Marec - Planinski Vestnik
Marec - Planinski Vestnik Marec - Planinski Vestnik
narekuje vsebina in ne utečen ritem, še zlasti, ker ne gre za revijo z visoko naklado. Sicer pa urednik v svojem uvodniku natančneje določa mesto, ki v sklopu planinske, predvsem pa seveda alpinistič-. ne informatike.gre AR. Le-to naj bi bilo v vmesnem prostoru med dnevniškimi novicami v časopisju in med osrednjo slovensko planinsko revijo. In še na nekaj opozarja Malešič. Na očitke, da alpinisti ne prispevajo doVolj IT štrmtvT "pTarngj' škTh _vrst, da ga celo nevarno podirajo Nanje odgovarja z zgodovinskimi dejstvi (vzrold za ustanavljanje TK Skale med obema vojnama), lahko pa bi takšne očitke tudi preslišal, ker so povsem nesmiselni, so celo protislovni v lastni biti, kajti prav ^alpinisti so ves čas od rojstva slovenske gT^insRe^rganizacije in"Te od prejsem, ne le njen sestavni deC temveč tudi nesporni nosilci tistega, čemur pravimo slovenska planinska ideja! Vsebina-TCkratFVS^stevTlke je, kot sem že zapisal, hkrati bogata in informativna. Najprej tisto prvo. Štirinajsti del Mlačevih pionirjev alpinizma obravnava, osvetljuje in po človeški plati odslikava enega največjih — Giusta Gervasuttija. Nada Mlač pa v petem nadaljevanju o zgodovini osvajanj Grandes Jorasses piše o zimskih vzponih, ki so se začeli januarja 1981 (P. Gussfeldt, E. R. Laurent, F. Croux, D. Proment), končali pa (v tem spisu) leta 1973 (R. Desmaison, M. Claret, G. Bertone). Tema dvema, s poprejšnjimi nadaljevanji že dodobra utečenima tekstoma pa sledita dve razmišljanji, ki ju vsekakor velja prebrati. Marjan Manfreda se v zanimivem slogu »pogovarja z nahrbtnikom«. Takole pravi: »In ko se bom naužii samote, bom vesel, potešen, odšel nazaj med ljudi. In zakaj takoj ne odideš med ljudi? Sem ti že povedal, da moja pot drži tu čez.« Tako Marjon, ki je hkrati izpovedal eno temeljnih resnic, kakršna vedno znova vsa skrivnostna žene človeka na pot. Jani Pšenica pa se sprašuje, »kaj pomeni alpinizem Slovencem in Jugoslovanom v Nic?
SEZNAM KATEGORIZIRANIH ALPINISTOV ZA LETO 1983 Zap št. Priimek in ime ZASLUŽNI ŠPORTNIK JUGOSLAVIJE Lani Roj. Alp. AO, A3 "P°to leto I "od' od I d ? seže - na 1 lfiro ° priznania Letos dosežena priznanja I 1. BELAK STANE MATICA-LJUBLJANA 1940 61 R R ZAS 52 Tov. Stane Belak izpolnjuje pogoje za naziv zaslužnega športnika SFRJ po kriterijih enotne kategorizacije jugoslovanskih športnikov. Ima več kot 12 let alpinističnega staža in je dosegel naslednje razrede za leto: 1977 R — 806 točk, 1978 R — 2089 točk. 1979 R — več kot 937 točk, 1980 Z — več kot 7015 točk. 1981 M — več kot 7315 točk, 1982 R — več kot 689 točk, 1983 Z — več kot 3061 točk, torej skupaj v 7 letih več kot 21 912 točk z 1 M. 2 Z in 4 R. Skupno število opravljenih vzponov v 7 letih: 256. Zimski: Škrlatica: Direktna na S raz; grebensko prečenje Kamniških Alp od Kočne do Ojstrice; Dolgi hrbet: Saše Kamenjeva; Teme Rjavine: Duhovnik-Hočevar (Medvoška); Triglav, Sfinga: Raz; Begunjski vrh: Skrita grapa; Frdamane police: Schinkova; Triglav: Čopov steber itd. Ledni: Matterhorn: Schmidtova; Les Droites: Ozebnik Lagarde- Direktna; Les Courtes: Švicarska itd. Letni: Razor: Velika zajeda; škrlatica: Direktna na Skalaški steber; Frdamane police: Libereška; šite: Direktna na Kočevarjevo; Teme Rjavine: Ob rumenem odlomu; Site: Preko niše; Rjavina: Levi stolp: Debela peč: Direktna; Rjavina: Milijarda; Triglav: čopov steber. Sfinga: Raz; Drašler-Kunaver; šite: Steber, Zajeda; Travnik: Aschenbrennerjeva: široka peč; čihulova; Dolgi hrbet: Jernejev steber, Trikot; Špik: Skalaška. Direktna. Krušičeva; Veliki Draški vrh: Levi steber itd. Odprave: 1974: Kangbačen — vrh, 1975: Makalu — vrh. 1979: Everest — vrh, 1981: Daulagiri — preplezana južna stena. MEDNARODNI RAZRED 2. BENCE FILIP TRŽIČ 1959 68 M R 154 Zimski: 2 V (130). Letni: 6 VI (223), posebni pogoj: 1 V (4090). Dosegel več kot 4664 točk. Zima: Storžič: Leva, Direktna. Leto: Anica kuk: Jenjava, Vražja itd. Eiger: Klasična. Lotse 81. 2. BENKOVIČ JANEZ KAMNIK 1959 77 Z R M R 52 Zimski: 1 IV (52). 1 V (44). Letni: 12 VI (649). posebni pogoj: 1 V (3310). Dosegel več kot 4160 točk. Zima: Kalška gora: SV raz. Leto: Triglav: Peternelova s Čopovim stebrom; Široka peč: Cedilnik-Krivic; Travnik: Aschenbrennerjeva itd. Lotse 81. 3. BERGANT BORUT TRŽIČ 1954 71 R R M R 29 Zimski: 1 V (84). Letni: 5 VI (229), posebni pogoj: 1 V (2300). Dosegel več kot 2614 točk. Zima: Storžič: Matevžev steber. Leto: Anica kuk: Klin-Raz klina, Jenjava itd. Lotse 81. 4. BIŠČAK BOGDAN POSTOJNA 1958 78 P R M R 36 Zimski: 1 IV (64), 1 V (48). Letni: 14 VI (707). posebni pogoj: 1 V (1512). Dosegel več kot 2474 točk. Zima: Lucifer; Zadnji Prisojnik: Zgornja polica. Leto: Rakova špica: Švicarska; Travnik: Zajeda; Planja: Vstopna In izstopna varianta itd. Aconcagua 82. 5. BOŽIČ STIPE MOSOR-SPLIT 1951 73 R R M R 44 Zimski: 7 IV (536), 1 V (48). Letni: 6 VI (191), 10 V (216), posebni pogoj: 1 V (3511). Dosegel 4504 točke. Zima: Troglav: Centralna; Prenj: Kamini Sivadije; Zelena glava: Direktna. Leto: Anica kuk: Jenjava, Raz za malo kladivo; Kozjak: Stipina, Lastina itd. Lotse 81. 6. KNEZ FRANC IMPOL-SL. BISTRICA 1955 74 Z R M R 210 Zimski: 1 VI (308). Letni: 19 VI (643), posebni pogoj: 1 V (3310). Dosegel več kot 4261 točk. Zima: Travnik: Ascbenbrennerjeva-varianta itd. Leto: Anica kuk: Klin, El Condor passa; Špik: Cizljeva itd. Lotse 81. 7. KREGAR MARJAN KAMNIK 1956 75 Z R M R 58 Zimski: 1 VI (216). Letni: 17 VI (647), posebni pogoj: 1 V (3511). Dosegel več kot 4222 točk. Zima: Rzenik: Centralni steber. Leto: Triglav: Peternelova s Čopovim stebrom, Ljubljanska: Vežica: Lahova itd. Lotse 81. 8. PERKO ŽELJKO TRŽIČ 1956 74 M R 36 Zimski: 3 III (58), 1 IV (49). Letni: 6 VI (243), posebni pogoj: 1 V (2300). Dosegel več kot 2650 točk. Zima: Veliki vrh: Prontarska. Leto: Aniča kuk: Vražja smer, Albatros, Velebitaška itd. Lotse 81. 9. PODGORNIK PETER NOVA GORICA 1958 77 M R M R 30 Zimski: 1 IV (269). Letni 2 V (33). 3 VI (124),posebni pogoj: 1 VI (6049), 1 V (1317). Dosegel več kot 7366 točk. Zima: Trentski ozebnik: Vrnitev. Leto: Aniča kuk: Klin. Velebitaška. Fanikina itd. Lotse 81, Aconcagua 82. 10. ŠKAMPERLE IGOR POSTOJNA 1960 80 M R 37 Zimski: 1 VI (48), 1 IV (64). Letni: 17 VI (821), posebni pogoj: 1 V (1512). Dosegel več kot 2588 točk. Zima: Zadnji Prisojnik: Zgornja polica: Lucifer. Leto: Rakova špica: Švicarska; šite; Steber; Planja: Vstopna in izstopna varianta itd. Aconcagua 82. 203 Štev.
