Marec - Planinski Vestnik

More documents

Recommendations

Info

ložnosti pa so obdelali vrvno tehniko, spuste v steni, prvo pomoč, radio zvezo. Za zaključek pa so organizirali transport od Doma Kokrskega odreda na Kališču v dolino, ko so prenesli »ponesrečenca« z improviziranimi nosili in marinerjem v dolino. Nov sneg je seveda vaje občutno otežil, tako da so rezultati še toliko bolj kvalitetni. Na vaji so sodelovali tudi miličniki reševalci in pripravniki UNZ Gorenjske, tako da je bilo navzočih 70 udeležencev. BISERNO SLAVJE BISTRIŠKIH PLANINCEV Velika dvorana Doma JLA v Ilirski Bistrici je bila v četrtek 23. dec. lani kar premajhna, da bi sprejela vse bistriške planince in prijatelje planinstva pod Snežnikom, ki so želeli proslaviti tričetrtstoletno organizirano planinstvo v Ilirski Bistrici. Transport z improviziranimi nosili s Kališča v Mače Foto F. Ekar V slavnostnem govoru je tov. Ivan Bergoč, predsednik skupščine občine, orisal bogato prehojeno pot planinskega društva, ki predstavlja tudi v tem času močno organizirano družbeno dejavnost in opravlja med članstvom in občani pomembne naloge. S pismenimi priznanji se je društveni predsednik Jože Znidaršič zahvalil mnogim delovnim kolektivom, organizacijam in planinskim društvom, s pomočjo katerih je društvo v minulih letih obnavljalo planinski postojanki na Sviščakih in Snežniku ter razvijalo s svojimi 1500 člani mnoge uspešne dejavnosti. Anton Prime je bistriškim planincem v imenu občinske telesnokulturne skupnosti čestital. Ugotovil je, da so prav planinci najmasovnejša telesnokulturna dejavnost na bistriškem, in tudi dovolj uspešna. Skupaj z najstarejšim domačim planincem, enainosemdesetletnim Karlom Muho, sta na društveni prapor pripela spominski 75 let PD Ilir. Bistrica 23. dec. 1982 Foto Emil Maraž
trak. Društvo je ob tej priložnosti prejelo vrsto čestitk in pozdravov prijateljskih planinskih društev ter Planinske zveze Slovenije, ki sta jo na slovesnosti zastopala podpredsednik tov. Tone Bučar in tajnik Jože Dobnik. Slavnostni program je potekal v prijetnem čitalniškem vzdušju, v katerem so nastopili s planinskimi pesmimi kar trije pevski zbori, člani dramskega društva, cicibani in pionirji-planinci iz skoraj vseh šol v občini, kjer ima bistriško planinstvo svoje korenine. Vojko Čeligoj OSANKARICA — ROGLA OB 40. OBLETNICI BITKE Ob 90-letnici SPD in ob 40-letnici spomina na bitko Pohorskega bataljona je bil že šesti planinski pohod, ki ga je pripravilo PD Zreče ob pomoči Savinjskega MDO. Pohoda so se udeležili tudi Ljubljančani (PD Delo, Litostroj). Največ udeležencev je še vedno iz Savinjske doline (Prebold, Polzela, Zabukovica, Žalec, celjska PD). Zal pa lahko pripomnimo, da tisk, razen nekaj malega v Delu (10. 1. 