VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ACADEMIA,

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ACADEMIA,
MARIBOR
DIPLOMSKO DELO
IZ PRAVLJICE V RESNIČNOST
Ideja, scenarij in organizacija dokumentarnega filma »Milan Pečovnik –
Pidži in kralj Matjaž«
Kandidat: Franc Matjašič
Študent izrednega študija
Številka indeksa: 11190170063
Program: Medijska produkcija
Mentor: mag. Irena Bedrač
Maribor, april 2013

IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA
Podpisan Franc Matjašič, št. indeksa 11190170063, sem avtor diplomske naloge z naslovom
Iz pravljice v resničnost, Ideja, scenarij in organizacija dokumentarnega filma »Milan
Pečovnik – Pidži in kralj Matjaž«, ki sem jo napisal pod mentorstvom mag. Irene Bedrač.
S svojim podpisom zagotavljam da:
- je predložena diplomska naloga izključno rezultat mojega dela,
- sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v predloženi nalogi,
navedena oz. citirana skladno s pravili Višje strokovne šole Academia,
- se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del oz. misli, kot moje lastne –kaznivo
po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah; UL št. 16/2007; (v nadaljevanju ZASP), prekršek
pa podleže tudi ukrepom VSŠ Academia skladno z njenimi pravili,
- skladno z 32. členom ZASP dovoljujem VSŠ Academia objavo diplomske naloge na
spletnem portalu šole.
Zgornja Polskava, april 2013 Podpis študenta:

ZAHVALA
Vsem, ki so na kakršen koli način sodelovali pri tem projektu, bi se rad iz srca in iskreno
zahvalil za vso pomoč. Brez njih mi ne bi uspelo uresničiti veliko željo in ustvariti takšno
diplomsko delo.
Mentorici mag. Ireni Bedrač, bi se rad zahvalil za zaupanje, spodbudo in vse nasvete, da sem
svojo nalogo lahko tako uspešno zaključil.
Zahvaljujem se tudi celotnemu kolektivu Višje strokovne šole Academia.
Prijatelju in sošolcu Luki Sternadu, bi se rad zahvalil za vso potrpežljivost, pomoč in
pozitivno energijo, ki jo je prinašal k izvedbi te naloge. Brez njega bi začrtano nalogo mnogo
težje opravil.
Mojemu dekletu, Barbari Veler, bi se rad zahvalil za potrpežljivost in razumevanje, kar ni bilo
vedno lahko. Njeno zaupanje in ljubezen sta mi vedno znova dajali posebno moč in navdih, da
sem lahko nadaljeval z delom in končal zadano nalogo.
Ob strani sta mi stala tudi moja sinova, Jure in Tine, slednji mi je z nasveti veliko pomagal pri
končni realizaciji projekta.
Rad bi se zahvalil tudi Piki in Samu Radmilovič, za prevod, nasvete in izposojo nekaterih
tehničnih pripomočkov.
Ne nazadnje bi se rad zahvalil tudi glavnemu liku dokumentarnega filma, Milanu Pečovniku
Pidžiju in vsem intervjuvancem, ki so si vzeli čas in svojo dobro voljo v veliki meri
prispevali, da si nastalo končno delo lahko ogledamo v obliki dokumentarnega filma.

POVZETEK
Resničnost predstavitve neke osebe ali dogodka, brez zavijanja v prefinjen celofan ali po
drugi strani zakrivanje prave resnice na tak ali drugačen način, je bila vedno moja želja. Še
posebej če gre za preprostega človeka, ki je nekaj napravil s svojo dobro voljo in ljubeznijo do
poštenega življenja. To načelo me je vodilo tudi ob delu diplomske naloge oziroma
predstavitve lastnega dokumentarnega filma o življenju edinega slovenskega country pevca
Milana Pečovnika – Pidžija ter njegovih dosedanjih osebnih, športnih in glasbenih uspehov in
njegovem čudežnem odkritju slovenske legende »Kralja Matjaža«, katerega podobo je skozi
tisočletja izklesala narava in katero je na severni steni Pece, kot prvi odkril glavni junak
dokumentarnega filma. Kulturna identiteta se dotika obeh posameznikov in povezavi med
njima, ki je pri navadnih ljudeh do obeh akterjev izredno podobna. Različna lika iz različnih
zgodovinskih obdobij imata zapisane podobne življenjske lastnosti in podobne življenjske
vrednote, ki se kažejo predvsem v močnem zavedanju slovenstva in pravici do malih ljudi. V
diplomskem delu, ki sva ga skupaj v celoti pripravila s sošolcem Luko Sternadom, bomo
predstavili lasten dokumentarni filma, od ideje, organizacije, scenarija, snemanja in montaže,
do končnega izdelka.
Ključne besede: dokumentarni film, scenarij, organizacija, snemanje, Milan Pečovnik –
Pidži, kralj Matjaž

ABSTRACT
Milan Pečovnik – Pidži and king Matjaž, the idea, script and organization of the
documentary movie » From fairy tales to reality«
It has always been my wish to present an individual or an event without covering it in the
refine cellophane or with covering the real truth. This is especially true in case of a simple
man who achieved something with his good will and love for the honest life. These principles
lead me throughout my work creating the documentary movie about the life of the only
Slovene country singer Milan Pečovnik – Pidži and his personal, sport and music
achievements. Pidži also miraculously discovered the Slovene legend about »King Matjaž«
whose image was sculptured by nature throughout thousands of years on the northern rock
wall of Peca mountain. In the documentary, the cultural identity touches both characters –
Pidži and King Matjaž who are connected and simple people experience them similarly.
Different characters from different historic periods have similar live experiences, values that
are shown in their strong national consciousness and attitude toward small Slovene men’s
rights.
In this diploma work, my classmate Luka Sternad and I made a documentary which will be
presented from the idea, organization, script writing, shooting, editing to the final product.
Key words: documentary movie, script, organization, shooting, Milan Pečovnik – Pidži, king
Matjaž .

KAZALO VSEBINE
1 UVOD ________________________________________________________________ 8
1.1 Predstavitev ideje ___________________________________________________ 8
1.2 Vizije in cilji _______________________________________________________ 8
1.3 Opredelitev problema ________________________________________________ 9
2 DOKUMENTARNI FILM ________________________________________________ 10
2.1 Zgodovina dokumentarnega filma _____________________________________ 10
2.2 Sodoben dokumentarni film in nastanek novih modelov ____________________ 11
3 PREDPRODUKCIJA ___________________________________________________ 14
3.1 Ideja ____________________________________________________________ 14
3.2 Vsebina filma _____________________________________________________ 16
4 SCENARIJ ___________________________________________________________ 17
4.1 Od ideje do scenarija _______________________________________________ 17
4.2 Priprava scenarija __________________________________________________ 19
5 ORGANIZACIJA _______________________________________________________ 21
5.1 Tabela faz in nalog _________________________________________________ 21
5.1.1 Faze projekta____________________________________________________ 21
5.1.2 Odgovorne osebe projekta _________________________________________ 21
5.1.3 Trajanje in čas izvedbe ____________________________________________ 21
5.1.4 Naloge projekta__________________________________________________ 22
5.1.5 Organizacijska struktura ___________________________________________ 23
6 TERMINSKI PLAN _____________________________________________________ 24
6.1 Dvodimenzionalna tabela ____________________________________________ 24
6.2 Izvedba po fazah projekta ____________________________________________ 26
7 SNEMANJE __________________________________________________________ 37
7.1 Intervjuji _________________________________________________________ 37
7.2 Snemanje na terenu _________________________________________________ 39
7.3 Snemanje dodatnih kadrov ___________________________________________ 40
8 STROŠKI PROJEKTA __________________________________________________ 41
8.1 Direktni stroški ____________________________________________________ 41
8.2 Indirektni stroški ___________________________________________________ 42

