorila?<br />
»Sva. On je medijske pozornosti deležen<br />
že zaradi svojega delovanja v Španiji,<br />
Italiji, to z Davidom Beckhamom je<br />
samo pomenilo vrh medijskega zanimanja.<br />
Res pa je, da klinika potem, ko jo je<br />
David Beckham zapustil, ni nikogar več<br />
zanimala. Prof. Orava je bil tako medijskega<br />
pritiska relativno hitro razrešen.<br />
Je pa v odnosu do medijev prof. Orava<br />
zelo prijazen in skromen, vedno dostopen<br />
in pripravljen za pogovore. Zelo odprt<br />
je bil tudi do mene. Zanimalo me je<br />
predvsem, na kakšen način rešuje težave<br />
športnikov in s kakšnimi problemi se<br />
srečuje. Ugotovil sem, da ima tudi sam<br />
veliki Orava podobne probleme kot mi.<br />
Ko oskrbimo kakšnega poškodovanega<br />
športnika in ko nastopi čas rehabilitacije,<br />
naenkrat vsi vedo več od nas, zdravnikov.<br />
Prof. Orava je priznal, da ima morda<br />
zdaj, odkar je operiral Davida Beckhama,<br />
nekaj manj težav, da pa so si poprej drznili<br />
mnogi soditi o poškodbah.«<br />
Imate sami podobno izkušnjo, potem<br />
ko ste operirali nogometaša Cimerotiča?<br />
»Pravzaprav ne. Cimerotič je jasno povedal,<br />
da bo poslušal kirurška navodila in se<br />
je tega jasno držal; v njegovem primeru<br />
smo v rehabilitaciji s klubskim fizioterapevtom<br />
zelo dobro sodelovali.«<br />
Če se vrneva nazaj na Finsko; ste se šli<br />
učiti posebne metode operacije?<br />
»Ne, ne gre za posebno metodo. Gre<br />
samo za to, da smo preverili, če se zno-<br />
»Moji pacienti<br />
načeloma zelo, zelo<br />
malo mirujejo. Vedno<br />
dobivajo navodila, kaj<br />
in kako lahko delajo,<br />
tako da so iz dvorane<br />
in igrišč minimalno<br />
odsotni, zgolj toliko,<br />
kolikor je potrebno<br />
zaradi kirurškega<br />
posega.«<br />
traj naše klinike držimo podobnih principov.<br />
Tja nisem šel gledati samo ene<br />
operacije. Res je, da me je najbolj zanimala<br />
operacija tetiv, a moje področje so<br />
rekonstrukcija kolenskih vezi, meniskusov<br />
in artoskopska kirurgija, s čimer se<br />
prof. Orava ukvarja. Znan je tudi po tem,<br />
da opravi največ operacij poškodovanih<br />
tetiv, ne samo Ahilovih, tudi drugih. Pri<br />
njemu sem videl tudi operacije kroničnih<br />
poškodb tetiv tekačev; vsekakor mi<br />
je dal veliko misliti.«<br />
Kako pogoste so sicer operacije pri<br />
poškodbi Ahilove tetive?<br />
»Če gre za pretrganje Ahilove tetive, je<br />
operacija nujna. Prof. Orava se drži načela,<br />
da je metoda, kadar gre za rekreativnega<br />
športnika, primerna perkutana<br />
metoda, ki ni odprta metoda, saj ne prerežemo<br />
kože. Pri športnikih se drži načela,<br />
da poškodovani del vedno odpre.«<br />
Ali odprta operacija povzroči daljšo<br />
rehabilitacijo?<br />
»Niti ne, le nekoliko večja nevarnost vnetja<br />
rane je; možno je, da se rana slabše<br />
zarašča. Dejstvo pa je, da imajo športniki<br />
zaradi večkratnih poškodb tetivo že<br />
okvarjeno. Včasih je tako poleg zašitja<br />
tetive potrebno še njeno očiščenje.«<br />
Kako pogosti so lahko zapleti? Vemo,<br />
da je pri Beckhamu celotna javnost<br />
spremljala njegovo rehabilitacijo in<br />
se spraševala, zakaj po treh mesecih<br />
še vedno okreva.<br />
»To je običajno; doba rehabilitacije je takšna<br />
tudi pri nas – po operaciji mesec in<br />
pol imobilizacije. Po koncu imobilizacije<br />
športnikom naročimo, naj se nadaljnje<br />
tri mesece ne vzpenjajo na prste in da<br />
naj ne obremenjujejo tetive. Šele kasneje,<br />
ko je tetiva tega sposobna, lahko<br />
<strong>aktualno</strong><br />
začnejo s treningom. Podobno je bilo<br />
denimo tudi s primerom Cimerotiča.<br />
Za vrhunske športnike pomeni premor<br />
petih ali šestih mesecev izredno dolgo<br />
obdobje; zagotovo potem potrebujejo<br />
en mesec ostrega treninga, da se lahko<br />
vrnejo nazaj.«<br />
Ste kdaj bili priča zelo čustvenih odzivov<br />
posameznih športnikov, ko so<br />
izvedeli, da ne bodo mogli več trenirati<br />
kot prej?<br />
»Seveda. Prvi trenutek, ko jim povem,<br />
zakaj gre, je zanje hud. Ahilova tetiva ni<br />
najslabša novica; bistveno bolj so slabe<br />
volje, ko jim povem, da imajo strgano<br />
sprednjo križno vez v kolenu, kjer je rehabilitacija<br />
še daljša, za nogometaše,<br />
smučarje ali rokometaše pomeni, da se<br />
v polno aktivnost lahko vrnejo šele 9 do<br />
10 mesecev po poškodbi, kar pomeni<br />
izgubo sezone. Pri poškodbi Ahilove tetive<br />
gre za izgubo pol sezone, pri križni<br />
vezi pa za celo, kar je psihološko precej<br />
bolj naporno.«<br />
Kako potem v takih trenutkih pomirite,<br />
svetujete?<br />
»Pravzaprav mora to predelati vsak<br />
športnik sam pri sebi; jaz jim lahko pomagam<br />
samo s primeri, kako so ravnali<br />
drugi. Športnik bistveno lažje prenese,<br />
če mu v tem času naložiš delo. Ob prvi<br />
informaciji jih skrbi, da bodo v tem času<br />
morali mirovati. Najlažje športnika potolažiš<br />
tako, da mu naložiš delo – kot sem<br />
povedal že uvodoma, moji pacienti zelo<br />
malo počivajo oz. jim ne dam miru; dam<br />
jim natančna navodila, da čim bolj pripravljeni<br />
dočakajo naslednjo sezono oz.<br />
vrnitev nazaj na igrišče.<br />
Na trmo niste naleteli?<br />
Trma me pri športnikih ne skrbi, bolj<br />
me skrbi svojeglavost. Rehabilitacija po<br />
takih poškodbah je kompleksna. Vsaka<br />
faza rehabilitacije ima svoj namen; v posamezni<br />
fazi so nekatere obremenitve<br />
dovoljene, nekatere še ne. Zato me bolj<br />
skrbi svojeglavost: športnik prepričan,<br />
da lahko z delom pride nazaj na igrišče<br />
in ki prehitro začne obremenjevati določen<br />
predel, običajno rehabilitacijo samo<br />
še podaljša ali vsaj pokvari uspeh rehabilitacije.<br />
S tem pride do nezadovoljstva<br />
tako na njihovi kot na moji strani.<br />
Po drugi strani pa sem bil že marsikdaj<br />
presenečen. Kadar me je bilo zelo strah,<br />
kako bodo določeni pacienti upoštevali<br />
navodila rehabilitacije, so ti natančno<br />
sledili navodilom. Eden izmed takih je<br />
tudi nogometaš Cimerotič. Po njegovi<br />
poškodbi so bili rezultati odlični.«<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
21
22<br />
<strong>aktualno</strong><br />
Ustanovitev ‘Partnerstva za<br />
prehrano in preventivo debelosti‘<br />
doc. dr. nataša Fidler Mis in dr. Eric l. ding<br />
V <strong>Univerzitetni</strong> klinični center <strong>Ljubljana</strong><br />
smo nedavno povabili dr. Ericka Dinga,<br />
epidemiologa nutricionista z Univerze<br />
»Harvard Medical School«, ki je skupaj s<br />
podporo prof. dr. Walterja Willetta, dr.<br />
med. predstojnika Oddelka za prehrano<br />
na »Harvard School of public Health«,<br />
aktivno vključen v ocenjevanje javno<br />
zdravstvenega učinka pijač z dodanim<br />
sladkorjem na breme bolezni debelosti,<br />
diabetesa in srčno-žilnih bolezni. Za to,<br />
da bi z uvedbo »dodatka« na pijače z<br />
dodanim sladkorjem opozorili na neželen<br />
zdravstveni učinek tovrstnih pijač, si<br />
prizadevamo tudi številni strokovnjaki in<br />
člani civilne družbe v Sloveniji.<br />
Glavni ukrep: »dodatek« na pijače<br />
z dodanim sladkorjem<br />
Ob obisku dr. Eric L. Dinga smo imeli številni<br />
predstavniki delovno srečanje, katerega<br />
namen je bil izboljšati zdravstveno<br />
stanje prebivalcev Slovenije. Želimo<br />
izboljšati predvsem prehranske navade<br />
dojenčkov in otrok kot tudi zmanjševanje<br />
obolenj za sodobnimi civilizacijskimi<br />
boleznimi, kot so debelost, diabetes, srčno-žilne<br />
bolezni, rak, karies in druge. Za<br />
enega glavnih ukrepov pri zmanjševanju<br />
tovrstnih obolenj predlagamo »dodatek<br />
za nezaželen zdravstveni učinek« pijač<br />
z dodanim sladkorjem, ki so v prodaji v<br />
Republiki Sloveniji. Omenjeno pobudo<br />
je že podprlo Strokovno združenje nutricionistov<br />
in dietetikov, RSK za Pediatrijo,<br />
Združenje za pravice bolnih otrok, Zveza<br />
potrošnikov Slovenije, nevladna organizacija<br />
Mreža zdravja ter številni mnenjski<br />
voditelji iz Slovenije. Z omenjenim »dodatkom«<br />
želimo vplivati na javno osveščanje<br />
o zdravem načinu prehranjevanja<br />
in vplivati na zmanjšanje porabe pijač z<br />
dodanim sladkorjem, zlasti pri otrocih<br />
kot tudi odraslih.<br />
Predlagamo, da bi država z zbranim denarjem<br />
namensko financirala raziskave<br />
o prehranskih dejavnikih tveganja za<br />
nastanek debelosti in drugih kroničnih<br />
bolezni, ki so posledica pitja pijač z dodanim<br />
sladkorjem. S tem ukrepom želimo<br />
izboljšati zdravstveno osveščenost<br />
in prehranske navade slovenskih drža-<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
Udeleženci srečanja, med njimi je sedmi iz leve proti desni tudi dr. Ding, želijo vplivati na<br />
javno osveščanje o zdravem načinu prehranjevanja in vplivati na zmanjšanje porabe pijač<br />
z dodanim sladkorjem, zlasti pri otrocih kot tudi odraslih.<br />
vljanov, spremeniti percepcijo v realno<br />
sliko, da so namreč pijače z dodanim<br />
sladkorjem enako škodljive kot tobačni<br />
izdelki, ter vplivati na proizvajalce pijač<br />
z dodanim sladkorjem, da prav tako kot<br />
tobačna industrija, plačujejo nastalo<br />
zdravstveno škodo zaradi njihovih izdelkov,<br />
ki bo namenjen odpravljanju bolezni,<br />