1983), o tem množičnem planinskem pohodu, »ki se ga je udeležilo več sto planincev iz vse Slovenije«, ni nič zapisal. Morda zato, ker ta MDO, ki to organizira, nima sedeža v občini. Ob spomeniku so tako kot prejšnja leta učenci Oš Zreče pripravili kulturni program. Nato je dolga kolona planincev po svežem snegu utirala pot do Peska in naprej mimo razglednega stolpa, do rekreacijskega centra UNIOR Zreče. Po štiri in pol urni hoji je na cilju vsak pohodnik dobil enolončnico, za kar je več kot polovico prispevalo PD Zreče. B. J. MEDNARODNI PIONIRSKI PLANINSKI TABOR V NEMČIJI V prijetnem spominu mi bo ostal 7. avgust 1982, ko sem se kot predstavnica MO Planinskega društva Maribor Matica in ena od predstavnikov Planinske zveze Slovenije udeležila mednarodnega pionirskega planinskega tabora v Nemčiji in tako spoznala veliko novih prijateljev. Na zbornem mestu — na ljubljanski železniški postaji sem naprej spoznala prijazno, nasmejano vodnico Ando in Primoža z Vrhnike. S težkimi nahrbtniki smo vstopili na prepoln mednarodni vlak za Miinchen. Na Jesenicah se nam je pridružila še tretja članica — Barbara. Pot od Jesenic do Miinchna je bila dolga in utrujajoča. Vozili smo se ponoči, tako da nismo videli pokrajine, ki je bežala mimo nas. Ob prihodu v Munchen smo se preselili na novi vlak, ki nas je peljal do Immenstadta. Na isti postaji so izstopili tudi štirje fantje, ki jih do takrat sploh nismo videli. Najstarejši je prišel k nam ter v nemškem jeziku poprašal tovarišico Ando, kam smo namenjeni. Bili smo veseli, ko smo ugotovili, da bomo pot nadaljevali skupaj: Ti štirje fantje so prišli v tabor iz Grčije, imenovali pa so se: Hristos, Petros, Tassis, Manolis. Z njimi smo postali veliki prijatelji. Na železniško postajo nas je prišel iskat vodja tabora Andi in nas odpeljal v Burgberg, v planinski dom — imenovan Sonnenhalde. Zaradi dolge poti in utrujenosti smo takoj po prihodu zaspali. Zbudili smo se šele pozno popoldne. Se ta dan smo se spoznali z vsemi člani tabora, ki so prišli iz Zahodne Nemčije, Italije, Južne Tirolske v Italiji in Avstrije. Najbolje smo se spoprijateljili z dekleti iz Avstrije, z Annelies in Christine. Drugi dan našega prihoda je bil po pianu izlet na goro nad naseljem Burgberg. Izlet je zaradi slabega vremena odpadel. Zato smo odšli le na izlet v bližino doma, kjer smo nabirali liste, peresa, kamenje in jih po večerji lepili na list papirja. To smo delali skupno s planinci iz Avstrije. Na gornji rob lista smo najprej napisali Jugoslavisch-Ossterreichische Freundschaft in »Avstrijsko-jugoslovansko prijateljstvo«, nato pa nad vsak list, pero itd. nemški in slovenski izraz. Enako so oravile delo tudi druge skupine, vendar sem bila prepričana, da je bil naš izdelek najlepši. V torek je bil lep dan, zato smo odšli na izlet na Burgbergenhorn oziroma Kreuzel Spitze. Hodili smo zelo dolgo, tako da smo prepoteni prišli na vrh hriba, kjer stoji velik bel križ. Razgled je bil slab, ker je megla pokrivala večino vrhov. Domov smo se vračali po drugi poti in na neki kmetiji pili celo domače kravje mleko. Bilo je čudovito. Naslednji dan smo imeli prosto, zato smo se vsi štirje odpeljali s kolesi v bližnji kraj — Sonthophen. Ogledali smo si naselje, staro nemško pokopališče nato pa odšli na potep po trgovinah. Popoldne smo s kajaki odšli na bližnje jezero, z njimi smo se vozili, in tudi kopali. Voda