9 ZAKLJUČEK _________________________________________________________ 43
10 UPORABLJENA LITERATURA IN VIRI ____________________________________ 45
10.1 Literatura ________________________________________________________ 45
10.2 Spletni viri _______________________________________________________ 45
10.3 Viri _____________________________________________________________ 45
11 PRILOGA ____________________________________________________________ 46
KAZALO TABEL
Tabela 1: Naloge projekta____________________________________________________ 22
Tabela 2: Terminski plan projekta _____________________________________________ 25
Tabela 3: Direktni stroški ____________________________________________________ 41
Tabela 4: Indirektni stroški ___________________________________________________ 42
KAZALO SLIK
Slika 1: Franc Matjašič, Milana Pečovnik Pidži in Luka Sternad ______________________ 9
Slika 2: Pidži kaže na podobo kralja Matjaža v steni Pece __________________________ 15
Slika 3: Mesto, s katerega je Piždi prvič zagledal lik kralja Matjaža ___________________ 15
Slika 4: Podoba kralja Matjaža v steni Pece ______________________________________ 18
Slika 5: Obris podobe - grafična upodobitev _____________________________________ 18
Slika 6: Na snemanju v Črni __________________________________________________ 29
Slika 7: Z Lukom na snemanju v country klubu v Metavi ___________________________ 30
Slika 8: Pidži in producent Rista Ibrič na snemanju v Zagrebu _______________________ 31
Slika 9: Starim fotografijam smo dodali okvir ____________________________________ 32
Slika 10: Končna verzije maske za film _________________________________________ 33
Slika 11: Prikaz lika kralja Matjaža v postprodukciji ______________________________ 36
Slika 12: Tonski mojster Drago Smokrovič in Pidži v zagrebškem studiu ______________ 38
Slika 13: Legendarni smučarski trener Filip Gartner in Pidži na snemanju v Mariboru ____ 39
Slika 14: Z glavnim akterjem dokumentarnega filma Pidžijem in soustvarjalcem Luko
Sternadom po končanih vseh snemanjih ________________________________________ 44

1 UVOD
1.1 Predstavitev ideje
Predmet obravnave v diplomskem delu predstavitev lastnega dokumentarnega filma. Od ideje,
organizacije, scenarija in snemanja do končnega izdelka - dokumentarnega filma o življenju
edinega slovenskega country pevca Milana Pečovnika – Pidžija ter njegovih dosedanjih
osebnih, športnih in glasbenih uspehov. Opredeljena tema se naslanja tudi na kulturni del o
nastanku slovenske legende »Kralju Matjažu«, katerega podobo je skozi tisočletja izklesala
narava in katero je na severni steni Pece kot prvi odkril Milan Pečovnik – Pidži.
1.2 Vizije in cilji
Vizija diplomskega dela je podrobna predstavitev dokumentarnega filma o pevčevi karieri in
odkritju naravne tvorbe slovenske legende Kralja Matjaža na gori Peci, ki je bil dolga stoletja
snov za črpanje proze in pesmi z izrazito socialnim čutom ter vpliv omenjenega odkritja na
pevčevo življenje in glasbeno ustvarjanje.
Cilj diplomske naloge je predstaviti projekt na podlagi lastnega dela, od ideje do končnega
izdelka oziroma predvajanja dokumentarnega filma. Obenem pa predstavitev kulture v
moderni vizualni obliki ter prebujanje slovenske zavesti ob podpori slovenske glasbe v
»country« stilu.
Izdelava dokumentarnega filma je skupni projekt, ki je bil izveden v sodelovanju s Sternad
Lukom, pri čemer se je slednji osredotočil na montažo in post produkcijo.
8

Slika 1: Franc Matjašič, Milana Pečovnik Pidži in Luka Sternad
1.3 Opredelitev problema
Vir: Lasten
Osnovna predpostavka je predvidena metoda izdelave dokumentarnega filma in vnos novosti
ter način dela, ki niso v standardni uporabi. Celoten dokumentarni film je bil posnet v sodobni
tehnologiji, ki se je ob montaži mešal z arhivom že obstoječega gradiva različnih nosilcev
slike in zvoka iz preteklosti. Proces izdelave dokumentarnega filma je potekal po zahtevanih
standardnih formatih vendar je vsebina oblikovana na način, ki poudarja pomembnost prenosa
informacije med glasbo, kulturo in zgodovino. Največja omejitev pri izdelavi diplomske
naloge je bila pomanjkljivost opreme glede na idejo. Po dolgotrajnem iskanju in organizaciji
smo delno nabavili ustrezno opremo, delno pa smo si jo izposodili.
9

2 DOKUMENTARNI FILM
Iz latinske besede »docere« izhaja beseda dokumentirati, kar v prevodu pomeni učiti. To
pomeni, da se je dokumentiranje sprva uporabljalo za učenje. V začetku 19. stoletja pa beseda
dokumentarni film zavzame pomen, ki ga poznamo še danes.
Dokumentarni film je filmski žanr, ki posreduje informacijo o resničnih dogodkih. Z njim
označujemo tisto kar lahko vidimo na filmu in kar bi lahko videl tudi gledalec, če bi bil
navzoč pri dogodku. Osnovni namen dokumentarnega filma je ukvarjanje z različnimi aspekti
resničnega sveta. Za razliko od igranih filmov v njem po navadi ne nastopajo plačani filmski
igralci in niso posebej zato narejene scene, ampak se snema na lokacijah, kjer se je zgodil
resnični dogodek. Včasih so prisotni tudi prizori, ki jih na osnovi resničnih dogodkov odigrajo
igralci. Na primer, moralno sporno bi bilo, da bi v filmu o morilcih, resnično igrali morilci,
zato se v takih primer poslužujemo znanja izurjenih igralcev, kljub temu pa ne pokvarimo
vsebine in resničnosti filma.
2.1 Zgodovina dokumentarnega filma
Med dokumentarne filme štejemo že prva filmska ustvarjanja, kot so filmi bratov Lumière, ki
sta pogosto snemala naključne prizore na ulici. Pojem dokumentarec pa je prvi uporabil John
Grierson v članku za New York Sun leta 1926, v katerem je recenziral film Roberta Flahertyja
Moana iz istega leta. Grierson definira dokumentarec kot ustvarjalno obdelovanje dejanskosti
(creative treatment of actuality), med osnovna načela pa uvrsti izvirne igralce in izvirne
prizore. S tem pojmom Grierson označi vso neizmišljeno filmsko produkcijo, od filmskih
potopisov do množice poučnih filmskih vsebin. (Bedrač in drugi, 2011, 31)
»Nanook s severa« (Nanook from the North, Robert Flaherty, 1922) je prvi dokumentarec v
zgodovini filma in prikazuje življenje Inuita Nanooka in njegove družine na arktičnem severu
Kanade. Nemi film, ki ga je režiser Robert J. Flaherty posnel leta 1922, je že v času svojega
nastanka postal velika kinematografska uspešnica in je do danes ohranil kultni status.
10

2.2 Sodoben dokumentarni film in nastanek novih modelov
Med dokumentarne filme lahko umestimo številna filmska dela, ki so nastala ob koncu 19.
stoletja. Spreminjal se je na osnovi dveh odločilnih dejavnikov. Na osnovi družbenih
sprememb in tehnološkega napredka. Tehnični napredek je botroval k znatnemu znižanju
stroškov produkcije, sama narava dokumentarnih filmov pa se je v zadnjih dvajsetih letih v
primerjavi s kinematografsko tradicijo spremenila.
Dokumentarni filmi v kinematografih so postali komercialno uspešni, kar je posledično
pomenilo, da so televizijske hiše pričele z vlaganjem denarja v produkcijo dokumentarnih
filmov, ki so jih nato distribuirali na svojem televizijskem kanalu ali jih prodali drugim
televizijskim hišam. Za dokumentarni film je to pomenilo selitev iz platna v kinematografih
na televizijo, kjer jih je lahko videlo veliko večje število gledalcev.
Obdobje sodobnega dokumentarnega filma razširja paleto modelov dokumentarnega filma.
Pocenitev opreme za izdelavo dokumentarnega filma in novi distribucijski kanali, ki dosežejo
večje občinstvo, so poleg komercialne uspešnosti pripomogli k nekaterim popolnoma novim
pristopom, namenom in motivom, ki pa še zmeraj ostajajo v mejah definicije »odprtega
koncepta« dokumentarnega filma. Med takšnimi izstopa dokumentarni film v promocijske
namene, ki upošteva vsa pravila dokumentarnega filma, vendar se od splošnih modelov
razlikuje po osnovnem namenu izdelave, torej kot orodje promocije. Izdelava tovrstnih
dokumentarnih filmov se je v obdobju sodobnega dokumentarnega filma zelo razširila in
popularizirala.
Za razvoj tehnik snemanja in montaže, pa tudi načinov k prezentaciji resničnosti v
dokumentarnem filmu, je pomembno obdobje po drugi svetovni vojni in šestdeseta leta prejšnjega
stoletja. Razvoj tehnike v smeri bolj obvladljivih in predvsem lažjih kamer je omogočil snemanje
sinhronega zvoka v skoraj vsaki situaciji. V tem obdobju tako nastanejo številni filmi, ki jih
analitiki danes uvrščajo v kategorijo opazovalnih filmov. Filmski ustvarjalec je namreč lahko
opazoval tisto, kar se je dogajalo pred očesom kamere in to v realnem času in z avtentičnim
govorom. Ta princip velja še danes. Pri snemanju dokumentarnega filma na terenu je treba tako s
sliko kot z zvokom beležiti tisto, kar se dogaja v trenutku snemanja.
Ko opredeljujemo dokumentarni film, govorimo glede na vsebino filma tudi o njegovih številnih
podkategorijah, kot so: zgodovinski, izobraževalni, športni, znanstveni, potopisni film,… Če pa
nadalje zanemarimo že omenjene težave pri določanju pojma dokumentarni film in njegove
11