s katerimi se soočajo ljudje, ki pijejo<br />
pijače z dodanim sladkorjem.<br />
Dr. Ding je predstavil podporno pismo<br />
iz Univerze Harvard in ponudil obsežno<br />
strokovno pomoč pri izvajanju aktivnosti,<br />
podporo pri razvoju in ustanovitvi<br />
neprofitne organizacije ‘Partnerstva za<br />
prehrano in preventivo debelosti‘. Ko<br />
nam bo uspelo vzpostaviti tovrsten sistem<br />
v Sloveniji, upamo, da bomo postali<br />
vzoren zgled ostalim državam v Evropi<br />
in v svetu pri naprednem sprejemanju<br />
javno zdravstvene politike na področju<br />
debelosti.<br />
v Sloveniji želimo postati zgled<br />
ostalim državam<br />
Dr. Ding je med drugim poudaril, da je<br />
naloga vlade, da spodbuja ljudi k bolj<br />
zdravim izbiram. Pomembno je, da informiramo<br />
ljudi o nevarnosti pitja pijač z<br />
dodanim sladkorjem in ljudi seznanimo<br />
z dejstvom, da je nevarnost debelosti<br />
enaka kot kajenje in da so pijače z dodanim<br />
sladkorjem in nezdrava prehrana<br />
enako škodljivi kot kajenje. Proizvajalci, ki<br />
polnijo trg s pijačami z dodanim sladkorjem,<br />
bi morali plačati škodo, ki jo s svojimi<br />
pijačami povzročijo družbi, podobno<br />
kot morajo tovarne plačati za onesnaževanje<br />
okolja. Proizvajalci pijač morajo<br />
razumeti svojo socialno odgovornost, ki<br />
so jo dolžne odplačati. Trenutno njihovi<br />
dobički ne odsevajo njihovega celotnega<br />
vpliva na bolezni, ki jih povzročajo<br />
pijače z dodanim sladkorjem. Vlada se<br />
mora zavedati, da prenizke cene nezdravih<br />
pijač spodbujajo njihovo pitje,<br />
kar poviša stroške za zdravstvo. Izredno<br />
težko bi podražili vso nezdravo hrano.<br />
Prvi korak bi bil, da se tistim, ki proizvajajo<br />
pijače z dodanim sladkorjem, naprti<br />
»zdravju sovražne takse«, analogno kot<br />
je to pri tobaku. Kajenje povzroča celo<br />
vrsto bolezni. V Ameriki plačajo tobačne<br />
tovarne stroške zdravljenja v vsaki državi<br />
za neželene zdravstvene učinke kajenja.<br />
Tobačne tovarne plačajo mnogo za narejeno<br />
zdravstveno škodo družbi, proizvajalci<br />
pijač z dodanim sladkorjem pa<br />
so pomemben naslednji korak, ki se ga<br />
moramo lotiti.<br />
* Intervju z dr. Erikom Dingom bo objavljen v naslednji številki
<strong>aktualno</strong><br />
Prvič na svetu uporabili žilnega<br />
robota za posege na femoralnem žilju<br />
Gre za »pravega robota«, ki so ga posebej za to pripeljali iz ZdA, zdravnik pa lahko z njim upravlja od daleč<br />
Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc<br />
Na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca<br />
in ožilja, Inštitutu za radiologijo in Kliničnem<br />
oddelku za žilne bolezni Univerzitetnega<br />
kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> so<br />
v septembru prvič na svetu uporabili<br />
žilnega robota za posege na femoralnem<br />
žilju. Robot, ki so ga posebej<br />
za to pripeljali iz ZDA, je prvi v razvoju<br />
robotske tehnologije za potrebe žilne kirurgije,<br />
in se pridružuje drugima dvema,<br />
ki se uporabljata v elektrofiziologiji in kirurgiji<br />
nasploh. Gre za »pravega« robota,<br />
torej napravo, ki ne posnema zgolj roke<br />
kirurgov, ampak zdravnik z njim upravlja<br />
preko vmesnikov, ki nimajo nobene podobnosti<br />
s kirurškimi ali drugimi inštrumenti.<br />
To je mogoče opraviti daleč stran<br />
od bolnika, lahko v drugi sobi, ali še dlje.<br />
Ker se pri omenjenih posegih uporablja<br />
tudi rentgenska naprava, je ta oddaljenost<br />
pomembna, saj tako zdravstveni<br />
delavci niso izpostavljeni rentgenskemu<br />
sevanju.<br />
Robot omogoča hitrejše in bolj natanč-<br />
no vodenje katetrov in vodilnih žic po<br />
telesu, z njim je mogoče voditi katetre<br />
tudi v najbolj zvijugane predele, oziroma<br />
v predele, ki so s klasično tehniko težko<br />
dostopni, ali pa zahtevajo veliko časa, da<br />
se do njih pristopi. V povezavi z robotom<br />
so bili prvič na svetu uporabljeni specialni<br />
katetri in vodila, katerih posebnost<br />
je, da jih lahko zdravnik oziroma robot<br />
krivi kakor želi, jih obrača, sprošča in na<br />
ta način hitreje in enostavneje prodira<br />
preko anatomsko težko ali težje dostopnih<br />
predelov.<br />
Posege, ki jih je odobrila Republiška etična<br />
komisija, so opravili na 20 žilah, vsi posegi<br />
so bili uspešni. Poglaviten namen, ki<br />
si ga je zastavila ekipa, ki je pri tem sodelovala,<br />
to je varnost sistema, je bil s tem<br />
dosežen. Pri posegih je sodelovalo veliko<br />
ljudi, tako domačih kot tujih strokovnjakov,<br />
ki so preživeli v Sloveniji 14 dni.<br />
V ožji ekipi so poleg prof. dr. Boruta Geršaka,<br />
dr. med., ki je bil vodja raziskave, in<br />
dr. Milenka Stankoviča, dr. med., sode-<br />
lovali še ameriška strokovnjaka dr. Jean<br />
Bismuth in prof. Alan Lumsden, domači<br />
zdravniki prof. dr. Aleš Blinc, dr. med.,<br />
dr. Vinko Boc, dr. med., dr. Juš Kšela, dr.<br />
med., in dr. Boris Robič, dr. med.; anesteziologi<br />
doc. dr. Maja Šoštarič, dr. med.,<br />
dr. Špela Mušič, dr. med., dr. Dominika<br />
Oroszy, dr. med., dr. nenad danojevič,<br />
dr. med., dr. Bojan Kontestabile, dr.<br />
med., in dr. Nikola Andonov, dr. med..<br />
Inštrumentarji Franci Pajk, dipl. MT,<br />
Nina Visočnik, dipl. med. ses., Marija<br />
Zrim, dipl. med. ses., Nina Samsa, dipl.<br />
med. ses.; radiološki inženirji Marko Repnik,<br />
Marko Klavžar in Matevž Čadej<br />
ter anesteziološki tehniki Robert Copič,<br />
DMT, Zlatko Grubešič, DMT, in Magdalena<br />
Prelovšek, dipl. med. ses.<br />
Z ameriške strani, ki razvija robote, pa so<br />
bili prisotni številni inženirji in tudi oba<br />
ustanovitelja, Fred Moll in Dan Wallace,<br />
ki je bil pred tem, ko se je pričel ukvarjati<br />
z izdelavo robotov, zaposlen v kontroli<br />
vesoljskih poletov misij Shuttle (NASA).<br />
Člana ožje ekipe, dr. Milenko Stankovič, dr. med., in prof. dr. Borut Geršak, dr. med., med delom v laboratoriju v Kaliforniji, ZDA.<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
23
24<br />
utrip UKCL<br />
Od prenosa krvi do skrbi za bolnike<br />
Skupno okoli 130 zaposlenih v okviru oskrbovalnih služb – Centralne kurirske in gospodinjske službe<br />
opravlja izjemno pomembno delo<br />
Služba za odnose z javnostmi, Sabina vrhnjak<br />
Kurirji in gospodinje, ki jih ponavadi srečujemo na hodnikih<br />
UKCL, opravljajo izredno pomembno delo, le redkokdo pa se<br />
zaveda, da je njihovo delo ključnega pomena tudi preko noči,<br />
ko je zaradi velikega števila transplantacij od njih zahtevan maksimalni<br />
vložek natančnega dela. Ravno kurirji so namreč tisti,<br />
ki med drugim skrbijo tudi za transport diagnostičnih vzorcev,<br />
krvi, krvnih pripravkov ter za prenos bolnikove dokumentacije<br />
za večino klinik in kliničnih oddelkov UKCL. Da bi bolje spoznali<br />
njihovo delo, smo se odpravili v Centralno kurirsko in gospodinjsko<br />
službo.<br />
lani več kot 303 tisoč kurirskih poti<br />
V Centralni kurirski in gospodinjski službi UKCL je skupno skoraj<br />
130 zaposlenih, poleg vodje in namestnice vodje omenjeno<br />
službo sestavljajo še srednje medicinske sestre oz. dispečerke<br />
ter kurirke/kurirji oz. gospodinje. Služba, ustanovljena leta<br />
1996, je dejavnost postopno širila, danes pa opravlja dejavnost<br />
na večini klinik in kliničnih oddelkov UKCL, 24 ur dnevno vse<br />
dni v tednu. Kot našteva njihova vodja, Martina Erjavec, gospodinje<br />
skrbijo za gospodinjska opravila na oddelku (skrb<br />
za čajno kuhinjo, kuhanje napitkov, skrb za bolniško perilo,<br />
urejenost oddelka), kurirji pa za pravilen, pravočasen in varen<br />
transport diagnostičnih vzorcev, krvi, krvnih pripravkov, dokumentacije<br />
in izvidov. Vse to kurirji izvajajo pod koordinacijo<br />
Velik del njihovih obveznosti je tudi skrb za prevoz pacientov, pa<br />
tudi za prenos medicinske dokumentacije.<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
srednjih medicinskih sester – dispečerk. »V lanskem letu smo<br />
v naši službi opravili 303.066 kurirskih poti, od tega je bilo kar<br />
146.645 urgentnih,« s številkami podkrepi pomen njihovega<br />
dela ga. Martina Erjavec.<br />
Za boljšo organizacijo tudi dispečerke<br />
Centralna kurirska in gospodinjska služba je bila ustanovljena<br />
leta 1996, in sicer zaradi potrebe po ločitvi del v podporni<br />
dejavnosti glede na zahtevnost del, uveljavitve enotnih standardov<br />
za posamezne dejavnosti, dviga kakovosti storitev in<br />
racionalizacije dela. Transport diagnostičnih vzorcev izvajajo<br />
v skladu z evropskim standardom za transport diagnostičnih<br />
vzorcev in priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije,<br />
transport bolnikove dokumentacije in izvidov pa izvajajo<br />
v skladu z zakonodajo in upoštevanjem varovanja osebnih<br />
podatkov. »Zaradi obsega dela, zahtevane strokovnosti in<br />
natančnosti pri prenosu diagnostičnih vzorcev, krvi in krvnih<br />
pripravkov koordinacijo dela preko dneva opravljajo srednje<br />
medicinske sestre – dispečerji, v nočnem času pa kurirji svoje<br />
delo koordinirajo in izvajajo sami, preko klicev oddelkov na<br />
multiton in prenosne telefone,« običajni delovni dan kurirja<br />
obrazloži vodja. Zaposleni v omenjeni službi si sicer že dlje<br />
