You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
trmgjDddl p®<br />
SMUČARSKA SEZONA 1982/83<br />
PRIPRAVE NA ZIMSKO SEZONO BI SE<br />
MORALE ZAČETI VSAJ JESENI<br />
Če se brez vsakršnih priprav odpravimo<br />
v zasneženo zimsko pokrajino, je to zločin<br />
do soljudi pa tudi do lastnega telesa. Tako<br />
pravijo strokovnjaki. Že leta sem skušajo<br />
zdravniki, vaditelji in številni drugi, prepričati<br />
smučarsko ljudstvo, da bodo zdravje,<br />
zadovoljstvo in užitek zagotovljeni le, če<br />
se bomo temeljito pripravili na smuško<br />
sezono. To pomeni, da je treba nekaj storiti<br />
predvsem za telesno pripravljenost,<br />
pregledati pa kaže tudi vso smučarsko<br />
opremo. Oboje ne pomeni le več zadovoljstva<br />
med samim smučanjem, ampak<br />
tudi neprimerno manj nezgod. Prav slednje<br />
je še posebej pomembno, če vemo,<br />
da je treba letno računati s približno 50 000<br />
smučarskimi nesrečami, ki povzročijo stroške<br />
v višini 750 milijonov švicarskih frankov.<br />
Pri tem seveda sploh nismo upoštevali<br />
bolečin in drugih tegob, ki so z nezgodami<br />
nujno povezane. Zato švicarsko<br />
smučarsko združenje poziva vse svoje<br />
članstvo, ki šteje okrogla dva milijona<br />
članov, da se velja tudi iz takšnih razlogov<br />
temeljito pripraviti na sezono.<br />
SMUČARSKA TELOVADBA<br />
Možnosti, da sami sebe in svoje telo dobro<br />
pripravimo na napore na smuških progah,<br />
je veliko. Zato priporočamo vsem —<br />
tudi nečlanom — naj se vsaj nekaj tednov<br />
pred začetkom sezone pridružijo tistim,<br />
ki se posvečajo smuški gimnastiki<br />
ali telovadbi. V številnih krajih organizirajo<br />
smučarska, telovadna in športna<br />
društva pa tudi javne ustanove takšne pripravljalne<br />
popoldneve in večere za vsakogar.<br />
PREGLED SMUČI IN PREDVSEM VEZI<br />
Med priprave na smuško sezono sodita<br />
tudi skrbna nega in temeljit pregled opreme.<br />
Pregled in popravilo smuči, še zlasti<br />
robnikov, je danes samoumevna naloga<br />
vsake resne športne trgovine. K temu je<br />
treba vsekakor prišteti preskus varnostnih<br />
vezi. Da ne bi same smuči postale med<br />
padcem ali nesrečo skrajno nevaren izstrelek,<br />
ki ogroža predvsem soljudi, bi<br />
jih bilo treba opremiti s posebnim zadrževalnim<br />
jermenom ali s priznano zaviralno<br />
napravo na smučeh. Varnostne<br />
vezi same imajo slej ko prej svoj pomen le<br />
tedaj, če so pravilno, se pravi, za vsakega<br />
posameznika posebej, uravnane. Kdor veliko<br />
smuča, ravna pravilno, če da svoje<br />
vezi med sezono še enkrat pregledati.<br />
(»Die Alpen«, 12/82.)<br />
NOVA GVINEJA<br />
DOLINA IZ KAMENE DOBE<br />
V letošnji prvi dvojni številki glasila avstrijskega<br />
turističnega združenja »Der<br />
Tourist« opisuje Alfred Scholler svoj obisk<br />
v eni izmed vasi na Gvineji, do katere je<br />
mogoče priti le po 70 km dolgem pohodu<br />
skozi pragozdove in po številnih gorskih<br />
pobočjih.<br />
Irian Yaja, zahodni del drugega največjega<br />
otoka na svetu, je za gotovo najmanj raziskani<br />
del zemeljske oble. Notranjost otoka<br />
namreč zapirajo pred zunanjim svetom<br />
visoka gorstva in marsikje še vedno neprehodni<br />
gozdovi v močvirnatih dolinah. Ze<br />
leta 1938 je skušala raziskati to področje<br />
Archboldova odprava, ki je preučevala podvsem<br />
živalstvo in rastlinstvo osrednjih pogorij.<br />
Ko so z majhnim preskrbovalnim letalom<br />
iskali najprimernejšo pot, se je pred<br />
njimi sredi negostoljubnega gorskega sveta<br />
nenadoma prikazala poseljena dolina, v<br />
kateri je živelo 60 000 ljudi v razmerah<br />
pravcate kamene dobe. Ponovno so ti<br />
ljudje prišli v stik s civilizacijo, ko je leta<br />
1945 strmoglavilo neko letalo na vzhodnem<br />
robu »velike doline«, sledila pa je dramatična<br />
reševalna akcija, v kateri so sodelovali<br />
vojaki, šele takrat se je pravzaprav<br />
prebudilo zanimanje svetovne javnosti<br />
za to ljudstvo. Nekako od zgodnjih<br />
šestdesetih let delujejo stalno v tej dolini<br />
misijonarji.<br />
Danes je mogoče priti v to dolino z letalom.<br />
Izhodišče je letališče Sentani v Yajapuri,<br />
ki je glavno mesto Irian Yaja. Poleti<br />
v notranjost otoka so zelo redki in neredni,<br />
ker so pristajalne steze v notranjosti<br />
močno odvisne od vremena, to je od silovitega<br />
deževja.<br />
Smo zdaj v trenutku zares postali vsiljivci,<br />
s katerimi je treba potrpeti? Pod nami je<br />
videti zgolj neizmerno prostranstvo drevesnih<br />
krošenj, sklenjeni pragozd se razprostira<br />
vseh 300 km daleč. Reka Idenburg<br />
pod nami je silovito vijugasta in razvejana.<br />
Od tu naprej se pokrajina postopoma vzpenja,<br />
dokler ne doseže s Carstensovim<br />
vrhom (5080 m) najvišje točke, ki je hkrati<br />
tudi nekakšna pacifiška streha. Komaj so<br />
se pred nami pojavila prva visoka pogorja,<br />
se začne letalo spuščati. Pojavijo se prve<br />
vasi. Iz ženskih hiš se vrtinči in suklja črn<br />
dim. Kaj se je zgodilo z ljudmi, ki so še do<br />
nedavnega živeli v kameni dobi?<br />
M. A.<br />
VARNOST V GORAH<br />
»Mitteilungen« (Sporočila), ki jih izdaja<br />
^zahodnone mška planinska—organizacija<br />
iDeulsefro r" AI po n\weinr-št. 6., nov.—dec.<br />
1982), objavlja zanimivo razmišljanje Pita
Change language