žanrske značilnosti, lahko dokumentarne filme glede na načine prezentacije delimo v štiri
kategorije. Te kategorije so nastale iz razmišljanj filmskih analitikov in kritikov, deloma pa so
proizvod samega dokumentarno-filmskega ustvarjanja avtorjev. Nanašajo se na prakso filmskega
ustvarjanja in avtorjev pristop k prezentaciji resničnosti. (Bedrač in drugi, 2011, Audio video
produkcija)
Razlagalni dokumentarni film
Temelji na vsevednem komentatorju, komentar je namenjen gledalcu, podobe pa služijo za
ilustracijo ali kontrast. Razlagalni film razpravlja o zgodovinskem svetu, tj. o svetu preteklosti, pri
tem pa poudarja občutek objektivnosti in dobro utemeljene sodbe. Tovrstni dokumentarni filmi so
nagnjeni k posploševanju, v njihovi naraciji prevladuje logični oziroma zdravo-razumski svet.
Med sekvencami in dogodki obstaja vzročno-posledična povezava, film pa stremi k rešitvi
problema ali uganke.
Opazovalni dokumentarni film
Za njega je značilno posredno naslavljanje gledalcev in sledenje pogovorom družbenih akterjev
(udeležencev v filmu), ki pa se ne obračajo neposredno proti kameri. Nastopanje teh udeležencev
postaja podobno igri fiktivnih oseb. Za opazovalni film so nadalje značilni tudi uporaba
sinhronega (izvirnega) zvoka in daljši posnetki. Avtor oziroma pripovedovalec skuša ostati
nevsiljiv, medtem ko gledalec zavzame pozicijo idealnega opazovalca, ki se giblje med ljudmi in
kraji.
Interaktivni dokumentarni film
V njem je poudarjeno pričevanje družbenih akterjev, to so lahko tako avtor filma, ki prevzame
vlogo glavnega ali povezovalnega lika, kot drugi udeleženci v filmu. Njihovi komentarji in odzivi
so osrednji del argumentacije filma. Interaktivni dokumentarni film pogosto vključuje intervjuje,
pa različne oblike monologov in dialogov (resničnih in izmišljenih), film pa daje občutek
pristranskosti oziroma situirane prisotnosti in lokalne vednosti, ki izhajata iz dejanskega srečanja
filmskega ustvarjalca z drugimi. Filmski ustvarjalec/pripovedovalec deluje kot mentor,
udeleženec, preganjalec ali provokator družbenih akterjev.
Refleksivni dokumentarni film
Največ pozornosti lepoti slikovnega upovedovanja, slogu, pa tudi strukturi in pričakovanjem
gledalcev, namenja refleksivni dokumentarni film, v katerem je poudarek na interakciji
12

ustvarjalca/avtorja in gledalca, ne pa na srečanju med avtorjem filma in subjektom, ki je udeležen
v filmu. Refleksivni dokumentarni film spodbuja gledalca k višji stopnji zavesti o njegovem
razmerju do filma in njegove vsebine.
Pri izdelavi dokumentarnega filma je praviloma avtor tisti, ki ima idejo. Za tovrstni format,
dokumentarni filmi trajajo po navadi 50-60 minut, daljši dokumentarci do 90 minut (redko tudi
več), se avtor odloči, ker posamezna zgodba preprosto zahteva obravnavo iz različnih zornih
kotov, s prirejanjem zgodbe v krajši časovni format pa bi jo popačil ali izkrivil. Vsebine
dokumentarnih filmov so redkeje predlog urednikov in drugih naročnikov. Slednji podajo tovrstne
predloge predvsem takrat, ko se v programski shemi predvideva več pozornosti za obeležitev
kakšnega pomembnega dogodka (obletnice zgodovinskih, političnih, kulturnih, športnih in drugih
dogodkov), ali ko se o nekem dogodku razkrijejo novi podatki (podatki, ki zahtevajo, da se o
dogodku znova – tudi iz drugega zornega kota – opredelijo njegove družbene, politične, socialne
okoliščine in posledice). Pri dokumentarnem delu je priprava praviloma najzahtevnejša in
najdaljša. Mnogi dokumentarni filmi so rezultat vsaj nekajmesečnih, mnogokrat pa tudi večletnih
raziskovanj, opazovanj, zbiranja podatkov, številnih pogovorov s potencialnimi protagonisti
filma.
Po Bedrač (2011), dokumentarni film zahteva avtorja poznavalca, kar pomeni, da mora biti avtor
dobro seznanjen z zgodbo, njenim zgodovinskim ozadjem, z njenimi udeleženci, pa tudi z
morebitnimi interesi udeležencev za razkritje zgodbe pred širšo javnostjo. V obdobju raziskovanja
avtor včasih zavzame tudi svoj zorni kot. Še posebej pri osebnih zgodbah, polnih najrazličnejših
emocij, ustvarjalec težko ostane čustveno nedotaknjen. S tem ni nič narobe, če se avtor pri tem
zaveda, pri realizaciji filma pa tudi upošteva, da ima vsaka zgodba (vsaj) dve plati, in da ni naloga
dokumentarnega filma agitirati za posamezno stran.
Do danes se je razvilo precej žanrov oz. stilov znotraj dokumentarnega filma, ti se razlikujejo po
načinu pripovedi in po cilju ki ga želijo doseči. Razlagalni dokumentarni filmi so nasprotje
poetičnega, saj imajo premišljeno retorično pripoved, ki na objektiven in posplošen način razloži
dogajanje, istemu principu sledijo tudi posnetki. Opazovalni dokumentarni film pa običajno ne
vsebuje pripovedovalca, gledalci spremljajo dogajanje in si ga sami interpretirajo. Posnetki so po
navadi dolgi, rezov med njimi skoraj ni. Poetični dokumentarni filmi skoraj ne vsebujejo retorične
pripovedi, interpretacijo filma prepustijo gledalcem z ogledom dolgih umetniških posnetkov.
Akterji in dogodki se ne razvijajo, s tem ustvarijo določeno razpoloženje, ki je prisotno do konca.
13

3 PREDPRODUKCIJA
Izbor teme, ki jo želimo predstaviti je prvi korak v fazi predprodukcije. Ker gre za
dokumentarni film, bodo obravnavane tiste teme, ki so resnične in take želimo tudi predstaviti
ciljnemu občinstvu. Da bi optimalno predstavili našo temo smo izbrali enega izmed modelov
dokumentarnega filma. Predprodukciji dokumentarnega filma sledi sprejemanje vseh
odločitev ter priprav pred izvedbo snemanja. To vključuje odločanje o temi, odločanje o tem,
kdo ali kaj bo subjekt filma, sestava ekipe, izbor potrebne opreme in odločitev o metodi, izbor
primernega formata in podrobnostih ter urniku snemanja.
3.1 Ideja
Ideja o dokumentarnem filmu, ki zajema diplomsko tematiko se je porodila že ob mojem
prvem ogledu Pece, ko mi je Milan Pečovnik Pidži v steni gore pokazal silhueto Kralja
Matjaža. Dogodek me je zelo prevzel. Kralj Matjaž pa je name naredil velik vtis. Še isti hip
sem razmišljal o tem, da bi ljudje čim prej morali izvedeti, kakšen neprecenljiv zaklad skriva
gora Peca. Na tak način bodo ljudje čim prej podrobneje spoznali Pidžija, junaka današnjega
časa, ki je po stotih letih tlačanstva in vojn ter ljudskih izročil prvi odkril, da legendarni
slovenski junak ali ljudski kralj – kralj Matjaž ni bil samo mit, ampak veliko več. Kralj
Matjaž je simbol slovenstva, vere, tolažbe, pravice in upanja na boljše življenje ljudi v
deželici na sončni strani Alp in da se je končno prebudil v gori, ki mu je stoletja dajala
zavetje. Pa tudi Pidži, ki je kot samouk položil svoje življenje v naročje glasbene struge in je
kralju Matjažu v mnogih pogledih zelo podoben, si preprosto zasluži, da ljudje izvedo za
njegova dejanja in poslanstva, ki jih je izražal preko svojih pesmi. Zato izbor diplomske
tematike ni bilo golo naključje, temveč obuditev moje skrite želje, ki je dolgo, globoko
zakopana ležala v meni. Prav srečen sem bil, da bom idejo lahko pognal v življenje.
14

Slika 2: Pidži kaže na podobo kralja Matjaža v steni Pece
Vir: Lasten
Slika 3: Mesto, s katerega je Piždi prvič zagledal lik kralja Matjaža
Vir: Lasten
15

