Marec - Planinski Vestnik
Marec - Planinski Vestnik Marec - Planinski Vestnik
214 Ljubelju, da bi jim čestitala za ta praznik. Do tja so se pripeljali z avtobusom. Graničarji in starešine so jih prisrčno sprejeli. Ob tej priložnosti so obiskali tudi spominsko karavlo, v kateri je tovariš Tito prenočil (tedaj je bil z njim tovariš Matija Maček). Obiskali so tudi Zelenico in Pristavo na Javorniškem Rovtu, kjer so prenočili. Predstavniki graničarjev z Ljubelja so planince-železničarje povabili, naj jih spet obiščejo ob Dnevu graničarjev 15. avgusta. Vabilo so z veseljem sprejeli. NOVICE 22/23—82 Po zapisu J. Sakomana iz Zagreba Glasilo Ptt delavcev Slovenije v tej številki objavlja daljši članek (avtor je Jože Dobnik) s fotografijami, ki govori o podelitvi značk Tz kurirjev in vezistov NOV Slovenije. 238 pohodnikov je doslej že prehodilo to pot, tokrat pa se jim je pridružilo novih 38. Pohodniki so iz Slovenije, Hrvatske, Srbije in Bosne ter Hercegovine. Posebej naj omenimo še članek Jelice Zalig, ki predstavlja s sliko in besedo pohodnikaveterana Slavka Krušnika-Mihca, saj je to Tz prehodil že sedemkrat. Darinka Jereb pa poroča o zimski aktivnosti planincev planinske skupine Podjetja za Ptt promet iz Kranja. POHOD NA JAVORNIK Planinci PD Sežana se radi udeležujejo tudi zimskih pohodov. Med take pohode sodi tudi tisti, ki so ga opravili na Javornik. Slabo vreme je bilo krivo, da udeležba ni bila velika. Kljub temu, da vreme ni bilo obetavno, so imeli na vrhu lep razgled. Ob tej priložnosti so se udeležili spominske slovesnosti; posvečena je bila padlim borcem Gradnikove brigade, ki so padli na Javorniku. To slovesnost so neposredno prenašali tudi radioamaterji za Radio Nova Gorica. FERRALIT 1/83 Tomaž Švagelj, Štanjel Glasilo Ferralit, Žalec, sporoča bralcem nekaj bistvenih poglavij iz vsebine o aktivnosti planincev. Hoja v hribe, pravijo, je Slovencem že od nekdaj pri srcu, zato ni čudno, da je prav ta kulturno rekreacijska dejavnost na Slovenskem najbolj priljubljena in zato najbolj množična! ISTRSKA PLANINSKA POT Doslej jo je prehodilo 1033 planincev in sicer iz BiH 61, Slovenije 136, Srbije 24, Hrvatske 798 ter iz Vojvodine 14. Med PD je najštevilnejše po udeležbi PD Železničar iz Zagreba (264) in PD Kamenjak iz Reke (176). Vsega skupaj je bilo doslej zastopanih 81 društev. Pot do Slavnika, 1028 m, po čičariji do vrha Učke, 1396 m, je zanimiva tudi zaradi tega, ker obišče najzanimivejše dele Istre tako v zgodovinskem pogledu kot zavoljo dogodkov iz NOB. Po zapisu J. Sakomana iz Zagreba VREME NA KREDARICI V JESENI 1982 Če primerjamo temperaturni popreček lanske jeseni, ki je znašal 1,2°, z normalno jesensko vrednostjo, tj. z dolgoletnim poprečkom, ki znaša za obdobje 1956—75 0,1°, ugotovimo, da je bila jesen — v Dom Kokrškega odreda na Kališču nad Preddvorom Za dobro počutje v tem izredno priljubljenem domu tik pod Storžičem čez leto. pa tudi pozimi ob koncu tedna, skrbe Švigljevi. V obnovljeni in posodobljeni kuhinji je užitek, pravijo, pripravljat planincem okrepčila, saj je do koče pozimi tudi do tri ure hoda . . . Foto F. Ekar