- Page 26 and 27: MARIBORSKA PLANINSKA ODPRAVA KILIMA
- Page 28 and 29: marsikdo je skrivoma utrl solzo. Po
- Page 30 and 31: pobil. Včasih so mi ovce in koze u
- Page 32 and 33: Ravno pravi čas so mi odpovedale p
- Page 34 and 35: Nenavadno je, da lahko ugotovimo pr
- Page 36 and 37: lepega mesta — odgnala. Le nekaj
- Page 38 and 39: NOVOLETNA POT H KOČI PD KOČEVJE*
- Page 40 and 41: zatreskal učitelj smučanja). Povz
- Page 42 and 43: Razgled z Vodnikove koče (posneto
- Page 44 and 45: Samolepljivi (1) »psi«" z vezmi (
- Page 46 and 47: Srenači ali mački nam pri hoji s
- Page 48 and 49: kovinsko uho, ki ga nataknemo na ko
- Page 50 and 51: DELO PSIHOLOGA NA ALPINISTIČNI ODP
- Page 52 and 53: S stena Kitaraja a, b, d — smeri
- Page 54 and 55: Odnosi v skupini so bili v glavnem
- Page 56 and 57: začetku pripravljalnega obdobja na
- Page 58 and 59: pa hkrati še povečujejo. Problemo
- Page 60 and 61: ske Alpe pa so še v oblakih ozirom
- Page 62 and 63: ZAKASNELO SLOVO PAVLU BALOHU Minilo
- Page 64 and 65: ČESTITKE IZ ŠVICE S pismom, ki ga
- Page 66 and 67: ložnosti pa so obdelali vrvno tehn
- Page 68 and 69: 194 se poslovili od vodij tabora Kl
- Page 70 and 71: PLANINSKA JULIJ AN A HOČEVAR Prele
- Page 72 and 73: m p t a M S l k č i Dotetraitatrs
- Page 74 and 75: Je trajen nemir v človeku, ki je n
- Page 78 and 79: AO, AS Roj. Alp. leto od 11. ŠTREM
- Page 80 and 81: Zap. št Priimek in ime AO. AS Roj.
- Page 82 and 83: Za p št. Roj. Alp. Lani Letos Prii
- Page 84 and 85: trmgjDddl p® SMUČARSKA SEZONA 198
- Page 86 and 87: Praktični in teoretični problemi
- Page 88 and 89: 214 Ljubelju, da bi jim čestitala
- Page 90: Slavnik — Tumova koča, Kojnik
narekuje vsebina in ne utečen ritem, še<br />
zlasti, ker ne gre za revijo z visoko naklado.<br />
Sicer pa urednik v svojem uvodniku<br />
natančneje določa mesto, ki v sklopu<br />
planinske, predvsem pa seveda alpinistič-.<br />
ne informatike.gre AR. Le-to naj bi bilo<br />
v vmesnem prostoru med dnevniškimi novicami<br />
v časopisju in med osrednjo slovensko<br />
planinsko revijo. In še na nekaj<br />
opozarja Malešič. Na očitke, da alpinisti<br />
ne prispevajo doVolj IT štrmtvT "pTarngj'<br />
škTh _vrst, da ga celo nevarno podirajo<br />
Nanje odgovarja z zgodovinskimi dejstvi<br />
(vzrold za ustanavljanje TK Skale med<br />
obema vojnama), lahko pa bi takšne očitke<br />
tudi preslišal, ker so povsem nesmiselni,<br />
so celo protislovni v lastni biti, kajti prav<br />
^alpinisti so ves čas od rojstva slovenske<br />
gT^insRe^rganizacije in"Te od prejsem,<br />
ne le njen sestavni deC temveč tudi nesporni<br />
nosilci tistega, čemur pravimo slovenska<br />
planinska ideja!<br />
Vsebina-TCkratFVS^stevTlke je, kot sem že<br />
zapisal, hkrati bogata in informativna. Najprej<br />
tisto prvo. Štirinajsti del Mlačevih<br />
pionirjev alpinizma obravnava, osvetljuje<br />
in po človeški plati odslikava enega največjih<br />
— Giusta Gervasuttija. Nada Mlač<br />
pa v petem nadaljevanju o zgodovini osvajanj<br />
Grandes Jorasses piše o zimskih vzponih,<br />
ki so se začeli januarja 1981 (P. Gussfeldt,<br />
E. R. Laurent, F. Croux, D. Proment),<br />
končali pa (v tem spisu) leta 1973 (R. Desmaison,<br />
M. Claret, G. Bertone). Tema dvema,<br />
s poprejšnjimi nadaljevanji že dodobra<br />
utečenima tekstoma pa sledita dve razmišljanji,<br />
ki ju vsekakor velja prebrati.<br />
Marjan Manfreda se v zanimivem slogu<br />
»pogovarja z nahrbtnikom«. Takole pravi:<br />
»In ko se bom naužii samote, bom vesel,<br />
potešen, odšel nazaj med ljudi. In zakaj<br />
takoj ne odideš med ljudi? Sem ti že<br />
povedal, da moja pot drži tu čez.« Tako<br />
Marjon, ki je hkrati izpovedal eno temeljnih<br />
resnic, kakršna vedno znova vsa skrivnostna<br />
žene človeka na pot. Jani Pšenica<br />
pa se sprašuje, »kaj pomeni alpinizem<br />
Slovencem in Jugoslovanom v Nic?
Change language