časa prizadevajo tudi za novo sistemizacijo delovnega mesta –<br />
namesto sistemiziranega delovnega mesta strežnice 2/1 želijo<br />
pridobiti naziv oskrbovalke, ki združuje delokrog gospodinje<br />
na oddelku ter tudi prenos ali prevoz diagnostičnih vzorcev,<br />
krvi, krvnih pripravkov, dokumentacije, izvidov in pripomoč-<br />
kov v popravilo ter tudi spremstvo bolnikov. Slednje opravljajo<br />
na dislociranih enotah in kliničnih oddelkih, in sicer na Kliniki<br />
za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Pediatrični kliniki,<br />
Očesni kliniki, Bolnici dr. Petra Držaja in na Ginekološki kliniki.<br />
Med našim sprehodom po hodnikih UKCL je iz zaposlenih v<br />
centralni gospodinjski in kurirski službi začutiti veselje do dela:<br />
»Osrečuje me, ko so z našim delom zadovoljni bolniki in zaposleni,«<br />
o svojem delu pove Rebeka Berg, podobno pa pristavi<br />
tudi nuška Balič, ki jo, kot pravi, »delo z ljudmi osrečuje in<br />
izpopolnjuje.«<br />
v UkCl smo za oskrbovalke organizirali specialne učne<br />
delavnice<br />
Od februarja pa do konca oktobra smo v UKCL izvedli šest ponovitev<br />
specialnih učnih delavnic z naslovom »Dela in naloge<br />
oskrbovalke v bolnišnici«. Izobraževanja se je skupno udeležilo<br />
242 zaposlenih na delovnem mestu oskrbovalke oz. kurirke in<br />
gospodinje. Izobraževanje so zaključile s pisnim preverjanjem<br />
znanja. Pri izvedbi specialnih učnih delavnic je sodelovalo 13<br />
predavateljev iz UKCL; vsi sodelujoči pa so po zaključku prejeli<br />
potrdila o aktivnem sodelovanju.
Obisk iz bolnišnice<br />
Katinara v Trstu<br />
Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc<br />
V oktobru smo v Univerzitetnem kliničnem centru <strong>Ljubljana</strong><br />
(UKCL) gostili vodilne iz bolnišnice Katinara v Trstu. Giampaolo<br />
Canciani, strokovni direktor bolnišnice na Katinari, in Fabia<br />
Bassan, glavna medicinska sestra omenjene bolnisnice, sta<br />
na uradni obisk prišla v spremstvu prof. dr. Zoran M. Arneža,<br />
predstojnika oddelka za plastično kirurgijo bolnišnice na Katinari,<br />
Italijansko delegacijo je zanimala predvsem organiziranost<br />
UKCL. Razložili smo jim sestavo klinik, kliničnih oddelkov,<br />
samostojnih organizacijskih enot ter organiziranost histološke<br />
in mikrobiološke dejavnosti, kasneje pa smo jih popeljali tudi<br />
na operacijski blok in ogled Nove pediatrične klinike.<br />
Italijanski delegaciji smo predstavili organiziranost UKCL in jih popeljali<br />
na ogled operacijskega bloka in Nove pediatrične klinike.<br />
utrip UKCL<br />
Predavanje strokovnih<br />
sodelavcev iz Danske<br />
Služba za odnose z javnostmi<br />
V sodelovanju s Slovenskim združenjem za kakovost in odličnost<br />
(SZKO) smo k nam povabili strokovna sodelavca in svetovalca<br />
uprave danske Univerzitetne bolnišnice Odense, go.<br />
Gitte dahl Hansen in g. Clausa thora, ki sta nam predstavila<br />
uvedbo »vitkega pristopa« v njihovi organizaciji.<br />
Univerzitetna bolnišnica Odense (OUH) je ena izmed treh univerzitetnih<br />
bolnišnic na Danskem, po številu obravnavanih bolnikov,<br />
zaposlenih in vsebini obravnave pa je precej primerljiva<br />
z UKCL: izpolnjuje lokalne, regionalne in nacionalne funkcije,<br />
letno je pri njih hospitaliziranih 100 tisoč bolnikov, 800 tisoč<br />
pa jih obravnavajo ambulantno. V bolnišnici imajo 9.500 zaposlenih<br />
in 76 kliničnih oddelkov. V bolnišnici so uspešno uvedli<br />
filozofijo »vitkosti«, s pomočjo le-te pa jim v bolnišnici uspeva<br />
ustvarjati stabilne in primerne delovne procese, zmanjšati napake<br />
na najmanjšo možno mero in izboljševati kakovost dela v<br />
korist pacientov in zaposlenih. Na področju Kardiološke ambulante<br />
so denimo s pomočjo pristopa vitkosti skrajšali čakalno<br />
dobo iz 16 na 7 tednov ter naredili 450 pregledov več na leto,<br />
skrajšali so čas hospitalizacije idr., na področju radiologije pa<br />
so čakalne dobe za preglede z ultrazvokom zmanjšali kar za<br />
65 odstotkov.<br />
Nov endoskopski stolp<br />
na KO za reprodukcijo<br />
prof. dr. Eda vrtačnik Bokal, dr. med.<br />
Nedavno so na Kliničnem oddelku za reprodukcijo Ginekološke<br />
klinike pričeli izvajati operativne posege s pomočjo novega<br />
endoskopskega stolpa, ki je nadomestil dosedanjega, starejšega<br />
več kot 10 let. Endoskopski stolp predstavlja trenutno<br />
najsodobnejšo endoskopsko tehnologijo na tem področju.<br />
Med njegovimi prednostmi je tudi to, da omogoča kakovostno<br />
spremljanje operacije tudi asistentu in s tem varnejše in<br />
hitrejše operiranje.<br />
Za klinični oddelek, osebje ter posebej za pacientke je to velika<br />
pridobitev. Na omenjenem oddelku se namreč izvaja več kot<br />
95 odstotkov operacij endoskopsko, med njimi tudi nekatere<br />
najzahtevnejše (histerektomije, obsežne endometrioze vključno<br />
z globoko endometriozo z resekcijo črevesa ali mehurja,<br />
enukleacije velikih miomov ...). Letno na tem kliničnem oddelku<br />
obravnavamo preko 5.000 pacientk.<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
25
26<br />
utrip UKCL<br />
<strong>Center</strong> za vodenje otrok pred in po transplantaciji<br />
jeter Pediatrične klinike UKCL obeležil 15 let<br />
Služba za odnose z javnostmi, Sabina vrhnjak<br />
Na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani<br />
(UKCL) so letos oktobra obeležili 15 let delovanja Centra<br />
za vodenje otrok pred in po transplantaciji jeter. »Tu gre za reševanje<br />
otrok, ki so sprva na robu življenja, po transplantaciji<br />
pa lahko zaživijo normalno življenje,« je ob 15. obletnici Centra<br />
za vodenje otrok pred in po transplantaciji jeter Pediatrične<br />
klinike UKCL dejala prim. Marjeta Sedmak, v. d. predstojnika<br />
Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko<br />
Pediatrične klinike UKCL. Na omenjenem Centru,<br />
ki je sicer edini center za zdravljenje bolezni jeter otrok v<br />
Sloveniji, letno sprejmejo od enega do tri hudo bolne otroke,<br />
ki nujno potrebujejo transplantacijo jeter. Po transplantaciji je<br />
njihovo življenje primerljivo z življenjem zdravih otrok. Obletnico<br />
so obeležili s strokovno proslavo, na njej pa so sodelovali<br />
tudi strokovnjaki iz bolnišnice v Bergamu, s katero v našem<br />
Centru izjemno dobro sodelujejo.<br />
V Centru za vodenje otrok pred in po transplantaciji jeter sprejemajo<br />
bolne otroke, ki so v večini primerov zboleli za boleznijo<br />
jeter in žolčnih vodov. Možnosti zdravljenja in preživetja<br />
otrok, ki se rodijo v Sloveniji, so zaradi dobre organiziranosti in<br />
mednarodnega sodelovanja omenjenega centra popolnoma<br />
enake, kot so možnosti zdravljenja in preživetja otrok v razvitih<br />
državah.<br />
Otroke, ki potrebujejo transplantacijo jeter in so težji od 30 kilogramov,<br />
v Centru usmerijo na operacijo na <strong>Klinični</strong> oddelek<br />
za abdominalno kirurgijo UKCL. Otroke, ki so lažji od 30 kilogramov,<br />
v Centru za vodenje pred in po transplantaciji jeter<br />
preusmerijo v tujino, najpogosteje v bolnišnico v Bergamu v<br />
severni Italiji, kjer imajo s posebno tehniko presaditve jeter pri<br />
majhnih otrocih precej več izkušenj. »Majhni otroci se po transplantaciji<br />
iz Italije ponavadi vrnejo že po dveh tednih, za nadaljnje<br />
zdravljenje in navodila pa potem poskrbimo mi,« pove<br />
Prvič narejena operacija medenice po meri bolnika<br />
na ortopedski kliniki UkCl uspešno opravili izjemno zahtevno operacijo medenice z rekonstrukcijo pri<br />
pacientu z malignim tumorjem<br />
Služba za odnose z javnostmi, Sabina vrhnjak<br />
Na oddelku za tumorje Ortopedske klinike Univerzitetnega<br />
kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> (UKCL) so nedavno prvič izvedli izjemno<br />
zapleteno operacijo medenice z rekonstrukcijo pri bolniku<br />
s tumorjem. Za dvainštirideset let starega bolnika pomeni<br />
izvedena rekonstrukcija ohranitev uda z ohranitvijo dolžine uda<br />
in gibljivostjo, kar je pogoj za hojo brez bergel. »Pred uvedbo te<br />
operacije je pri bolnikih obveljala precej slabša funkcija okonči-<br />
Strokovnjaki na Ortopedski kliniki so prvič izvedli izjemno zahtevno<br />
operacijo rekonstrukcije medenice. Proteza je popolnoma prilagojena<br />
bolnikovim potrebam in narejena po bolnikovi meri.<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
Levo je prof. dr. Michele Colledan, kirurg, ki je transplantiral večino<br />
otrok iz Slovenije, ki so bili poslani v transplantacijski center v<br />
Bergamo, desno pa prof. dr. Lorenzo d'Antiga, vodilni pediater v<br />
Bergamu. Oba sta predavala na simpoziju, posvečenem obletnici<br />
Centra. Prof. dr. Michele Colledan je poročal o tehniki »split liver<br />
transplantation«, ki z delitvijo dajalčevih jeter omogoča istočasno<br />
presaditev jeter pri otroku in odraslem človeku.<br />
asist. dr. Matjaž Homan, vodja Centra za vodenje otrok pred<br />
in po transplantaciji jeter. Po uspešno opravljeni transplantaciji<br />
bolniki dobijo t. i. imunosupresivno zdravljenje, ki preprečuje,<br />
da bi bolnikovo telo organ zavrnilo. Prognoza otrok, ki potrebujejo<br />
presaditev jeter, je v svetu izredno dobra, z izvrstno organiziranostjo<br />
pa se odličnim rezultatom pridružujemo tudi v<br />
Sloveniji.