poprečku — pretopla. V padavinskem pogledu pa je bila jesen prekomerno namočena, saj je v septembru, oktobru in novembru padlo na Kredarici skupaj 822 mm padavin, kar je 141 % od normalne jesenske višine padavin. Podrobnosti v posameznih mesecih pa so: Septembrski temperaturni popreček je znašal 6,6° (odklon od normalne vrednosti + 2,8°), oktobrski —0,6° (odklon —0,9°) in novembrski —2,3° (odklon + 1,6°). Prvi in zadnji jesenski mesec sta bila pretopla, saj izkazujeta pozitiven odklon temperature od ustrezne normalne vrednosti, medtem ko je bil oktober prehladen. Ekstremne temperature so bile vse v mejah doslej znanih temperaturnih ekstremov. Najvišje temperature v posameznih mesecih so bile: 16,6° dne 5. sept., 8,2° dne 21. okt. in 8,3° dne 1. nov. 1982. Najnižje mesečne temperature pa so bile 0,8° dne 24. sept., —7,3° dne 16. okt. in —13,4° dne 18. nov. 1982. Na Kredarici je lahko vsak mesec njegova najnižja mesečna temperatura pod lediščem. V letu 1982 pa se pod to vrednost tamkaj ni ohladilo niti v juliju in celo septembru. Najnižji jesenski popreček oblačnosti je imel september (5,0), čigar normalna vrednost je 5,6. Ta mesec je heliograf na Kredarici zabeležil 183 ur sončnega sija, kar je 48% njegovega maksimalnega možnega trajanja. To je tudi razmeroma visoka vrednost. Dolgoletni oktobrski popreček oblačnosti (4,9) je najnižji v letu. V minulem oktobru pa se je dvignil kar na 6,8. Temu ustrezno je bilo malo ur s sončnim sijem, samo 90, kar je komaj 26% njegovega maksimalnega trajanja v oktobru. V novembru je bil mesečni popreček oblačnosti (5,4) zopet pod normalno vrednostjo (6,3), število ur s sončnim sijem se je dvignilo na 111, kar je 39% njegovega maksimalnega možnega trajanja. Najmanj padavin je prejel september. V devetih padavinskih dneh je padlo 159 mm padavin ali 79% normalne množine. Vse padavine tega meseca so padale kot dež. Oktober je bil najbolje namočen mesec celega lanskega leta. Na Kredarici je takrat deloma kot dež, pretežno kot sneg, padlo v 19 dneh 373 mm padavin, kar je 222 % normalne oktobrske množine. V novembru se je množina padavin znižala na 290 mm, kar je 135% od za ta mesec normalne množine. V novembru je bilo na Kredarici 13 padavinskih dni, od tega štirje z dežjem, drugi s sneženjem. Kot že rečeno, v septembru na Kredarici ni snežilo, zato tudi ni bilo snežne odeje. Le-ta je nastala šele v oktobru in je 26 dni prekrivala Kredarico. Njena maksimalna debelina je merila 60 cm (10., 12. in 13. oktobra 1982). V novembru pa je sneg ves mesec prekrival Kredarico. Največja debelina snežne odeje je merila 180 cm in to zadnji dan v mesecu. Iz navedenih podatkov razberemo, da je bilo vreme v jesenskih mesecih na Kredarici — razen septembra — planincem nenaklonjeno. Hidrometeorološki zavod SRS v oktobru ali novembru zalaga to najvišjo slovensko meteorološko opazovalnico z ozimnico (kurivo, hrana, oprema, instrumenti itd.). Vendar lani tega dela v