3.2 Vsebina filma
Vrtoglavo hiter tehnološki razvoj je verjetno glavni krivec, da so mediji takšne ali drugačne
oblike skriti že v vsaki špranji in prisotni na vsakem koraku. S tem so tudi dane izjemne
možnosti za ohranjanje kulturne identitete v svetu. Raznolikost in paleta različnih načinov
ohranjanja je izjemno pomembna, saj na tak način lahko obdržimo kulturno identiteto in jo
čim bolje predstavimo zanamcem. Dokumnetarni film je ena najboljših oblik.
Film je zasnovan na življenjski poti Milana Pečovnika Pidžija, slovenskega glasbenega
samorastnika, ki je svoje življenje v celoti posvetil glasbi in športu. Njegovemu razmišljanju
in načinu življenja, kot zavednemu Slovencu in Korošcu. Nekakšnemu modernemu borcu za
pravice, ki je v gori Peci odkril lik slovenskega legendarnega kralja Matjaža, s katerega je
slovenski narod črpal upanje in vero v pravico in to prav v tem času, ko so te človeške vrline
še kako potrebne. Pravzaprav oba lika skozi svojo zgodovino ves čas iščeta dobre čase za
malega človeka.
Pričetek filma je postavljen v čas rojstva Milana Pečovnika Pidžija, njegovo zgodnje otroštvo
v Heleni pod Peco, nato pa sledimo njegovemu življenju skozi šport in glasbo, do njegovih
največjih glasbenih oziroma kulturnih dosežkov ter o stilu glasbe, ki si jo je izbral in jo vnesel
v slovenski prostor. Nato se vračamo k nekaterim zgodovinskim dejstvom in pomembnim
dogodkom ter predstavitvi lika kralja Matjaža, kateremu naš narod izraža veliko spoštovanje
in poveličuje njegovo dobroto.
Osrednja ideja filma se nanaša na Pidžijevo odkritje lika kralja Matjaža v steni mogočne gore
Pece, njegovemu pomenu in povezavi med njima. Ter tudi dejstvu, zakaj ga je prav on prvi
videl, čeprav je stoletja spal v zavetju in ga kljub izredni velikosti ni nihče opazil.
Kulturna identiteta se dotika obeh posameznikov, ki je pri navadnih ljudeh do obeh akterjev
izredno podobna. Različna lika iz različnih zgodovinskih obdobij imata zapisane podobne
življenjske lastnosti in podobne življenjske vrednote, ki se kažejo predvsem v močnem
zavedanju slovenstva in pravici do malih ljudi.
16

4 SCENARIJ
Kot opisuje Elliot Grove, 130 Projektov za uvod v snemanje filmov, 2010, se s scenarijem se
začnejo vsi filmi. Najhitrejša pot do filmske industrije vodi skozi dober scenarij. Film ali
novega režiserja odkrijejo samo, če je scenarij dober. Šele ko imaš pravo zamisel, nad katero
si res navdušen, se lotiš navodila za uporabo filma. Scenarij je nekakšna podrobno razčlenjena
vsebina filma s prizori ali sekvencami in vsebuje opise dogajanja, tehnične napotke za kamero
oziroma montažo in vse dialoge igralcev.
4.1 Od ideje do scenarija
Osnova ideje se ja rodila že leta 2006, ko je Pidži lik kralja Matjaža tudi odkril. Od takrat
dalje sem tudi na tega slovenskega zagriženega glasbenega borca gledal povsem drugače.
Tudi njegove pesmi so dozorevale. Diplomska naloga je enostavno odprla možnost za
uresničitev stare ideje.
Odločilni so bili trije dejavniki za določitev teme:
dokumentarni film, kot format izražanja – tema je bila zanimiva tako zame kot za
gledalce
lokacija – izbor Country cluba v Metavi je predstavljal okvir, ostale destinacije pa je
bilo mogoče realizirati v sodelovanju z glavnim likom
vizualizacija projekta ob relativno nizkih stroških – idejo so podprli številni podjetniki
in tako omogočili nakup in izposojo opreme za izdelavo projekta v celoti
17

Slika 4: Podoba kralja Matjaža v steni Pece
Vir: www.milanpecovnik-pidzi.si, december 2012
Slika 5: Obris podobe - grafična upodobitev
Vir: www.milanpecovnik-pidzi.si, december 2012
18

4.2 Priprava scenarija
Največji problem so predstavljale koristne in nekoristne informacije. Tema ponuja obilje
možnosti in lahko bi hitro zašel v prevelike razsežnosti. Potrebno je bilo prepoznati koristne
informacije in jih ločiti od nekoristnih, saj je iskanje primernega zaporedja informacij
zahtevalo veliko potrpljenja in tudi časa. Zame je bilo zelo pomembno, da sem v svojo glavi
čim prej lahko sestavil celotno zgodbo. Pa ne samo to kaj želim s tem predstaviti, tudi to kako
bo zgodba vizualizirana in kako jo bo videl gledalec. Najbolj pomembno pa je bilo to, kako
sem zgodbo tudi sam začutil. To mi je dajalo prepotrebno samozavest in vedno znova novi
zagon pri celotnem projektu.
Zaradi preobilice službenih dolžnosti sem moral diplomsko nalogo delati na obroke, včasih
sem se več dni moral distancirati od projekta, kar pa je bilo za moje občutke zelo slabo, saj
sem vedno znova moral zagnati mašimo za črpanje lastnih idej, saj sem na podlagi teh
občutkov sestavljal posamezne skupine informacij. Kljub vsemu sem na podlagi teh občutkov
sestavljal posamezne sklope oziroma skupine informacij. Vsaka sklop je imel različno število
informacij. V nekaterih pa je že posamezna informacija predstavljala svojo skupino. V
trenutku ko sem začutil da je en sklop dobra zgodba in da jo lahko še dopolnim in izboljšam,
sem ostale dal na stran in jo poizkušal finalizirati.
Takšen način dela pa zahteva veliko časa, energije in potrpljenja. A kljub vsemu sem imel
dovolj možnosti, da sem celoten projekt gledal iz različnih perspektiv in ga nadgrajeval.
Večkrat sem pregledal zgodbo, ki sej jo tako rekoč čutil v sebi, toda še vedno nisem imel
končne vizualne podobe. Nekatere stvari so celoten proces še vedno ovirale. Tako sem
nekatere skupine zamenjal in nekaterim spremenil vrstni red. Tudi znotraj posameznih skupin
sem zamenjeval informacije ali jih celo selil iz ene skupine v drugo. Dokler zgodbe nisem
resnično začutil nisem odnehal, vsak informacija je moral stati na zamišljenem mestu, ko pa
sem dobil še močan vizualni impulz sem bil prepričan, da se je sestavljanje zgodbe končno
zaključilo.
Čustva sem nekako postavil na stranski tir ter natančno pregledal celovitost zgodbe in se
osredotočil zgolj na informacije. Najbolj pomembno je bilo kaj mi ta informacija lahko pove.
Ali sem izpustil kaj pomembnega? Ali sem izpustil kakšnega akterja ali pomembno skupino
ljudi, ki bi vplivala na zgodbo? Ali sem dal dovolj možnosti vsem akterjem, da povedo tisto
19

kar sem želel od njih, da je zgodba prav tisto, kar sem z zgodbo želel tudi sam povedati? Po
tem sem se za nekaj dni povsem odstranil od zgodbe.
Ob ponovnem pregledu ni bilo kakšnih večjih popravkov, le manjši, ki pa so bili bolj lepotni
popravki, kot da bi vplivali na zgodbo samo. Tako sem zaključil scenarij. Režijske knjige
nisem posebej pripravil, saj večjih izkušenj z dokumentarnim filmom nisem imel, razen
snemanja kakšnih krajših televizijskih prispevkov, tako da določenih situacij nisem mogel
predvidevati. Sam scenarij je bil zame dovolj saj sem zgodbo ves čas močno čutil.
Scenarij je tako zajemal predstavitev glavnega junaka dokumentarnega filma Pidžija, njegovo
življenje, kariero in pot do glasbenega uspeha, predstavitev zgodbe in lika kralja Matjaža ter
Pidžijevo čudežno odkritje kralja Matjaža v steni gore Pece.
20