ne z veliko prikrajšavo noge in nezmožnostjo hoje brez uporabe<br />
bergel,« pove Marko Špiler, specialist ortopedije in splošne<br />
kirurgije iz Oddelka za tumorje Ortopedske klinike.<br />
Bolnik je imel maligni tumor na desni strani medenice, bil je<br />
življenjsko ogrožen in imel je hude bolečine ter močno ovirano<br />
hojo. Odslej bo njegova desna okončina zaradi opravljenega<br />
rekonstruktivnega posega na medenici s protezo, popolnoma<br />
prilagojena njegovim potrebam, dobro funkcionirala. Predoperativno<br />
so naši strokovnjaki v sodelovanju s strokovnjaki iz Nemčije,<br />
specializiranimi za pripravo tumorske protetike, izdelali tridimenzionalno<br />
rekonstrukcijo medenice s planirano resekcijo<br />
utrip UKCL<br />
Zaradi dnevne bolnišnice lahko bolniki v bolnici<br />
preživijo le nekaj ur<br />
Prenovljena dnevna bolnišnica ko za hematologijo interne klinike predstavlja podaljšek, mnogokrat<br />
pa tudi nadomestek bolnišničnega zdravljenja<br />
Služba za odnose z javnostmi<br />
Dnevna bolnišnica Kliničnega oddelka za hematologijo Interne<br />
klinike je bila pred leti »izhod v sili«, danes pa pomeni izredno<br />
zaželen način zdravljenja, smo izvedeli ob nedavnem odprtju<br />
obnovljenih prostorov dnevne bolnišnice na Polikliniki. »Glede<br />
na veliko pomanjkanje prostih bolniških postelj smo se že pred<br />
več leti odločili prenesti nekatera zapletena zdravljenja bolezni<br />
krvi in krvotvornih organov iz bolniškega oddelka v dnevno<br />
bolnišnico. Večletna prizadevanja za ustrezno opremljenost<br />
dnevne bolnišnice smo izvedli s finančnimi sredstvi več donatorjev<br />
in prispevkom UKC <strong>Ljubljana</strong>, zato bi se ob tej priložnosti<br />
še posebej rad zahvalil vsem, ki so omogočili, da bomo lahko<br />
naše bolnike bolj kakovostno zdravili, je ob otvoritvi dejal prof.<br />
dr. Peter Černelč, dr. med., predstojnik KO za hematologijo.<br />
Za bolnike nameščeni tudi ustrezni ležalniki<br />
Celotna dejavnost ugotavljanja in zdravljenja krvnih bolezni<br />
poteka v specializiranih laboratorijih, bolniškem oddelku, centru<br />
za presaditev kostnega mozga, hematološki ambulanti in<br />
dnevni bolnišnici. Dnevna bolnišnica na Polikliniki predstavlja<br />
podaljšek, mnogokrat tudi nadomestek bolnišničnega zdravljenja<br />
in večkrat omogoči bolniku, da pride pravočasno do<br />
potrebnega zdravljenja. To je bil pred leti sprva izhod v sili, danes<br />
pa je zelo zaželen način zdravljenja, saj bolniki preživijo v<br />
dnevni bolnišnici le nekaj ur, sicer pa ostanejo doma v krogu<br />
domačih. Vsako leto na KO za hematologijo v dnevni bolnišnici<br />
obravnavajo več kot 1200 bolnikov. Izvajajo različne oblike<br />
zdravljenja, od najenostavnejših venepunkcij do zdravljenja s<br />
citostatiki, biološkimi in drugimi zdravili. Izobražujejo in nadzirajo<br />
bolnike pri samozdravljenju z različnimi zdravili, izvajajo<br />
različna večurna testiranja. Zdravljenje lahko poteka tudi več<br />
ur, zato so namestili ustrezne ležalnike, opremo za spremljanje<br />
življenjskih funkcij, saj so med zdravljenjem možni zapleti in je<br />
potrebno bolnike skrbno spremljati. Za ustrezni nadzor zdravljenja<br />
bi potrebovali še ustrezno število medicinskih sester, ki<br />
pa jih zaenkrat še niso uspeli pridobiti.<br />
in na modelu predvideno rekonstrukcijo. Rekonstrukcija je narejena<br />
po točno določenih merah, ustreznih za posameznega<br />
bolnika. »Gre za prvo tovrstno operacijo v Sloveniji, dosežek pa<br />
je za nas, ki smo referenčni center za tumorsko kirurgijo v ortopediji,<br />
izjemno pomemben,« je ob tej priložnosti dejal prof. dr.<br />
vane Antolič, predstojnik Ortopedske klinike UKCL.<br />
Oddelek za tumorje Ortopedske klinike UKCL je sicer sestavljen<br />
iz tima štirih specialistov ortopedov. Na oddelku kirurško zdravijo<br />
kostne tumorje (benigne in maligne) ter v sodelovanju s<br />
hemato-onkološkim oddelkom Pediatrične klinike kirurško<br />
tudi otroške mehkotkivne in kostne tumorje.<br />
Vsak delovni dan obravnavajo v dnevni bolnišnici v povprečju<br />
okoli 20 bolnikov (od 10 do 30), tedensko 100 do 150, mesečno<br />
400 do 600. Bolnik običajno v sklopu enega administrativno zabeleženega<br />
obiska prihaja na zdravljenje večkrat zapored, tudi več<br />
mesecev.<br />
Za vsa prizadevanja se je na slavnostnem odprtju osebju zahvalila<br />
tudi strokovna direktorica UKCL, prof. dr. Brigita Drnovšek Olup.<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
27
28<br />
utrip UKCL<br />
Kljub vsesplošni krizi športni duh ne popušča<br />
Športne igre slovenskih bolnišnic 2010: letošnjih iger se je udeležilo rekordno število zdravstvenih delavcev<br />
dalija Zupan<br />
Pete jubilejne igre slovenskih bolnišnic so bile nekaj posebnega.<br />
In tudi prav je tako. Vsi, ki smo pomerili svoje moči na prvih<br />
in drugih igrah na Otočcu, smo bili enotnega mnenja. Povsod<br />
je bilo lepo, toda v tem dolenjskem biseru, v objemu Krke, smo<br />
se počutili res najbolje. Dober glas seže v deveto vas in tako se<br />
je letošnjih iger udeležilo rekordno število borbeno razpoloženih<br />
zdravstvenih delavcev.<br />
Slabo vreme, ki nas je v petek spremljalo na poti proti dolenjski<br />
regiji, ni kaj dosti vplivalo na naše dobro razpoloženje. Sploh<br />
pa za dežjem posije sonce, glede na to pa, da je bil voditelj<br />
iger dežurni vremenoslovec Robi Erjavec, smo vsi verjeli, da<br />
se nam obetajo boljši vremenski časi. In tako je tudi bilo.<br />
Na mestu dogajanja nas je že čakala vodja naše ekipe Silva<br />
Železnik, ki ji je kljub finančnim oviram s polno mero entuzijazma<br />
znova uspelo organizirati ekipo. Po pozdravnem govoru<br />
predstavnice organizatorja iger Združenja zdravstvenih zavodov<br />
Slovenije, predstavnika Ministrstva za zdravje, direktorice<br />
Splošne bolnišnice Novo mesto in seveda predstavnika glavnega<br />
sponzorja iger tovarne zdravil Krka, se je vseh 660 udeležencev<br />
iz 21 ekip podalo svojim zmagam naproti. Nekateri<br />
V UKCL imamo zlate fante in dekleta: oboji so domov odnesli zlato.<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
Ekipa UKCL se je že tradicionalno dobro odrezala.<br />
najbolj borbeno in tekmovalno razpoloženi so si želeli izboljšati<br />
lanskoletne rezultate in pridobiti čim več točk za svoje ekipe,<br />
drugi so bili bolj navijaško usmerjeni in se z uvrstitvami niso<br />
preveč obremenjevali. Vsem pa je bilo skupno prijetno druženje,<br />
spoznavanje, pridobivanje novih izkušenj. Za prijetno<br />
ozračje in vzdušje je poskrbel naš neumorni voditelj, ki nas je z<br />
veliko mero pozitivne energije in odličnim smislom za humor<br />
spodbujal, sproti seznanjal s prizorišči dogajanj ter obveščal o<br />
rezultatih, tako naših kot tudi drugih aktualnih športnih dogajanjih.<br />
Ker pa prazna vreča ne stoji pokonci, so organizatorji že tekom<br />
Rezultati<br />
ZLATO tenis ženske Dalija Zupan<br />
odbojka moški Marjan Kette, Tine Holc, Anže<br />
Lorber, Robert Horvat, Andrej<br />
Janežič, Denis Mušič<br />
SREBRO košarka David Vrhovec, Jovica Veljkovič,<br />
Damir Tuzlak, Jože Šimenko<br />
nogomet Denis Mušič, Zoran Perič, Andrej<br />
Janežič, Draženko Ris, Alen Šavija,<br />
Kristijan Kmetec, Aleksander<br />
Šimac<br />
BRON veslanje ženske Branka Mrvar v ekipi z ZZZS<br />
zasluženo 4. mesto badminton ženske Tanja Pulko<br />
6. mesto tenis moški Miran Pavlič<br />
golf moški Ljubo Marion<br />