planiranem času ni mogel opraviti zaradi neugodnega vremena in močnih vetrov, ki so ovirali delo helikopterja. To delo so požrtvovalni piloti opravili šele konec decembra. F. Bernot GLAS KOLEKTIVA 1/83 Glasilo delavcev SGP Slovenija ceste-Tehnika posveča potrebno pozornost tudi planinstvu. Egidij Lampič v prispevku Izkušeni planinci vedo — kaj pa vi? (Kaj vse sodi v tehnično opremo) razlaga posamezne kose najpotrebnejše planinčeve opreme, od cepina, derez, krpelj, do smučarskih palic, zimskega kladiva, kompasa, ročne svetilke, karte itd. Planinsko društvo SCT pa je za mesec februar objavilo razpored planinskih izletov. NOVA ODDAJA AVSTRIJSKE TELEVIZIJE »DEŽELA GORA« Desetletna prizadevanja avstrijskega alpskega združenja so se naposled le izpolnila. V soboto 29. maja 1982 popoldne je bila na drugem programu avstrijske televizije na sporedu prva planinska oddaja z naslovom »Dežela gora«. Oblikovalci nameravajo v tej oddaji obravnavati avstrijski gorski svet v vsej njegovi mnogovrstnosti, ima pa in bo imela tudi v prihodnje izredno bogato in raznoliko vsebino. Tako bodo v vsako posamezno oddajo uvrščali napotek za izbiro izleta ali pohoda v gore, svetovali bodo glede nakupa opreme, opozarjali na nevarnosti v gorah, prikazovali vrhunske dosežke v domačih in tujih ostenjih, seveda pa bodo predstavljali tudi znane avstrijske gornike. V to televizijsko oddajo bodo nadalje vnašali poglavja iz alpske zgodovine, posebno pozornost pa nameravajo posvečati vplivom gora na umetniško ustvarjanje v leposlovju, glasbi in slikarstvu, s posebnim poudarkom pa bodo obravnavali gore kot življenjski prostor. M. A. OBNOVLJENA IN RAZŠIRJENA PLANINSKA POT »LABINSKA REPUBLIKA« Josip Sakoman nam poroča, da je Istrska planinska pot (IPP), ki veže Slavnik čez čičarijo z Učko, obnovljena in razširjena. Tako ima ta pot zdaj tele kontrolne točke: 215
- Page 38 and 39: NOVOLETNA POT H KOČI PD KOČEVJE*
- Page 40 and 41: zatreskal učitelj smučanja). Povz
- Page 42 and 43: Razgled z Vodnikove koče (posneto
- Page 44 and 45: Samolepljivi (1) »psi«" z vezmi (
- Page 46 and 47: Srenači ali mački nam pri hoji s
- Page 48 and 49: kovinsko uho, ki ga nataknemo na ko
- Page 50 and 51: DELO PSIHOLOGA NA ALPINISTIČNI ODP
- Page 52 and 53: S stena Kitaraja a, b, d — smeri
- Page 54 and 55: Odnosi v skupini so bili v glavnem
- Page 56 and 57: začetku pripravljalnega obdobja na
- Page 58 and 59: pa hkrati še povečujejo. Problemo
- Page 60 and 61: ske Alpe pa so še v oblakih ozirom
- Page 62 and 63: ZAKASNELO SLOVO PAVLU BALOHU Minilo
- Page 64 and 65: ČESTITKE IZ ŠVICE S pismom, ki ga
- Page 66 and 67: ložnosti pa so obdelali vrvno tehn
- Page 68 and 69: 194 se poslovili od vodij tabora Kl
- Page 70 and 71: PLANINSKA JULIJ AN A HOČEVAR Prele
- Page 72 and 73: m p t a M S l k č i Dotetraitatrs
- Page 74 and 75: Je trajen nemir v človeku, ki je n
- Page 76 and 77: narekuje vsebina in ne utečen rite
- Page 78 and 79: AO, AS Roj. Alp. leto od 11. ŠTREM
- Page 80 and 81: Zap. št Priimek in ime AO. AS Roj.