5 ORGANIZACIJA
Organizacija je sociokulturni sistem, v cilj usmerjena skupina ljudi oziroma na delitvi dela
temelječ kolektiv, ki ima enake funkcionalne cilje in različne socialne interese. Razlikujemo
gospodarske organizacije (imenujemo jih gospodarske družbe oz. podjetja), politične (kot so
politične stranke), družbene (npr. humanitarne ali prostovoljne) in druge organizacije.
(Bedrač, Veber Rasiczevic, 2009, 3).
Lahko rečemo, da se pri vsakem delu srečujemo z organizacijo. Ta naj bi bila nekakšna
osnova za večjo uspešnost in učinkovitost. Organizacija dela sodi med težja opravila, tudi za
organizacijo projekta, kot je dokumentarni film, saj je treba časovno uskladiti poročanje z
dogodkov, ki so si po vsebini, dinamiki in lokacijah dogajanja različni.
5.1 Tabela faz in nalog
Proces projekta je celota z jasno opredeljenim začetkom in zaključkom. Specifične značilnosti
posameznih delov tega projekta opredeljujejo faze projekta. Te skupaj tvorijo celoto oziroma
življenjski ciklus projekta. Poglejmo si življenjski ciklus projekta, kot sem ga s tabelo faz in
nalog opredelil v diplomski nalogi.
5.1.1 Faze projekta
Zaradi zahtevnosti in kompleksnosti, ki predstavljajo jedro projekta, smo se naloge lotili
postopno in večstopenjsko . Namen je bil vzpostavitev čim bolj preglednega, strokovnega in
tehnično podprtega izvajanja projekta.
5.1.2 Odgovorne osebe projekta
Odgovorne osebe za izvedbo projekta oziroma diplomske naloge sta bila Franc Matjašič in
Luka Sternad. V pripravo posameznih del pa sej vključil tudi Milna Pečovnik Pidži.
5.1.3 Trajanje in čas izvedbe
Projekt oziroma organizacija celotnega projekta se je začela že avgusta 2012 ob prvem
dogovoru z mentorjem in bila v celoti končana marca 2013.
21

5.1.4 Naloge projekta
NALOGE PROJEKTA ODGOVORNE OSEBE PROJEKTA
Sestanek in razdelitev nalog Franc Matjašič in Luka Sternad
Priprava scenarija Franc Matjašič
Nabava opreme - računalnika Franc Matjašič
Nabava opreme za snemanje (Fotoaparat,
mikrofoni, luči)
Franc Matjašič in Luka Sternad
Dogovor za arhivske posnetke - televizija Franc Matjašič in Luka Sternad
Dogovor za arhivske posnetke - Pidži Franc Matjašič in Luka Sternad
Presnemavanje arhivskih posnetkov Franc Matjašič in Luka Sternad
Logistični plan prevozov na snemanja Franc Matjašič
Snemanje intervjujev Črna Franc Matjašič in Luka Sternad
Snemanje
Metava
intervjujev Country club Franc Matjašič
Snemanje intervjujev Ljubljana, Zagreb Franc Matjašič in Luka Sternad
Snemanje intervjujev Maribor Franc Matjašič
Fotografiranje starih fotografij Franc Matjašič in Luka Sternad
Obdelava starih fotografij Luka Sternad
Izbira maske za film Franc Matjašič in Luka Sternad
Priprava in grafična izdelava maske za
film
Luka Sternad
Snemanje teksta za film - govor Franc Matjašič
Montaža Luka Sternad
Post produkcija Franc Matjašič in Luka Sternad
Pregled filma, popravki in zaključek Franc Matjašič in Luka Sternad
Tabela 1: Naloge projekta
Vir: Lasten
22

5.1.5 Organizacijska struktura
Cilji v organizacijski strukturi, ki ga z organizacijo tega projekta pričakujemo od obeh
posameznikov:
Scenarist in producent
Črpanje sveže, pogumne in izvirne ideje, ter priprava scenarija. Odlično vodenje znotraj
organizacije, in ustvarjanje dobre klime med obema tvorcema projekta, brezhibna
organizacija posameznih faz v projektu in dobra končna izpeljava celotnega projekta.
Montažer
Natančno in v roku izpeljane zadane naloge s področja montaže in s tem posledično boljša
organizacija projekta. Večje zadovoljstvo javnosti in s tem možnosti za pridobitev novih
projektov v tej branži.
23

6 TERMINSKI PLAN
6.1 Dvodimenzionalna tabela
Vodoravna os: časovni termin
Navpična os: aktivnosti iz tabel faz in nalog
Čas trajanja -
faze in naloge projekta
1 FAZA
Razdelitev nalog
2 FAZA
Priprava scenarija
3 FAZA
Nabava opreme - računalnik
4 FAZA
Nabava opreme za snemanje – fotoaparat,
mikrofoni, luči, itd..
5 FAZA
Dogovor za arhivske posnetke s televizijo
oziroma lastniki posnetkov
6 FAZA
Dogovor za arhivske posnetke v lasti
Milana Pečovnika Pidžija
7 FAZA
Presnemavanje arhivskih posnetkov
8 FAZA
Priprava logističnega plana prevoza na
snemanje
9 FAZA
Snemanje – Črna na Koroškem
01. – 30. 11. 2012
24
01. – 31. 12. 2012
01. – 31. 01. 2013
01. – 28. 02. 2013

10 FAZA
Snemanje intervjujev – Country club
Metava in Maribor
11 FAZA
Snemanje intervjujev – Ljubljana, Zagreb
12 FAZA
Fotografiranje starih fotografij
13 FAZA
Obdelava starih fotografij
14 FAZA
Izbira maske za film
15 FAZA
Priprava in grafična izdelava maske za
film
16 FAZA
Snemanje teksta za film
17 FAZA
Montaža
18 FAZA
Post produkcija
19 FAZA
Pregled filma, popravki in zaključek
Tabela 2: Terminski plan projekta
Vir: Lasten
25

6.2 Izvedba po fazah projekta
Sestanek in razdelitev nalog
Ker sva diplomsko nalogo z isto vsebino delala skupaj s kolegom Luko Sternadom, je bilo
pred začetkom nujno potrebna razdelitev nalog. Že ob sami ideji sva se odločila, da bom jaz
prevzel vse v zvezi z organizacijo projekta, režijo in pripravo scenarija, Luka bo zadolžen za
montažo in pripravo grafike ter post produkcije, s skupnimi močmi pa sva se lotila snemanja
in fotografiranja. Bila sva ekipa z nizkim proračunom v vrednosti 3.474,00 €.
V svetu filmov z nizkim proračunom ali brez njega se naloge prekrivajo. Filmski ustvarjalci,
ki delajo s skrajno omejenim proračunom, so vsestranski in znajo sodelovati z ekipo. Ni treba
posebej poudarjati, da je tako snemanje nabito z napetostjo in strastjo. Delo je zabavno,
vendar naporno (Grove, 2010, 8).
Priprava scenarija
Še pred začetkom pisanja scenarija sem se veliko pogovarjal z glavnim likom
dokumentarnega filma, pa tudi z njegovimi sorodniki, prijatelji in znanci, da sem dobil čim
več prepotrebnih informacij, ki so mi še kako koristile pri pisanju scenarija. Prebral sem tudi
veliko literature, ki mi je omogočila čim bolje spoznati legendo kralja Matjaža. Sama priprava
scenarija je zahtevala veliko časa in energije ter miru, zato so bile dolge noči pravi čas za
pripravo. Potreben je bil tudi zvrhan koš potrpljenja, saj sem postal nekako čustveno vezan na
ta projekt. Pa tudi čas me je preganjal, toda kljub vsemu sem našel dovolj časa, da sem
scenarij lahko tudi nadgrajeval, tako dolgo dokler nisem začutil, da sem našel to kar sem
iskal.
Nabava opreme – računalnika
Nabava določene opreme je bila nujna, v kolikor sva hotela pod streho spraviti zastavljeni
projekt. Za montažo, snemanje zvoka in post produkcijo sva potrebovala kvaliteten
računalnik. Oba sva imela na voljo le svoja osebna računalnika, toda njihova zmogljivost je
bila preslaba, da bi tako kvalitetno kot sva si želela, izpeljala zastavljene cilje. Ker sem imel v
26

planu nabaviti novi računalnik, sem se tokrat odločil za takšnega, na katerem sva kasneje
opravila vsa dela, ki so bila potrebna za montažo dokumentarnega filma.
Tehnične lastnosti računalnika:
- Procesor: AMD FX(tm)-8120 Eigld Core, 3,11 GHz,
- RAM: 8,192 Gb,
- grafična kartica: NVIDIA GE Force GTS 450, 8192 Mb,
- monitor Samsung SyncMaster 223BW
Naprava opreme za snemanje: fotoaparat, mikrofoni, luči
Fotoaparat znamke Canon 550D, s katerim smo naredili vse naše posnetke in Sennheiserjev
brezžični mikrofonski set EW 100, ki vsebuje zapasni oddajnik s kravatnim (clip-on)
mikrofonom in oddajnik z XLR vhodom ter na drugi strani sprejemnik brezžičnega signala,
sva si izposodila od prijateljev. Luči oziroma reflektorje, ki sva jih potrebovala pa sem imel
doma.
Lastnosti: Fotoaparat znamke Canon 550D
- 18,0 MP CMOS senzor,
- možnost snemanja video posnetkov v polni HD ločljivosti 1920 x 1080,
- 3,7 slike/sekundo,
- 9 točkovni - široko področni AF, EOS integriran sistem čiščenja,
- 7,7-cm LCD zaslon s 1.040.000 slikovnimi pikami,
- DIGIC 4 procesor, združljiv z vsemi EF in EF-S objektivi,
- pomnilniške kartice: SD, SDHC ali SDXC,
- video zapis: MOV (video:H.264, zvok:linearniPCM),
- ločljivosti: Video: 1920 x 1080 (29,97, 25, 23,976 slik na sekundo).
Fotoaparat Canon 550D ima izjemno možnost snemanja videoposnetkov v polni visoki
ločljivosti (1080p). Za ustvarjalni duh ponuja popolnoma ročen nadzor in izbiro hitrosti
fotografiranja. Ko je dogajanje zares hitro, pa lahko snemate tudi videoposnetke s hitrostjo 50
27

