Marec - Planinski Vestnik

194
se poslovili od vodij tabora Klausa, Andija
in Charlesa. Skupno s planinci iz Južne
Tirolske v Italiji smo nadaljevali pot do
Kemptna, kjer smo oboji izstopili in nadaljevali
vsak svojo pot. V Munchnu smo
se ponovno srečali z Grki z njimi jedli
pizzo in čakali na vodnika Charlesa, ki jih
je odpeljal na svoj dom. Mi smo si ogledali
nekaj znamenitosti Munchna in se
ob 20. uri po nemškem času — odpeljali
proti Jugoslaviji.
Na tem taboru ni bilo veliko planinskih
tur, spletlo pa se je prijateljstvo in tovarištvo
med vsemi udeleženci. Problem je
bil jezik, vendar smo z dobro voljo tudi to
zapreko odstranili. Vsak se je pogovarjal
v jeziku, ki ga je znal, pri tem pa si je
veliko pomagal z rokami, z izrazi na obrazu
itd. Zato so bili dnevi, ki sem jih
preživela, enkratno doživetje in jih ne bom
tako hitro pozabila. Prijateljstvo, skovano
na taboru, se je z Avstrijkami še bolj poglobilo.
Redno si dopisujemo, obujamo
spomine. Upam, da bo tako ostalo še dolgo
... dolgo.
Ksenija Hlede
60 LET PD IMPOL SLOV. BISTRICA
Dom kulture, 23. april 1982. Dvorana je
nabito polna. Predsednik PD je povzel besedo,
ko je orisal pot tega društva, ki je
bilo ustanovljeno 24. 6. 1922. leta. Najprej
so začeli z urejanjem in markiranjem
planinskih poti, organizirali pa so tudi planinske
izlete. Med leti 1930 in 1934 so
zgradili kočo pri Treh kraljih. Okupacija
je tudi to dejavnost pretrgala, po vojni pa
se je planinstvo še bolj razživelo. Za
30-letnico so že organizirali planinski tabor,
1950 so ustanovili AO. Bil je najmočnejši
v državi. Po znani tragediji pa je
slabel, ni pa umrla planinska misel. 22. 7.
1974 so dogradili nov dom, ki so ga imenovali
po padlem partizanu Antonu Stuhcu.
Ob tem domu so imeli velike gospodarske
težave, da je celo načelo obstoj samega
društva. Šele, ko je tovarna Impol podprla
to društvo, je planinstvo spet zaživelo.
Svoj prapor so razvili 4. 7. 1970, začel je
delati tudi MO in AO. Obnovili so tudi
pot Bistriški Vintgar, kjer je menda tudi
najstarejše drevo — Maroltova jelka.
Med drugim so obnovili tudi kočo Kekec,
vse več je izletov, popravljajo poti in organizirajo
planinske šole, sodelujejo pa tudi
pri vseh pomembnih akcijah, ki se zvrstijo
v občinskem merilu (občinski praznik, Titova
štafeta, Pohod ob žici okupirane Ljubljane).
Predstavnik PZS Tone Bučer je podelil
zlate, srebrne častne znake PZJ in
zlate, srebrne ter bronaste častne znake
PZS (Avgust Kocjan, Oskar Lang — zlati
znak PZJ; Gvido Smolar, Milan Golob,
Alojz Tič, Bogdan Samastur — srebrni
znak PZJ; Zorko Franc, Hinko Zolnir, Ivan
Šturm, Rudi Mlekuž — zlati znak PZS;
Ivanka Golob, Matej Lovrenci — srebrni
znak PZS; Ludvik Javernik, Irena Tič, Tanja
Kocjan, Anete Kocjan, Mira Uršič,
Konrad Kobale — bronasti znak PZS.
Vinko Gorjak je kot soustanovitelj PD Slov.
Bistrica prejel priznanje PD Impol in je
postal tudi častni član. Kulturni program je
pripravil Janko Čar.
Povzel po zapisniku
M. K.
TEČAJ ZA PLANINSKE VODNIKE
Planinska društva Gorenja vas, Sovodenj,
Železniki in Žiri so v okviru MDO PD v
občini Škofja Loka v letu 1982 organizirala
in izvedla tečaj za planinske vodnike.
Predmetnik tečaja za PLV je obsegal skupaj
60 ur; od tega teoretičnega 46 in praktičnega
dela 14 ur.
Predavatelji so bili predvsem izkušeni in
priznani planinski delavci: Andrej Vidmar,
Andrej Jeklar, Boris Klemenčič, Robert Gaberšček,
Franc Vidic, Janez Bedrač, dr.
Tečajniki pri
praktičnem delu
Foto Vinko Podobnik