7. mesto odbojka ženske Vedrana Đurašin, Saša Poljanšek,<br />
Nataša Uranker, Breda Lozar,<br />
Alijana Suljkanović, Marijana<br />
Pranjić<br />
9. mesto družabne igre Breda Lozar, Tanja Pulko, Jasmina<br />
Karajić, Nijaz Karajić, Aleksander<br />
Šimac, Zlatko Grebenar, Marko<br />
Turenšek in Kati Antunović
dogajanj poskrbeli, da nihče od tekmovalcev ni ostal lačen.<br />
In ne samo to. Večerna pogostitev in raznovrstnost hrane je<br />
upravičila naša pričakovanja. Kot pa se za okroglo obletnico<br />
spodobi, ni manjkala velika okusna čokoladna torta, ki smo si<br />
jo ob zvokih skupine Victory privoščili tudi najbolj ortodoksni<br />
pripadniki zdrave prehrane. Obletnica je pač obletnica. Da pa<br />
bi se izognili nevarnosti dehidracije, smo seveda v duhu dobrih<br />
sosedskih odnosov nazdravili tudi s cvičkom. Nekateri so<br />
nazdravljali večkrat, najbolj neumorni pa so še dolgo v noč peli<br />
in se predajali »Jugo« nostalgičnim glasbenim ritmom.<br />
Sončno sobotno jutro nas je navdalo z optimizmom. Na vrsti<br />
so bili finalni obračuni, v katerih se je naša ekipa dobro odre-<br />
utrip UKCL<br />
Slovenija ima na področju transplantacij dober okvir<br />
Praznovanje Evropskega dneva darovanja organov in tkiv v okviru evropskega projekta, ki ga vodi<br />
Slovenija transplant<br />
prim. danica Avsec letonja<br />
V Sloveniji smo Evropski dan darovanja organov in tkiv, ki smo<br />
se mu skupaj z drugimi, šestimi »satelitskimi« državami letos<br />
pridružili prvič, pričeli praznovanje s tiskovno konferenco dva<br />
dni pred dogodkom. Javnosti smo predstavili aktualne podatke<br />
in rezultate zdravljenja s presaditvami, prve rezultate raziskave<br />
kot dela projekta in vabilo na praznovanje. Na dan praznovanja<br />
smo pripravili strokovno srečanje v hotelu Slon na temo »transplantacijska<br />
medicina v luči nove evropske direktive«.<br />
na strokovnem delu so spregovorili številni udeleženci<br />
Prvič je bil v Sloveniji predstavljen globalni vidik razvoja dejavnosti<br />
v tistih deželah, kjer ni urejenih sistemov in lahko dejavnost<br />
tudi iztiri, kar je predstavil prof. Francis delmonico iz<br />
Bostona, velik borec za razvoj dejavnosti za darovanje organov<br />
in tkiv v urejenih okvirih in proti zlorabljanju na tem področju.<br />
Izrečeno nam je bilo veliko priznanje, da imamo dober organizacijski<br />
okvir, ki omogoča razvoj v pravo smer in da tako lahko<br />
le strokovno napredujemo brez nevarnosti za zlorabe. Prof. dr.<br />
viktorija Žnidaršič s Pravne fakultete je s pravnega gledišča<br />
razložila novosti, ki jih prinaša direktiva za organe, as. dr. valentin<br />
Sojar iz UKCL je razložil prednosti za bolnike, ki jih prinaša<br />
direktiva. Sama sem kot direktorica Zavoda za presaditve organov<br />
in tkiv Slovenija Transplant prikazala novosti in naloge<br />
v donorskem programu, ki nam jih naloga direktiva in okvire<br />
za soglasje o darovanju. To je naloga, ki ni vezana na določila<br />
direktive in je prepuščena rešitvam na nacionalnem nivoju.<br />
Bolnikom po transplantaciji smo tradicionalno podelili<br />
priznanja<br />
Po strokovnem delu smo se zbrali v parku Tivoli. Za skupno<br />
600 udeležencev smo organizirali tek na 8 km in hojo na 2 km,<br />
bogat kulturni program z različnimi izvajalci ter ustvarjalno delavnico<br />
za otroke. Med izvajalci sta bila tudi Adi Smolar ter<br />
Eva Hren, ki sta skupaj z drugimi številnimi znanimi Slovenci<br />
prispevala izjavo o podpori za darovanje. Praznovanje v Tivoliju<br />
je potekalo pod pokroviteljstvom predsednika vlade, Boruta<br />
zala. Presenečenje je bila prva zlata medalja, ki jo je pridobila<br />
ekipa moške odbojke. Za žensko teniško zlato pa lahko rečemo,<br />
da je bilo že nekako pričakovano. Veliko borbenega duha<br />
sta pokazali odlični ekipi moške košarke in nogometa, ker pa je<br />
v športu potrebno tudi kanček sreče, sta se tokrat morali obe<br />
ekipi zadovoljiti z drugim mestom. Bronasto odličje je pripadlo<br />
naši predstavnici v veslanju. Nenazadnje se lahko pohvalimo<br />
tudi z odličnim četrtim mestom v ženskem badmintonu, ki<br />
nam pomeni enako kot žlahtna kovina. Skupno smo izboljšali<br />
lanskoletno uvrstitev za tri mesta in zasedli solidno deseto mesto.<br />
Sicer pa občutki ob športnih zmagah in porazih sčasoma<br />
zbledijo. To, kar šteje v življenju, so lepi dnevi, trenutki, ki pa se<br />
nepozabno zaklenejo v naša srca.<br />
Pahorja, ki se je udeležil teka na 8 km in izrazil podporo dejavnosti.<br />
Ob 16. uri smo se s slovesnim verskim obredom zahvalili<br />
tudi vsem darovalcem in njihovim svojcem v ljubljanski<br />
Stolnici.<br />
Na pobudo društva bolnikov po transplantaciji Transplant in<br />
družbe Novartis je bilo v parku Tivoli zasajeno Drevo življenja,<br />
ki izraža smisel dejavnosti zdravljenja s presaditvami in povezanost<br />
nas vseh z naravnimi zakoni o rasti. Presajeno darilo,<br />
človekov organ prav tako raste v drugem človeku, in dober namen,<br />
ki smo ga z darovanjem razširili do sočloveka lahko razvijamo<br />
tako kot se bo razvijal drevored, ki bo v Tivoliju nastajal z<br />
zasaditvami v naslednjih letih. Pokrovitelj tega dogodka je bil<br />
župan Mestne občine <strong>Ljubljana</strong>, Zoran Janković.<br />
Že tradicionalno je Zavod RS za presaditve organov in tkiv Slovenija<br />
transplant podelil priznanja bolnikom po transplantaciji,<br />
ki so v tekočem letu dosegli vidne uvrstitve na športnih prireditvah<br />
v evropskem in svetovnem merilu. Takšnih bolnikov je<br />
24, med njimi precej takih z zlatimi in srebrnimi odličji.<br />
Po strokovnem delu smo se zbrali v parku Tivoli, kjer se je teka in<br />
hoje udeležilo skupno 600 udeležencev.<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
29
30<br />
utrip UKCL<br />
V UKCL odslej izmenjava HOPE<br />
letošnji organizatorji smo v UkCl predstavili enomesečni program izmenjav Evropske zveze bolnišnic<br />
in zdravstvenih organizacij (HoPE), ki nudi vpogled v evropske zdravstvene sisteme skoraj dvesto strokovnjakom<br />
letno; izkušnja iz Švedske govori o izjemni samostojnosti medicinskih sester.<br />
Blaž vrhnjak<br />
nedavno smo v UkCl predstavili enomesečni<br />
program izmenjav Evropske zveze bolnišnic in<br />
zdravstvenih organizacij (HoPE), ki smo se mu v<br />
Sloveniji v letošnjem letu pridružili prvič. ključni<br />
namen izmenjave je spoznavanje pristopov posameznih<br />
držav pri ravnanju z določenimi zdravstvenimi<br />
problemi; letošnja tematika so bila kronična<br />
obolenja. Zaradi različnih okolij, v katerih najrazličnejši<br />
zdravstveni sistemi delujejo, so odgovori<br />
na iste izzive po različnih državah različni. da bi<br />
se podučili, kako omenjene spremembe vplivajo<br />
na zdravstvena sistema v veliki Britaniji in na<br />
Švedskem, sva letos v tujino na enomesečno izmenjavo<br />
odpotovala dva Slovenca, hkrati pa smo<br />
v Sloveniji gostili dva tujca, Portugalca in Španko.<br />
organizacija izmenjave je potekala v sodelovanju<br />
med Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije,<br />
Splošno bolnišnico Slovenj Gradec ter Psihiatrično<br />
bolnišnico idrija.<br />
Čakalnice na Švedskem so prazne – predvsem zaradi izjemno<br />
samostojnih medicinskih sester<br />
Sam sem se v okviru izmenjave odpravil na Švedsko, v regijo<br />
Norbotten, obiskal sem dve bolnišnici in štiri zdravstvene domove.<br />