ali 60 sličic na sekundo pri ločljivosti 720p. Povezava HDMI omogoča prikaz filmskih
posnetkov in slik na televizorju visoke ločljivosti.
Dogovor za arhivske posnetke s televizijo oziroma lastniki posnetkov
Pri iskanju in dogovoru za arhivske posnetke nam je bil v veliko oporo prav glavni lik našega
dokumentarnega filma, Milan Pečovnik Pidži. Velik del arhivskega gradiva sva dobila prav
od njega, pomagal pa nama je tudi pri iskanju raznih filmskih materialov na raznih
televizijskih hišah in glasbeni založbi RTV Slovenija. Glede na našo konstruktivno
predstavitev ideje o dokumentarnem filmu, smo se hitro dogovorili za sodelovanje in
dovoljenje za uporabo starih posnetkov, ki so bili na različnih nosilcih slike in zvoka (Beta,
DVD, super HVS, VHS, kaseta).
Dogovor za arhivske posnetke v lasti Milana Pečovnika Pidžija
To je bil najlažji del dogovora, toda prav ta je zahteval veliko dela, pregleda in sortiranja, saj
so bili posnetki razmetani na raznih nosilcih zvoka in slike. Toda s skupnimi močmi smo hitro
prišli do želenih posnetkov.
Presnemavanje arhivskih posnetkov
Presnemavanje arhivskih posnetkov sva skupaj z Luko Sternadom opravila v zato posebej
pripravljenem studiu pri meni doma. Opremo, ki je bila priključena na novi računalnik, sem
imel že prej doma. Tako sva arhivske posnetke presnemavala oziroma zajemala s pomočjo
pretvornika Canopus ADVC110, preko rekorderja SONY BETACAM PVW-2600P in Video-
kasetnega rekorderja JVS HR-S7500E/EH. DVD posnetke pa sva zajemala direktno v
računalnik za montažo.
Priprava logističnega plana prevoza na snemanje
Za film je zelo verjetno, da se ne bo dogajal samo na eni lokaciji – dogajal se bo na več krajih.
Scenarist poskuša napisati čim bolj zanimiv scenarij in eden od načinov je, da kar naprej
28

spreminja lokacijo, ker upa, da bo s tem pritegnil občinstvo. Če bi zaradi nizkega proračuna in
nezmožnosti snemanj na več lokacijah oklestili vaš scenarij, bi bila to prevelika žrtev. Filmi
morajo imeti vizijo. Zato je ključno vprašanje: kako z vašim denarjem iztržiti največ na dani
lokaciji? (Figgis, 2008, 54).
Zaradi obilice snemanja v različnih krajih po Sloveniji ( Črna na Koroškem, Ljubljana, Kranj,
Celje) in Hrvaški (Zagreb) ter veliki predvideni količini prevoženih kilometrov, kar bi lahko
zajetno dvignilo stroške izdelave končnega izdelka, sem pripravil optimalni plan snemanja in
prevozov na snemanje ter jih združil s še drugimi dejavnostmi. Tako niso presegla načrtovana
in omejena sredstva, ki so bila namenjena za snemanje dokumentarnega filma.
Snemanje – Črna na Koroškem
V Črni na Koroškem, rojstnem kraju Milana Pečovnika Pidžija in pod Peco smo snemali kar
trikrat, čeprav smo prvotno načrtovali le eno snemanje. Toda iskanje najboljše rešitve in
dodatne ideje za čim boljši končni izdelek oziroma dokumentarni film, ki se je kar nekako
naselilo v našo dušo in srce, je bil zagotovo dober razlog za povečanje obsega dela in tudi
stroškov, kar pa se je na koncu izplačalo zaradi same kvalitete, pa tudi vse odprte postavke
smo uspešno zaprli in končali v okviru predvidenega finančnega plana.
- snemanje lika kralja Matjaža v steni gore Pece
- snemanje intervjujev
- snemanje dodatnih kadrov lika kralja Matjaža in intervjujev
Slika 6: Na snemanju v Črni
Vir: Lasten
29

Snemanje intervjujev – Country club Metava in Maribor
V izbranem okolju, ki nekako najbolj ustreza glavnemu liku oziroma njegovemu stilu glasbe,
v kraju Metava, kjer imajo čudovit country klub, smo posneli večino kadrov oziroma
intervjujev z glavnim likom dokumentarnega filma. Metava je majhen kraj, ki leži v dolinici
med Zrkovci, Zgornjim Duplekom, krajinskim parkom Kamenščak-Hrastovec pri Zimici in
Grušovo. Preostale intervjuje, večinoma s prijatelji oziroma osebami, ki so v veliki meri
povezani z življenjem in kariero Milana Pečovnika Pidžija, smo posneli v hotelu Piramida v
Mariboru.
Slika 7: Z Lukom na snemanju v country klubu v Metavi
Snemanje intervjujev – Ljubljana, Zagreb
Vir: Lasten
V Ljubljani in Zagrebu smo imeli snemanja na več lokacijah z več gosti, zato smo morali
natančno držati vnaprej določenih časovnih okvirjev. Za vso snemanje smo uporabljali isto
opremo pri čemer smo se ognili možni nekompatibilnosti naprav med seboj ali za lažjo
uporabo v računalniški tehnologiji. Za kvalitetno snemanje smo upoštevali splošna pravila, pri
30

čemer smo snemanje natančno razdelili na kadre, sekvence. Pri vsakem novem snemanju
oziroma novem kadru smo ponovno nastavili tako sliko kot zvok.
Slika 8: Pidži in producent Rista Ibrič na snemanju v Zagrebu
Fotografiranje starih fotografij
Vir: Lasten
Vse fotografije iz časopisov in foto arhive glavnega lika dokumentarnega filma smo preslikali
v računalniški učilnici na višji strokovni šoli Akademiji. Fotografije smo posneli z aparatom
Nikon D 90. Za dodatno osvetlitev smo uporabili studijsko luč tipa tipa Reflektor, Rs7, max
150w, 78mm. Fotografije, ki smo jih kasneje uporabili v dokumentarnem filmu smo obdelali
v programu Adobe Fotoshop in jim dodali grafično masko.
Obdelava starih fotografij
Obdelava starih fotografij je bila izvedena v programu Adobe Photoshop. Vnesene fotografije
so bile predelane posamično, pri čemer se je predhodno oblikoval in očistil okvir. Delo je
potekalo z ločevanjem posameznih plasti, pri čemer se je nivo ali leyer okvirja postavil nad
31

fotografijo, katero smo želeli prikazati. Gradivo je bilo shranjeno brez definiranega ozadja.
Tovrstna oblika je rabljena v montaži.
Izbira maske za arhivske in druge posnetke
Slika 9: Starim fotografijam smo dodali okvir
Vir: Lasten
Zaradi odločitve, da bomo dokumentarni filmi montirali v HD formatu, v katerem smo
posneli tudi glavnino intervjujev z glavnim likom, smo morali vse preostale posnetke
prilagoditi formatu. Z kolegom Lukom Sternadom sva se odločila, da bova izdelala več
osnutkov mask in izbrala tisto, ki bo najbolj ustrezala filmski zgodbi. S tem so tudi arhivski
posnetki zadržali prvotno kvaliteto. Med desetimi maskami, ki sva jih izdelala, sva jih izbral
pet, med temi pa izločila eno, ki nam je bila najbolj všeč in se je tudi najbolj ujemala z
okoljem v katerem smo snemali večino intervjujev z glavnim likom dokumentarnega filma.
32