ni bila topla, zato se je večina le sončila. Naslednji dan, v četrtek, sem se slabo počutila, zato nisem odšla na izlet, pa čeprav sem si to želela. Poleg Slovencev so odšli le Grki, drugi pa so bili po moji oceni preleni in so ostali raje doma. Petek je bil zadnji dan našega bivanja v mednarodnem taboru, zato smo si šli še zadnjič ogledat Sonthophen. Zvečer smo si razdelili naslove, nato smo imeli še družabni večer s plesom. V soboto zjutraj so se prvi poslovili Nemci, zatem Italijani in Grki, ki so tako kot mi odhajali do Munchna. Slovo Grkov je bilo žalostno, še najbolj žalostni pa smo bili ob odhodu Avstrijcev, s katerimi smo se najbolje razumeli. S kombijem so nas odpeljali na železniško postajo v Immenstadt, kjer smo 193
Page 2 and 3:
Janez Bizjak Marjan Oblak Bojan Pol
Page 4 and 5:
so v Kapelci počeli Mahkota, Dular
Page 6 and 7:
Š.: Zimski Čopov steber mi je še
Page 8 and 9:
B.: Kako ste izbirali člane za Dau
Page 10 and 11:
Stalo bi nekajkrat manj kot nas sta
Page 12 and 13:
čanje, ki je kar zamrlo. Prihodnos
Page 14 and 15:
član gorske reševalne oostaie v C
Page 16 and 17: 28. 7. 1982 — Gafič je odšel na
Page 18 and 19: POČJO, IV, III, 1. P., 1. MP Desne
Page 20 and 21: IZGORJELA GRUDA: SVILANITOVA SMER (
Page 22 and 23: Velež: Desno od Botina V 5 Mehurč
Page 24 and 25: Velež: Desno od Botina V 7 Smer KI
Page 26 and 27: MARIBORSKA PLANINSKA ODPRAVA KILIMA
Page 28 and 29: marsikdo je skrivoma utrl solzo. Po
Page 30 and 31: pobil. Včasih so mi ovce in koze u
Page 32 and 33: Ravno pravi čas so mi odpovedale p
Page 34 and 35: Nenavadno je, da lahko ugotovimo pr
Page 36 and 37: lepega mesta — odgnala. Le nekaj
Page 38 and 39: NOVOLETNA POT H KOČI PD KOČEVJE*
Page 40 and 41: zatreskal učitelj smučanja). Povz
Page 42 and 43: Razgled z Vodnikove koče (posneto
Page 44 and 45: Samolepljivi (1) »psi«" z vezmi (
Page 46 and 47: Srenači ali mački nam pri hoji s
Page 48 and 49: kovinsko uho, ki ga nataknemo na ko
Page 50 and 51: DELO PSIHOLOGA NA ALPINISTIČNI ODP
Page 52 and 53: S stena Kitaraja a, b, d — smeri
Page 54 and 55: Odnosi v skupini so bili v glavnem
Page 56 and 57: začetku pripravljalnega obdobja na
Page 58 and 59: pa hkrati še povečujejo. Problemo
Page 60 and 61: ske Alpe pa so še v oblakih ozirom
Page 62 and 63: ZAKASNELO SLOVO PAVLU BALOHU Minilo
Page 64 and 65: ČESTITKE IZ ŠVICE S pismom, ki ga
Page 68 and 69: 194 se poslovili od vodij tabora Kl
Page 70 and 71: PLANINSKA JULIJ AN A HOČEVAR Prele
Page 72 and 73: m p t a M S l k č i Dotetraitatrs
Page 74 and 75: Je trajen nemir v človeku, ki je n
Page 76 and 77: narekuje vsebina in ne utečen rite
Page 78 and 79: AO, AS Roj. Alp. leto od 11. ŠTREM
Page 80 and 81: Zap. št Priimek in ime AO. AS Roj.
Page 82 and 83: Za p št. Roj. Alp. Lani Letos Prii
Page 84 and 85: trmgjDddl p® SMUČARSKA SEZONA 198
Page 86 and 87: Praktični in teoretični problemi
Page 88 and 89: 214 Ljubelju, da bi jim čestitala
Page 90: Slavnik — Tumova koča, Kojnik
show all

Marec - Planinski Vestnik

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?