Prva stvar, ki mi ni šla v račun, je bilo „pomanjkanje“ bolnikov.<br />
Čakalnice so bile prazne! V vseh zdravstvenih domovih!<br />
Ob poizvedovanju sem izvedel, da so tudi oni še nedavno imeli<br />
gnečo v čakalnicah, pa so se raje odločili za drugačen pristop:<br />
bolnik ima pravico do interakcije z zdravstvenim delavcem še<br />
isti dan. Vsi zdravstveni domovi imajo v ta namen ob posebnih<br />
urah, nekateri ves delovni dan (redni delavnik nekje do pete<br />
ure) odprte telefonske linije, na katere so oglašajo medicinske<br />
sestre, ki so visoko usposobljene in zelo samostojne. Same<br />
triažirajo bolnike, si tiste, za katere ocenijo, da je to potrebno,<br />
naročijo na pregled k sebi (večinoma isti dan) ali pa jih (isti dan)<br />
naročijo na pregled k zdravniku. Sestre, ki so diplomirale in večinoma<br />
opravile krajše podiplomsko izobraževanje na univerzi,<br />
so sposobne same prepoznati in pozdraviti večino „vsakdanjih“<br />
obolenj – tujke v koži in kožna obolenja, blaga vnetja ipd. Same<br />
predpisujejo nekatera zdravila (vključno z antibiotiki). Na svoje<br />
znanje in sposobnosti so zelo ponosne in delo rade opravljajo.<br />
Za sistem pa je takšno delo tudi cenejše.<br />
Za področje sladkornih bolnikov sestre odmerjajo vso<br />
terapijo<br />
Tudi sladkorne bolnike oskrbujejo sestre v zdravstvenih domovih<br />
in bolnišnicah, ki sledijo smernicam, predpisujejo in<br />
odmerjajo vso terapijo (vključno z inzulinom); zdravnik revidira<br />
stanje bolnika in zdravljenje približno enkrat letno ter daje<br />
usmeritve za v prihodnje. Dnevno zdravnik v zdravstvenem<br />
domu pregleda 8–16 bolnikov ter opravi deset ali več telefonskih<br />
posvetov z bolniki ali drugimi člani zdravstvenega tima.<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
Pozitivno presenečen sem bil nad aplikacijo znanih populacijskih<br />
podatkov o obolevnosti na konkretne populacije, za katere<br />
skrbijo zdravstveni domovi, in kako to vpliva na načrtovanje<br />
zdravstvene oskrbe. Sestre - reševalci same pregledujejo hudo<br />
bolne/poškodovane bolnike, včasih stotine kilometrov od bolnišnic.<br />
Razdalje premagujejo tako, da znajo samostojno stabilizirati<br />
bolnika (npr.: celotna terapija pljučnega edema, vključno<br />
z neinvazivnim mehanskim predihavanjem, je v domeni reševalcev)<br />
in da se močno naslanjajo na telemedicino (pošiljanje<br />
EKG posnetkov v bolnišnico, telefonski klici, razvijajo telekonferenčne<br />
zmožnosti v dežurstvih). Vsi v zdravstvenem timu so<br />
enakovredni partnerji.<br />
V bolnišnicah je bil vtis podoben – imajo zelo samostojne specialistične<br />
sestre (za kardiologijo, sladkorno bolezen, pulmologijo,<br />
nefrologijo ...), ki opravijo velik del dela. Zelo samostojni so<br />
tudi fizioterapevti (kontrole po ortopedskih operacijah le pri<br />
njih in če je vse v redu, pregled ortopeda ni več potreben) in<br />
babice.<br />
namestitev in en obrok dnevno zagotovi gostitelj<br />
Pri odhodu v tujino velja nekaj pravil: namestitev in en obrok<br />
dnevno zagotovi gostitelj, denarno nadomestilo za čas (plača)<br />
pa je dolžnost „domačega“ delodajalca. Stroški prevozov ipd.<br />
so stvar dogovora med udeležencem in njegovim delodajalcem.<br />
Po vsej Evropi veljajo enaka pravila, s katerimi se udeleženec<br />
in njegov delodajalec morata strinjati še pred prijavo za<br />
izmenjavo.<br />
Več informacij na www.hope.be; popolno poročilo o izkušnji<br />
s Švedske na www.sb-sg.si, zavihek "Kongresi, simpoziji, predavanja".<br />
Sestre, ki so diplomirale in večinoma opravile krajše podiplomsko<br />
izobraževanje na univerzi, so sposobne same prepoznati in pozdraviti<br />
večino „vsakdanjih“ obolenj na področju sladkorne bolezni, sem<br />
med drugim spoznaval na obisku v švedski bolnišnici Gällivare.
preberite<br />
Bodimo telesno aktivni in preprečimo sladkorno<br />
bolezen-bolezen sodobnega življenja<br />
Pogovor z doc.dr. Andrejem Janežem, dr. med., predstojnikom klinike za endokrinologijo, diabetes in<br />
presnovne bolezni, <strong>Univerzitetni</strong> klinični center ljubljana<br />
Meta Stvarnik<br />
Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša<br />
oblika sladkorne bolezni, za katero<br />
zboli okoli 90 odstotkov vseh bolnikov<br />
s sladkorno boleznijo, predvsem srednja<br />
in starejša generacija odraslih. Zanjo je<br />
značilna trajno povišana raven glukoze<br />
v krvi, ki je posledica nezadostnega<br />
izločanja insulina iz trebušne slinavke in<br />
njegovega pomanjkljivega delovanja v<br />
skeletnem mišičju in maščevju.<br />
Svet in Slovenija<br />
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje,<br />
da ima sladkorno bolezen okoli 6.4<br />
odstotkov odraslih po svetu. V novem<br />
tisočletju je po svetu približno 285 milijonov<br />
bolnikov s sladkorno boleznijo.<br />
Napovedujejo, da se bo število do leta<br />
2030 povečalo in preseglo 430 milijonov,<br />
kar pomeni, da bo prizadet 1 od 20<br />
odraslih. Za Slovenijo predvidevajo, da<br />
bo leta 2030 imelo sladkorno bolezen<br />
8.9 odstotkov prebivalstva. Danes je ta<br />
bolezen na četrtem mestu med vodilnimi<br />
vzroki umrljivosti v razvitih državah.<br />
Pojavnost te bolezni se povečuje z daljšanjem<br />
življenjske dobe in nezdravim<br />
načinom življenja s premalo gibanja in<br />
preveč hrane. Prav zaradi vse bolj razširjene<br />
debelosti je ta oblika bolezni v<br />
Sloveniji v porastu. Skrb dodatno vzbuja<br />
naraščanje telesne teže pri mladini.<br />
Zakaj je sladkorna bolezen tako<br />
usodna?<br />
»Znano je, da pri bolnikih s sladkorno<br />
boleznijo trajno zvečana glukoza v krvi<br />
sčasoma poškoduje žile, posebno oči,<br />
ledvica in živčevje. To lahko privede do<br />
slepote, motnje prekrvitev udov, amputacije,<br />
poškodbe živcev in odpovedi<br />
ledvic. Skrajšanje življenjske dobe sladkornih<br />
bolnikov tipa 2 gre v prvi vrsti na<br />
račun srčno-žilnih bolezni.«<br />
kako ugotovimo, da imamo<br />
sladkorno bolezen?<br />
»Sladkorno bolezen tipa 2 ugotovimo z<br />
meritvijo glukoze v krvi. Test lahko opravimo<br />
hitro in poceni. Če so prisotni značilni<br />
klinični simptomi sladkorne bolezni<br />
kot so povečana žeja, pogosto mokrenje<br />
in ne pojasnjena izguba telesne teže in<br />
je glukoza v krvi na tešče 7.0 mmol/l<br />
ali več oziroma naključno 11,1 mmol/l<br />
ali več, je diagnoza sladkorne bolezni<br />
potrjena. To preiskavo naj opravijo tudi<br />
osebe z zvečanim tveganjem zanjo, kot<br />
so bolezen v rodbini, debelost, zvečan<br />
krvni tlak ali zvečane maščobe v krvi.<br />
Smiselno je zgodnje odkrivanje bolezni<br />
in čim prejšnje zdravljenje.«<br />
kako lahko sami vplivamo na<br />
sladkorno bolezen?<br />
»Znižanje prekomerne telesne teže, dietna<br />
prehrana nasploh in telesna dejavnost<br />
izboljšajo stanje sladkorne bolezni<br />
in ostajajo ves čas bolezni temelj njenega<br />
zdravljenja. Takoj po odkritju bolezni so ti<br />
ukrepi včasih dovolj učinkoviti za dobro<br />
urejenost glukoze v krvi, pri nekaterih<br />
pa je treba že takoj začeti tudi z zdravili.<br />
Progresiven potek bolezni zahteva vedno<br />
bolj intenzivno zdravljenje, sprva z<br />
več vrstami tablet, končno pa pri mnogih<br />
bolnikih tudi z inzulinskimi injekcijami.<br />
Glede na to, da imajo diabetiki tipa 2 pogosto<br />
več dejavnikov tveganja za srčno<br />
žilne zaplete hkrati, poleg zvečane glukoze<br />