Priprava in grafična izdelava maske za film
Osnovna maska je bila narejena v programu Adobe Photoshop. Za izdelavo maske je bil
zadolžen kolega Luka Sternad. Ko je bila maska gotova, sva ugotovila, da je bila najina
odločitev o izbiri maske, več kot odlična. Posebej sva pazila pri izbiri barv, da se je čim bolj
zlivala z samim dokumentarnim filmom.
Snemanje teksta za film
Slika 10: Končna verzije maske za film
Vir: lasten
Tekst oziroma audio posnetek (off) sva v računalnik preko mikrofona zajemala z napravo
TUBE Ultragain MIC 100. V samem programu Portable Acoustika Mixcraft 6,0 sva izbrala
najboljšo nastavitev za zvok. Tekst sva zajemala postopno po planiranem scenariju.
33

Montaža
Gradivo, ki je bilo posneto na celotnem terenu je bilo preneseno na trdi disk, osebnega
računalnika. Za montažo smo uporabili nov osebni računalnik, poudarjen na moči v spominu
in grafični kartici moči 8192 Mb. Sam računalnik je vseboval 8 Gb spomina ter več jederni
procesor i5 2500k. Tovrstno opremo smo uporabili za nemoteno delo montaže v več plastnih
nivojih. Sama montaža je potekala na programskem orodju Edius Grass Valley 6.5 2012. Pred
izvedbo je bilo potrebno gradivo konvertirat v video formate HD resolucije 1920 x 1080 px.
Postopek konvertiranja je bil izveden v najvišjih nivojih kvalitete, za preprečitev izgube na
kvaliteti. Izvožene datoteke so bile uporabljene v programski shemi. Montaža je potekala po v
naprej določenem delu, scenariju, snemalni knjigi in v skladu z zgodbo, ki je bila začrtana.
Konvertirano gradivo je bilo zloženo po mapah glede na aktivnost in kaj predstavljajo, zato
montaža ni bila zahtevna, kajti za vsak kader se je vedelo kje se nahaja in pod kakšnim
imenom se nahaja. Celotno delo je potekalo v nedeljenem procesu oziroma montažo nismo
delili na posamezne predele ali ločene sekvence, v katerih se načeloma lahko ločeno
pripravljajo uvodi, različni deli montaž, zaključki, ločena predelava glasbe, branega besedila,
maske.Za lažjo izvedbo ali vmesno kontrolo smo pri montaži uporabljali tudi analogno kot
digitalno Beta enota, povezani s televizijskim ekranom velikosti HD resolucije formata 16:9.
S tem smo dejansko preverjali samo montažo vzporedno, kako bi in bo viden izdelek
neposredno na televizijskem ekranu. Težave, ki lahko nastopijo so predvsem vidnost teksta,
ali maske, širina slike, katere so na računalniškem ekranu vidne v celoti in neodvisno od
formata slike, med tem kot na televiziji se posamezni deli lahko da skrijejo. Omenjene težave
načeloma lahko preverjamo ali nadzorujemo tudi na delovnem ekranu računalnika, pri čemer
se uporablja funkcija »varovanega ekrana« ali »Save screen«, ki kot meja opozarja na predele,
ne videne na televizijskih ekranih.
Proces montaže je združeval rezane kadre ali posamezne sekvence popolnoma ne odvisno
druga od druge, pri čemer se je zgodba po scenariju razvijala v zvezno obliko. Popravki so
bili potrebni tudi pri nastavitvi barve, kar smo odpravili z funkciji »Vectorscope«, s katerim
lahko v dosegamo enako osvetlitev ali barvni ton različno starih posnetkov. Zveza med
posameznimi kadri oziroma za prehod med njimi so bili uporabljeni enostavni nemoteči
efekti, pri čemer smo pazili, da ne pritegnejo nase pozornost gledalca v nasprotju s
spremljanjem vsebine.
34

Težave so se pojavile pri uporabi arhivskega video gradiva, katera so bila v večjem delu
formata 4:3, pri čemer smo umetno ustvarili izgled sodobnih oblik formata 16:9 in to s
uporabo črnih robov določene širine, na vrhu ter dnu slike. Pazili smo, da črte niso sekale ali
prekrivale predmetov ali oseb v zlatem rezu. Predstavljeni kadri so bili podprti z uporabo
grafičnih mask, katere zapolnijo uporabljeno gradivo ali onemogočijo preostre prehode med
gradniki kratkega dokumentarnega filma.
Posebno skrb je zajemala avdio montaža in regulacija jakosti in čistost zvoka, kajti potrebno
je bilo celotni izdelek uglasit na stereo način ali dvo zvočni sistem. Pri uporabi arhivskega
gradiva Milan Pečovnik – Pidžija avdio izdelki so imeli že obstoječo nastavitev ni bila motena
ali obremenjujoča uporaba v montaži, ker je bilo že studijsko snemano. Za preverbo ali
popolno nastavitev zvoka, avdia je bil uporabljen kot vzporeden program še Adobe Audition
3, ki je posebej specializiran izključno za avdio formate. Nastavitev zvoka je zahtevni proces,
pri katerih je potrebno poznat meje slišnih tonov, meje šumov ter pretvorbe šumnikov in
sičnikov v človeku prijazne in razumljive zvoke. (Sternad, 2013, 31)
Post produkcija
Montirani izdelek smo opremili še z animiranim uvodom, ki smo ga naredili izključno za
kratki dokumentarni film. Animirani uvod smo izdelali v programu Adobe After Effect CS5.
Izvoz končnega izdelka kratkega dokumentarnega filma v video obliko je ključni proces, ker
izbira pravilne oblike formata pogojuje uspešnost celotnega video in avdio dela.
35

Pregled filma, popravki in zaključek
Slika 11: Prikaz lika kralja Matjaža v postprodukciji
Vir: Lasten
Ker je bil projekt skupno delo, toda v določenih fazah razdeljen na oba posameznika, je bilo
potrebno ob koncu še enkrat pregledati celoten projekt oziroma dokumentarni film. S
kolegom Luko Sternadom sva zato ponovno pregledala, ocenila in naredila določene manjše
popravke (prehodi med kadri, pravilna pozicija maske, višina tona, pravilna nastavitev
barvnih odtenkov).
36

7 SNEMANJE
7.1 Intervjuji
Intervjuje z glavnim likom dokumentarnega filma in vsemi ostalimi intervjuvanci (družino,
prijatelji, glasbeniki, umetniki, znanci, itd.) smo opravili v zaprtih prostorih, ki smo jih v
naprej določili. Posamezni kadri oziroma kompozicije kadra so bile posnete tako po klasični
metod – zlati rez, kot po trenutni situaciji, ki je najbolj ustrezala trenutku snemanja, pri čemer
pa smo poudarili intervjuvanca.
Pravila zlatega reza (preseka) pomagajo ustvarjati prostorskost v kadru oziroma iluzijo
tridimenzionalnosti. (Jovanovič, 2008, 153)
Vprašanja so bila pripravljena v naprej, pri čemer novinar ni bil posnet, temveč le
intervjuvanec. Snemanje je potekalo ob dodatni osvetlitvi, tako da smo v določenih trenutkih
lahko poudarili nekatere detajle. Snemali smo na več lokacijah oziroma več krajih, tako doma
kot v tujini. Glavnina intervjujev z osrednjim likom dokumentarnega filma, Milanom
Pečovnikom Pidžijem je bil posneta v Countray klub v Metavi. Tako nismo bili odvisni od
zunanjih pogojev, saj je celotno snemanje intervjujev potekalo v notranjih prostorih kluba.
Kadri so bili posneti v različnih predelih kluba, ki je bil v celoti opremljen v country stilu.
Snemanje smo izvedli po snemalni knjigi in pripravljenih vprašanjih za intervjuvanca. Tudi
osrednji lik Milan Pečovnik – Pidži se je nekako zlil z okolico, saj je bil ves čas snemanja
oblečen v svoja tradicionalna country oblačila, ki jih drugače uporablja na svojih koncertih in
nastopih. Na vsako vprašanje je odgovarjal v novo nastavljenem kadru, pri čemer se vprašanja
novinarja niso snemala, temveč le njegovi odgovori. Stil snemanja smo prilagodili načinu
dokumentarnemu filmu, toda kljub temu smo posegli po nekaterih lastnih idejah. Nekatere
kadre smo tudi ponavljali tako dolgo, dokler nismo bili povsem zadovoljni s posnetkom.
Uporabljeni so bili tako široki in bližnji kadri. Snemanje je bilo izvedeno s fotoaparatom
Canon 550D v full HD formatu. Za snemanje zvoka smo uporabili Sennheiserjev brezžični
mikrofonski set EW 100, ki vsebuje zapasni oddajnik s kravatnim (clip-on) mikrofonom ali
muhico in oddajnik z XLR vhodom ter na drugi strani sprejemnik brezžičnega signala. Takšen
mikrofon je najbolj ustrezal našemu načini snemanja, pa tudi vizualno je bil najboljša izbira.
Pred samim snemanjem smo natančno določili pozicijo kjer je stal intervjuvanec. Ostali
intervjuji so bili posneti še v Mariboru, Ljubljani, Celju, Kranju in Zagrebu. Med
37

intervjuvanci so bili nekateri znani domači in tuji obrazi. Med njimi tudi nekdanji glavni
trener naših najboljših smučarjev, Filip Gartner, eden najboljših novinarjev Srečko Niedorfer,
producent in legendarni violinist najboljše evropske country skupine Plava trava zaborava,
Rista Ibrič, tonski mojster Drago Smokrovič, ki deluje v timu enega najbolj znanih svetovnih
producentov Michaela Wagenerja, kateri so bili producenti glasbenih albumov svetovnih
glasbenih zvezd, kot so Metalica, Queen, Janet Jakson, Ozzy Osbourne, Alice Cooper in
mnogih drugih, ter nekatere zvezde slovenske estrade, kot so Tomaž Domicelj, Irena
Vrčkovnik, Dragan Bulič in Rafko Irgolič, s katerimi je glavni lik dokumentarnega filma na
nek način sodeloval.
Slika 12: Tonski mojster Drago Smokrovič in Pidži v zagrebškem studiu
Vir: Lasten
38