- Page 82 and 83: Za p št. Roj. Alp. Lani Letos Prii
- Page 84 and 85: trmgjDddl p® SMUČARSKA SEZONA 198
- Page 86 and 87: Praktični in teoretični problemi
- Page 90: Slavnik — Tumova koča, Kojnik
214<br />
Ljubelju, da bi jim čestitala za ta praznik.<br />
Do tja so se pripeljali z avtobusom. Graničarji<br />
in starešine so jih prisrčno sprejeli.<br />
Ob tej priložnosti so obiskali tudi spominsko<br />
karavlo, v kateri je tovariš Tito prenočil<br />
(tedaj je bil z njim tovariš Matija<br />
Maček). Obiskali so tudi Zelenico in Pristavo<br />
na Javorniškem Rovtu, kjer so prenočili.<br />
Predstavniki graničarjev z Ljubelja<br />
so planince-železničarje povabili, naj jih<br />
spet obiščejo ob Dnevu graničarjev 15. avgusta.<br />
Vabilo so z veseljem sprejeli.<br />
NOVICE 22/23—82<br />
Po zapisu J. Sakomana<br />
iz Zagreba<br />
Glasilo Ptt delavcev Slovenije v tej številki<br />
objavlja daljši članek (avtor je Jože<br />
Dobnik) s fotografijami, ki govori o podelitvi<br />
značk Tz kurirjev in vezistov NOV Slovenije.<br />
238 pohodnikov je doslej že prehodilo<br />
to pot, tokrat pa se jim je pridružilo<br />
novih 38. Pohodniki so iz Slovenije, Hrvatske,<br />
Srbije in Bosne ter Hercegovine. Posebej<br />
naj omenimo še članek Jelice Zalig,<br />
ki predstavlja s sliko in besedo pohodnikaveterana<br />
Slavka Krušnika-Mihca, saj je to<br />
Tz prehodil že sedemkrat. Darinka Jereb<br />
pa poroča o zimski aktivnosti planincev<br />
planinske skupine Podjetja za Ptt promet<br />
iz Kranja.<br />
POHOD NA JAVORNIK<br />
Planinci PD Sežana se radi udeležujejo<br />
tudi zimskih pohodov. Med take pohode<br />
sodi tudi tisti, ki so ga opravili na Javornik.<br />
Slabo vreme je bilo krivo, da udeležba<br />
ni bila velika. Kljub temu, da vreme ni<br />
bilo obetavno, so imeli na vrhu lep razgled.<br />
Ob tej priložnosti so se udeležili<br />
spominske slovesnosti; posvečena je bila<br />
padlim borcem Gradnikove brigade, ki so<br />
padli na Javorniku. To slovesnost so neposredno<br />
prenašali tudi radioamaterji za<br />
Radio Nova Gorica.<br />
FERRALIT 1/83<br />
Tomaž Švagelj, Štanjel<br />
Glasilo Ferralit, Žalec, sporoča bralcem<br />
nekaj bistvenih poglavij iz vsebine o aktivnosti<br />
planincev. Hoja v hribe, pravijo, je<br />
Slovencem že od nekdaj pri srcu, zato ni<br />
čudno, da je prav ta kulturno rekreacijska<br />
dejavnost na Slovenskem najbolj priljubljena<br />
in zato najbolj množična!<br />
ISTRSKA PLANINSKA POT<br />
Doslej jo je prehodilo 1033 planincev in<br />
sicer iz BiH 61, Slovenije 136, Srbije 24,<br />
Hrvatske 798 ter iz Vojvodine 14. Med PD<br />
je najštevilnejše po udeležbi PD Železničar<br />
iz Zagreba (264) in PD Kamenjak iz<br />
Reke (176). Vsega skupaj je bilo doslej<br />
zastopanih 81 društev.<br />
Pot do Slavnika, 1028 m, po čičariji do<br />
vrha Učke, 1396 m, je zanimiva tudi zaradi<br />
tega, ker obišče najzanimivejše dele Istre<br />
tako v zgodovinskem pogledu kot zavoljo<br />
dogodkov iz NOB.<br />
Po zapisu J. Sakomana<br />
iz Zagreba<br />
VREME NA KREDARICI<br />
V JESENI 1982<br />
Če primerjamo temperaturni popreček<br />
lanske jeseni, ki je znašal 1,2°, z normalno<br />
jesensko vrednostjo, tj. z dolgoletnim poprečkom,<br />
ki znaša za obdobje 1956—75<br />
0,1°, ugotovimo, da je bila jesen — v<br />
Dom Kokrškega odreda<br />
na Kališču nad<br />
Preddvorom<br />
Za dobro počutje v tem<br />
izredno priljubljenem<br />
domu tik pod Storžičem<br />
čez leto. pa tudi<br />
pozimi ob koncu tedna,<br />
skrbe Švigljevi.<br />
V obnovljeni in<br />
posodobljeni kuhinji<br />
je užitek, pravijo,<br />
pripravljat planincem<br />
okrepčila, saj je do<br />
koče pozimi tudi do<br />
tri ure hoda . . .<br />
Foto F. Ekar
Change language