v krvi tudi zvečan tlak in zvečane<br />
maščobe v krvi, je smotrno z ustreznim<br />
zdravljenjem nadzorovati vsakega izmed<br />
njih. Zdravljenje zvišanega krvnega<br />
tlaka in krvnih maščob pri sladkornem<br />
bolniku je doživljenjsko. Izobraževanje<br />
je ključno za učinkovito zdravljenje bolnikov<br />
s sladkorno boleznijo tipa 2. Bolnik<br />
sam izvaja zdravljenje po nasvetu<br />
zdravnika, kar lahko izvaja kakovostno<br />
samo z ustreznim razumevanjem bolezni,<br />
načinom zdravljenja, ki ga ima in<br />
tudi postopki ambulantne obravnave te<br />
kronične bolezni.«<br />
in kako je s telesno dejavnostjo<br />
pri bolniku s sladkorno boleznijo?<br />
»Danes vemo, da redna telesna dejavnost<br />
pomaga preprečevati nastanek<br />
različnih bolezni, nekatere pa celo tudi<br />
zdraviti. Ugodno deluje na presnovo in<br />
»Preventiva je vedno najboljša odločitev,«<br />
pravi doc. dr. Andrej Janež<br />
na druge dejavnike tveganja za nastanek<br />
bolezni srca in ožilja. Priporočila za sladkorne<br />
bolnike so, da imajo vsaj 150 minut<br />
zmerne telesne vadbe, enakomerno<br />
razporejene preko vsaj treh dni v tednu.<br />
Znano je, da redna aerobna telesna vadba<br />
v 3-6 mesecih izboljša poleg krvnega<br />
sladkorja tudi druge dejavnike tveganja:<br />
zmanjša se telesna teža, tako da se predvsem<br />
zmanjša količina maščobe v predelu<br />
trebuha, zniža se sistolični krvni tlak<br />
za 4 mmHg, pomembno se zniža nivo<br />
trigliceridov, zviša se dobri holesterol<br />
HDL, obseg pasu pa se lahko ob redni<br />
aktivnosti zmanjša tudi do 7 cm.«<br />
kakšno je vaše priporočilo tistim,<br />
ki se nameravajo prepustiti<br />
prekomernemu uživanju<br />
hrane in pijače v prazničnih decemberskih<br />
dneh?<br />
“Lahko rečem samo, da je prostovoljno<br />
odrekanje nezdravim mastnim, sladkim,<br />
kalorično bogatim jedem in pijačam veliko<br />
lažje kot pot, ki je pred človekom, ko<br />
zboli. Pred njim je težko obdobje, saj se<br />
mora soočiti s sladkorno boleznijo, za katero<br />
je znano, da je neozdravljiva. Zahtevala<br />
bo spremembo življenjskega sloga<br />
in socialnega funkcioniranja, ob enem<br />
pa tudi veliko samonadzora in izobraževanja.<br />
Zato je pomembno, da se za zdrav<br />
življenjski način odločimo čim prej. Preventiva<br />
je vedno najboljša odločitev.”<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
31
32<br />
preberite<br />
Gibanje za zdravje –<br />
tudi v zimskem času<br />
Pomembno je, da je telesna dejavnost redna in da postane del vsakdanjega življenja; zimski čas za<br />
neaktivnost ne sme biti izgovor<br />
mag. Eva Stergar in tanja Urdih lazar<br />
Ugotovitve raziskave Svetovne zdravstvene organizacije o dejavnikih<br />
tveganja za zdravje kažejo, da je sedeči način življenja<br />
eden od desetih glavnih vzrokov za smrt in prizadetosti na<br />
svetu. Telesni nedejavnosti pripisujejo približno dva milijona<br />
smrti letno po vsem svetu. Po nekaterih ocenah je namreč več<br />
kot 60 odstotkov svetovnega prebivalstva telesno premalo<br />
dejavnega, v Sloveniji pa ta delež znaša več kot 15 odstotkov.<br />
Sedeči način življenja sestavljajo: opuščanje gibanja v funkciji<br />
transporta (prevoz na delo z avtomobilom ali sredstvi javnega<br />
prevoza namesto peš ali s kolesom), vedno več delovnih<br />
opravil v sedečem položaju, preživljanje prostega časa pred<br />
računalnikom, televizorjem, v kinodvorani, za mizo v gostilni ...<br />
Dejstvo je, da vse bolj sedeče postaja tudi naše delo, pri izrazito<br />
fizičnem delu pa gre pogosto za ponavljajoče se enake operacije<br />
v neergonomskih telesnih položajih, kar lahko prav tako<br />
povzroči različne okvare, poškodbe in bolezni. Pogost vzrok<br />
za telesno nedejavnost v današnjem hitrem tempu življenja<br />
je pomanjkanje časa, v zimskem času pa nam lahko dodatno<br />
oviro za gibanje predstavljajo vremenske razmere. Vendar če si<br />
nekoliko bolje organiziramo delo in prosti čas ter se poučimo<br />
o tem, kako lahko izkoristimo možnosti telesne dejavnosti v<br />
domačem in delovnem okolju, ne eno ne drugo ne more biti<br />
več prepričljiv izgovor.<br />
izkoristimo vsako priložnost za gibanje!<br />
Priporočeno dnevno telesno dejavnost, ki dokazano prinaša<br />
koristi za zdravje, lahko dosežemo na najrazličnejše načine.<br />
Strokovnjaki priporočajo, naj bi bili večino dni v tednu (pet dni<br />
ali več) dnevno telesno dejavni vsaj 30 minut – bodisi pri delu,<br />
v prostem času, na poti v službo ali iz službe ali pri domačih<br />
opravilih. Telesna dejavnost naj bo zmerna ali intenzivna (srčni<br />
utrip se dvigne, človeku postane toplo, je zadihan), načrtovana<br />
Nekaj preprostih vaj lahko opravimo tudi med predavanji.<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
ali nenačrtovana. Pomembno je, da je redna in da postane del<br />
vsakdanjega življenja. Ni potrebno biti zmerno do intenzivno<br />
telesno dejaven 30 minut skupaj. Sešteva se vse, kar človek<br />
opravi čez dan. Priporočljivo pa je, da smo telesno dejavni vsaj<br />
od 10 do 15 minut skupaj.<br />
Med najbolj običajne možnosti za telesno dejavnost pozimi<br />
zagotovo lahko štejemo najrazličnejše vrste vadbe v zaprtih<br />
prostorih (aerobika, fitnes, plavanje, različni dvoranski skupinski<br />
športi itd.), kar pa je povezano z določenimi termini vadbe,<br />
ki ne ustrezajo vselej našemu siceršnjemu dnevnemu urniku,<br />
hkrati pa so te dejavnosti povezane tudi z materialnimi stroški.<br />
Pri tem pa je pomembno poudariti, da gibanja na svežem<br />
zraku tudi pozimi ne smemo zanemariti. Če se ne ukvarjamo<br />
z različnimi zimskimi športi, kot so smučanje ali tek na smučeh,<br />
si privoščimo sprehod po bližnjem parku, izkoristimo svež<br />
sneg za kepanje z otroki ali sankanje. Pot v službo ali iz službe<br />
oz. po opravkih prehodimo ali prekolesarimo, če se vozimo z<br />
avtobusom, izstopimo kakšno postajo prej in nadaljujmo pot<br />
peš, če se vozimo z avtomobilom, ga parkirajmo nekoliko stran<br />
od cilja.<br />
Priložnosti za telesno dejavnost ponujata tudi domače<br />
in delovno okolje:<br />
- uporabimo stopnice namesto dvigala,<br />
- do sodelavca v sosednji pisarni se raje sprehodimo, kot da<br />
bi uporabili telefon ali elektronsko pošto,<br />
- med delom si privoščimo nekajminutni odmor za razgibalne<br />
ali raztezne vaje (veliko razteznih vaj je mogoče opraviti<br />
tudi sede pri svoji delovni mizi); če k tem aktivnim odmorom<br />
pritegnemo še sodelavce, je lahko še zabavno,<br />
- čas, ki ga preživljamo z otroki, načrtujmo tako, da bo čim več<br />
priložnosti za skupne gibalne dejavnosti, nekatere je mogoče<br />
organizirati tudi v domači dnevni sobi, na primer: skupaj<br />
vadite plesne ali telovadne elemente, ki so se jih otroci učili<br />
v vrtcu ali šoli oz. pri različnih obšolskih dejavnostih.<br />
Za spodbudo spremljajte, koliko časa v enem dnevu porabite<br />
za telesno dejavnost. Presenečeni boste, kako hitro boste<br />
zbrali 30 minut. Telesna dejavnost ugodno vpliva na zdravje<br />
in prispeva k boljši kakovosti življenja, tako v telesnem kot v<br />
psihosocialnem smislu, saj poleg boljše telesne pripravljenosti<br />
spodbuja tudi socialne stike.<br />
Stopnjevanje telesne dejavnosti<br />
Ko boste dosegli 30-minutno vsakodnevno zmerno telesno<br />
dejavnost, si boste morda želeli kaj več. Pomembno pa je, da<br />
telesno dejavnost povečujete postopno in je čim bolj raznovrstna.