Slika 13: Legendarni smučarski trener Filip Gartner in Pidži na snemanju v Mariboru
7.2 Snemanje na terenu
Vir: Lasten
Posebno pozornost smo namenili snemanju na terenu, saj smo bili odvisni od vremenskih
razmer. Snemanje gore Pece smo izvedli v zgodnjih jutranjih urah, saj smo se na pot iz
Maribora odpravili že ob 3. uri zjutraj. Na mestu kjer se Karavanke na vzhodu zadnjič
dvigujejo v nebo, se pod mogočno Peco razprostira dolina prečudovite lepote in privlačnosti.
Pod vznožje gore, oziroma skalne stene najvišjega vrha Pece, tam ko je leta 2006 Pidži prvič
ugledal lik kralja Matjaža, smo prispeli še pred sončnim vzhodom. Na snemanju se nama je s
kolegom Lukom Sternadom pridružil tudi Milan Pečovnik Pidži, ki je najbolje poznal vse
pozicije s katerih je bil najboljši pogled na legendarnega spečega slovenskega kralja. Prav iz
teh pozicij smo naredili najboljše posnetke. Fotoaparat na stojalu smo večkrat prestavili, tako
da smo prišli do najboljše pozicije. Posneli smo več faz od sončnega vzhoda do sončnega
zahoda stene z likom kralja Matjaža. Posneli smo tudi krajinski park Topla, kjer je Pidži pri
dedku in babici prebil svoje otroštvo. Nekaj posnetkov smo naredili ob vznožju hriba, kjer je
glavni lik prvič stopil na smuči, posneli pa smo tudi nekaj kadrov hiše, v kateri je Pidži
preživel rano otroštvo. Prav tako smo posneli veliko kadrov prečudovitega krajinskega parka
39

Topla. Snemanje na terenu je zajemalo tudi posamezne posnetke Črne, rojstnega kraja Milana
Pečovnika Pidžija. Pogoji za snemanje so bili idealni, saj nas je ves čas spremljalo lepo
vreme.
7.3 Snemanje dodatnih kadrov
Ker smo snemanju dokumentarnega filma in stiku z intervjuvanci prišli do novih odkritij in
spoznanj, ki so se nam zdele izjemno pomembne in so nam vlile nove ideje, je prišlo tudi do
nekaterih sprememb, zato smo morali posneti dodatne kadre, ki so smo jih dodali prvotnemu
scenariju. Snemanje dodatnih kadrov je bilo tako v zaprtem prostoru, kot na terenu. O
snemanju več v diplomski nalogi Luke Sternada.
40

8 STROŠKI PROJEKTA
V projektu so predstavljeni tako direktni kot indirektni stroški
8.1 Direktni stroški
VRSTE
STROŠKOV
PREDVIDENI
STROŠKI
DEJANSKI
STROŠKI
41
RAZLIKA
Nabava opreme 2.500,00 1.300,00 1.200,00
Stroški dela -
snemanje
Stroški dela -
montaža
Materialni stroški -
kilometrina
Izposoja
fotoaparata
800,00 800,00 /
800,00 800,00 /
260,00 259,00 1,00
200,00 100,00 100,00
SKUPAJ 4.560,00 3.259,00 1.301,00
Tabela 3: Direktni stroški
Vir: Lasten

8.2 Indirektni stroški
VRSTE
STROŠKOV
Strošek vodenja -
organizacije
Stroški
komunikacije
PREDVIDENI
STROŠKI
DEJANSKI
STROŠKI
150,00 120,00 30,00
100,00 95,00 5,00
SKUPAJ 250,00 215,00 35,00
Skupni predvideni stroški projekta: 4,810,00 €.
Skupni dejanski stroški projekta: 3.474,00 €.
Tabela 4: Indirektni stroški
Vir: Lasten
Razlika med predvidenimi in dejanskimi stroški: 1.336,00 €.
42
RAZLIKA
Odstopanja med predvidenimi in dejanskim stroški so nastali zaradi izrednih popustov pri
nabavi opreme – računalnika, ki smo ga bili deležni s strani prodajalca, zaradi poznanstva,
dobre zastavljene ideja in projekta. Stroške smo tako dobro planirali, kar pomeni, da je bil
finančni plan dobro zastavljen.

9 ZAKLJUČEK
V diplomski nalogi smo obdelali teme od ideje do izdelave dokumentarnega filma. Predmet
obravnave so vse faze od prvotne želje, do ideje, organizacije, scenarija, snemanja, montaže
in post produkcije dokumentarnega filma, ki temelji na lastnem delu v vseh oblikah projekta.
Skupaj s prijateljem in sošolcem Luko Sternadom sva na svojstven način želela predstaviti lik
glavnega junaka, edinega slovenskega country pevca Milana Pečovnika - Pidžija in njegovo
odkritje v najvišji steni gore Pece, lik »Kralja Matjaža, saj iz njegove legende naše ljudstvo že
stoletja črpa snov za razmišljanje o dobroti, enakopravnosti in pravici malega človeka na tem
koščku deželice na sončni strani Alp, ki pa je še kako aktualna tema v teh kriznih časih, tako
pri nas kot v svetu. Vse skupaj pa prepleteno z njegovimi pesmi in glasbo, ki jo je na
svojstven, vendar kulturno umetniški način iz ameriške glasbe prenesel na slovenska tla in
ustvaril nekaj povsem novega. Še posebej globoke brazde je pustil, ko je slovenske narodne
pesmi slikovito obarval v country stilu. Za konec bi uporabil misel profesorice in romantične
zbirateljice ljudskega izročila in etnološkega gradiva, Dušice Kunaver: »Slovenci se ta hip niti
ne zavedamo, kaj je odkril Pidži!« Morda bo ta dokumentarni film vsaj malce bolj globoko
posegel v slovensko zavest in izpostavil tiste vrednote, ki sta jih glavna akterja
dokumentarnega filma Milan Pečovnik Pidži in kralj Matjaž najbolj poudarjala in
izpostavljala. To sta pravica in poštenje za vse ljudi. Tudi scenaristi, producenti, snemalci in
režiserji moramo biti umetniki, saj delujemo namreč na isti frekvenci: dajemo celega sebe,
imamo vizijo in cilje ter si upamo tvegati!.
43

Slika 14: Z glavnim akterjem dokumentarnega filma Pidžijem in soustvarjalcem Luko
Sternadom po končanih vseh snemanjih
Vir: Lasten
44

10 UPORABLJENA LITERATURA IN VIRI
10.1 Literatura
1. Bedrač, I., Veber Rasiewicz B.: Organizacija in vodenje medijske produkcij, gradivo
predavanj za 2. letnik, Ljubljana, 2009.
2. Bedrač, I., Čučkov, Z., Purnat, I., Plazovnik, D.: Audio video produkcija, gradivo predavanj
za 2. letnik, Ljubljana, 2011.
3. Figgis, M.: Kako narediti film z digitalno tehnologijo, UMco in Slovenska kinoteka,
Ljubljana, 2008.
4. Grove, E.: 130 Projektov za uvod v snemanje filmov, UMco in Slovenska kinoteka,
Ljubljana, 2010.
5. Jovanovič, J., Uvod v filmsko mišljenje, UMco, Ljubljana, 2008.
10.2 Spletni viri
1. http://hr.wikipedia.org/wiki/Dokumentarni_film, dne 10. 1. 2013
2. http://www.ssom.si/paska/?p=1130, dne 13. 1. 2013
3. http://www.mediadesk.si/images/1/6/2/3162.pdf, dne 11. 11. 2012
10.3 Viri
1. Sternad, L.: Diplomsko delo, Višja strokovna šola Academia, Maribor, 2013.
45

11 PRILOGA
DVD – dokumentarni film
46