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska<br />
stanja UKCL, otroški oddelek<br />
Nedavno sva bili s 14 mesecev staro<br />
hčerko Lino sprejeti na otroški oddelek<br />
Klinike za infekcijske bolezni in vročinska<br />
stanja. Rada bi se zahvalila dr. Marku Pokornu,<br />
medicinski sestri v nočni izmeni na<br />
sprejemnem oddelku in medicinskim sestram<br />
otroškega oddelka za vso strokovnost,<br />
prijaznost in vzpodbudne besede.<br />
Najlepša hvala vsem, ki ste pripomogli<br />
k hčerkini ozdravitvi. S svojim odnosom<br />
niste pokazali le svoje profesionalnosti,<br />
temveč ste dokazali, da s srčnostjo opravljate<br />
svoje delo.<br />
Urša Bolta<br />
KO za ginekologijo Ginekološke klinike<br />
UKCL<br />
V mesecu oktobru 2010 sem bila hospitalizirana<br />
na KO za ginekologijo (oddelek<br />
A2). Že od samega sprejema na urgentni<br />
ginekološki ambulanti (za kar se zahvaljujem<br />
sestri Mileni), sem bila deležna<br />
visoke strokovne oskrbe in sočutnosti, ki<br />
sem jo tisti dan močno potrebovala. Tudi<br />
na oddelku so bili zdravnica (dr. Štolfa)<br />
in medicinske sestre (sestra Nada, sestra<br />
Mira, sestra Sanja, sestra Sonja in še vse<br />
ostale) neverjetno prijazni, ne samo do<br />
mene, ampak tudi do vseh ostalih pacientk.<br />
Vedno smo bile obveščene, kaj<br />
se z nami dogaja in kakšni so nadaljnji<br />
postopki našega zdravljenja.<br />
Posebno pa bi se zahvalila sestri Saneli<br />
in Katji Miličevič dr. med., ki sta sestra in<br />
zdravnica z neverjetnim čutom za pacientko<br />
in dober zgled drugim. Le tako<br />
naprej!<br />
M.K., <strong>Ljubljana</strong><br />
Anestezija, Ambulanta za zdravljenje<br />
bolečine<br />
Iskreno bi pohvalila celotno ekipo v<br />
Ambulanti za zdravljenje bolečine na<br />
Zaloški 7. Že drugo leto zapored hodim<br />
na terapijo in vsakič sproti zelo presenečena<br />
opažam, da je prav vsak izmed<br />
zaposlenih, brez izjem, izredno prijazen,<br />
ustrežljiv in z velikim posluhom do ljudi.<br />
Obisk pri zdravniku je<br />
v takih primerih veliko bolj prijetna izkušnja.<br />
Končno kraj, kjer se človeku poleg<br />
svoje bolečine ni potrebno ukvarjati tudi<br />
z odnosom osebja, ampak mu je le-to<br />
resnično v oporo.<br />
Z zahvalami čestitam celotni ekipi.<br />
Lara Došen<br />
Reševalna postaja UKCL<br />
Nedavno sem imel na ljubljanski obvoznici<br />
približno 500 m pred razcepom Zagreb<br />
– Koper (Kozarje) prometno nesrečo,<br />
v kateri sem bil tudi poškodovan. Na<br />
mesto prometne nesreče je v izjemno<br />
hitrem času prispelo reševalno vozilo<br />
(prispeli so okoli 14.30 ure). Medicinska<br />
tehnika (njunih imen žal ne vem), ki sta<br />
me oskrbela in mi nudila pomoč, sta<br />
svoje delo opravila več kot profesionalno.<br />
Od trenutka, ko je na mesto prispelo<br />
vaše vozilo in do prevoza do UKC, sem<br />
bil prepričan, da sem v<br />
dobri oskrbi. Vem, da je bila to zanju<br />
zgolj ena izmed mnogih intervencij, ki jih<br />
opravita pri svojem delu, vendar nisem<br />
niti malo dobil občutka rutinske obravnave<br />
– temveč ravno obratno. Nudila sta<br />
mi zdravniško in še bolj pomembno psihološko<br />
pomoč, me pomirila, ponudila<br />
razlage na moja vprašanja itd. Za njuno<br />
profesionalno delo sem jima resnično<br />
hvaležen. Ker se tehnikoma nisem uspel<br />
zahvaliti, vam pišem te vrstice in upam,<br />
da bo zahvala in pohvala prispela do njiju.<br />
Lep pozdrav<br />
mag. Aleš Bučar Ručman<br />
KO za nevrofiziologijo, Nevrološka<br />
klinika UKCL<br />
Spoštovani!<br />
Nedavno sem bila naročena na pregled<br />
EMG rok pri vašem prof. dr. Jožetu Trontlju<br />
v UKC <strong>Ljubljana</strong>. Moram povedati<br />
oz. sporočiti, da tako lepega sprejema in<br />
zdravniškega pregleda nisem pričakova-<br />
kaj menijo o nas<br />
la, saj sem bila v kraju, kjer živim (Kranju)<br />
že velikokrat razočarana nad ravnanjem<br />
in sprejemom pacientov. Prof. dr. Jože<br />
Trontelj in asist. Tatjana Trontelj sta se<br />
mojemu pregledu popolnoma posvetila,<br />
pa tudi vzdušje je bilo nadvse prijazno,<br />
ne nazadnje, če vidiš nasmejanega<br />
zdravnika, pregled poteka mnogo bolj<br />
sproščeno, kot pa če te že na vratih pokliče<br />
z izrazom misleč, da je bolje, če te<br />
sploh ne bi bilo. Glede na to, da je potekala<br />
stavka, sem bila pozitivno presenečena<br />
nad odličnim in natančnim pregledom,<br />
predvsem pa bi izpostavila to,<br />
da sem se res prvič po dolgem času počutila<br />
kot prava pacientka in ne kot številka.<br />
Tako da bi se iz srca rada zahvalila<br />
prof. Trontlju ter asist. Tatjani Trontelj za<br />
izkazano prijaznost in zavzetost ter hitro<br />
napotitev k naslednjemu specialistu.<br />
Živimo v času, ko se med seboj nič več<br />
ne poslušamo, hitimo, prehitro razmišljamo,<br />
odločamo, se obremenjujemo s<br />
stvarmi, ki so nepomembne in ne nazadnje<br />
ta hiter proces življenja nas privede<br />
do vas zdravnikov!<br />
Tudi v bodoče si želim obravnavanja, kot<br />
sem ga bila deležna s strani prof. Trontlja.<br />
S spoštovanjem,<br />
Špela Omerza Jenko<br />
KO za otroško kirurgijo in intenzivno<br />
terapijo, Pediatrična klinika UKCL<br />
Pozdravljeni,<br />
nedavno sem bila prvič z otrokom na<br />
Pediatrični kliniki, na oddelku za kirurgijo,<br />
v popoldanskem času in kasneje<br />
tudi hospitalizirana na oddelku za kirurgijo.<br />
Vse osebje je bilo zelo prijazno in je<br />
upoštevalo moje in otrokove želje, tako<br />
da bi jih želela pohvaliti. Tudi zdravnik,<br />
ki je popoldan v UKC opravil ultrazvok<br />
otroka, je bil zelo prijazen in strokoven,<br />
vzel si je čas in mi tudi med ultrazvokom<br />
razložil, kaj vidi.Tudi prostori so izredno<br />
lepi in prijazni!<br />
Tjaša Pavček in Jakob Tomc<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
33
34<br />
anketa<br />
Kaj vam pomeni sanjski vstop v novo leto?<br />
Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc in Polona lečnik Wallas<br />
Mojca Fink,<br />
koordinatorica prostovoljnega dela v UkCl:<br />
„V zadnjih letih v naši družini vstopamo v novo leto doma. Z otroki pečemo »umetniške« piškote, ki<br />
jih pojemo še preden se občudovanje konča. Vsi skupaj pripravimo večerjo, se igramo družabne igre<br />
in se pripravljamo na odpiranje otroškega šampanjca in nazdravljanje ob vstopu v novo leto – to je za<br />
našo petčlansko družino najbolj pričakovan dogodek dneva.”<br />
Mateja Stare, dipl.med.ses., spec. perioperativne zdravstvene nege,<br />
operacijski blok, kirurška klinika:<br />
„Praznovanje novega leta je zame tradicija v krogu družine ali prijateljev, ki napoveduje zaključek enega<br />
leta, medtem ko je drugo že na obzorju. Tudi odstopanje od ustaljenih vzorcev zabav in malce<br />
ekstravagance ne škodi na Silvestrovo. Veliko mojih sodelavcev raje preživi novoletne praznike na<br />
toplem, kar zame ne velja. Ker obožujem sneg, je moje sanjsko novo leto zimska pravljica na Aljaski ali<br />
Grenlandiji. Resničnost ali sanje?<br />
Pravijo, da če si nečesa močno želiš ... Vseeno pa je praznovanje novega leta v slovenskih gorah tudi<br />
dobro nadomestilo. Srečno 2011!”<br />
Maja Štefančič,<br />
vodja obračuna plač:<br />
„Moje sanjsko preživljanje novoletnih praznikov bi bilo potovanje v tople kraje; recimo v Avstralijo ali<br />
Mehiko. Všeč mi je na primer ognjemet na mostu v Sydneyju, ki ga vsako leto gledam na televiziji.<br />
V oddelku obračuna plač si namreč ne moremo vzeti dopusta v zadnjih in prvih dneh meseca, saj<br />
se takrat pripravljajo plače za zaposlene v UKCL. Prav iz tega razloga so moja novoletna praznovanja<br />
vedno v družinskem krogu in v domačem kraju.”<br />
Matjaž Strehar,<br />
skrbnik poslovega informacijskega sistema, informacijski center:<br />
„Moje noro sanjsko pričakovanje novega leta bi bilo na jadrnici, sredi Jadrana, kjer bi si s šampanjcem<br />
nazdravil v soju zvezd in lune. To bi mi bilo všeč zaradi občutka svobode, umirjenosti in spokojnosti<br />
narave. Samo jaz in tišina noči ter zvoki valov, ki jih reže jadrnica. Takšno praznovanje se mi zdi povsem<br />
izvedljivo in želim si, da bi ga doživel čimprej!”<br />
darinka klemenc, dipl.med.ses.,<br />
koordinatorica zdravstvene nege na Polikliniki:<br />
„»Sanjski« vstop si naredi vsakdo sam; naredijo mu ga njegovi bližnji, karkoli že pod tem razumemo.<br />
Zame so prazniki vsakič mali izziv, z vstopom v novo leto ne pretiravamo, prenehali smo cele tedne<br />
prej »šopingirati«, obiskovati ali vabiti v hišo ljudi iz navade; darilo postaja prosti čas, namenjen sebi<br />
in tistim, ki jih izbereš in oni tebe. Malih, drobnih pozornosti, brez velikih daril, besed, gest. Tega si<br />
želim.”<br />
tanja koren, dipl.med.ses.,<br />
dispečer na Reševalni postaji:<br />
„Mesec december je čas, ko v ospredje stopijo prijazni stiski rok, voščila, praznovanja in obdarovanja.<br />
Zdi se, kot da se je življenje končno vsaj za trenutek umirilo. Pomembno je, da v tem času dovolimo<br />
sebi in drugim doživeti trenutke brezskrbnosti, radosti, veselja in pričakovanj. To pa je v naših službah<br />
večkrat težko. December je za nas mesec, ko je dela res veliko, prostih dni pa malo. Posledice najbolj<br />
občutijo naši najbližji. Božično novoletni prazniki so tako za mnoge izmed nas sanjski, če jih lahko<br />
praznujemo skupaj s svojimi najdražjimi, če lahko skupaj pripravimo božično in silvestrsko večerjo, če<br />
lahko skupaj nazdravimo novemu letu, in če lahko skupaj počakamo božička ali dedka mraza.”<br />
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra <strong>Ljubljana</strong> \ december 2010<br />
35
Vprašalnik za oceno erektilne funkcije<br />
Izpolnite vprašalnik. Dobite ga pri svojem družinskem zdravniku<br />
ali na www.midva.com, kjer najdete tudi podrobnejše informacije<br />
o motnji erekcije.<br />
Pokličete lahko tudi Krkino telefonsko številko (080 2 69 2)<br />
za brezplačno svetovanje specialista urologa.