Marec - Planinski Vestnik

ske Alpe pa so še v oblakih oziroma megli. Na Kredarici in na Kaninu piha zelo močen
severozahodnik, ki gradi žamete in opasti. Davišnje jutranje temperature zraka so znašale:
na Ljubelju —4°, na Predelu in na Vršiču —6°, na Krvavcu in na Kaninu —7° in na
Kredarici —10°. Utrgala se je tudi že vrsta plazov, izmed katerih so nekateri povzročili
škodo. Snežna odeja je še rahla in se le počasi seseda. Zato je nevarnost plazov še
vedno velika, stanovitna in splošna.«
Ob 19. uri pa je bilo pri radijskih poročilih objavljeno še naslednje izredno opozorilo:
»V Julijcih je danes ponovno zapadlo 10—20 cm snega ob močnih vetrovih, medtem ko
so Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe prejele le nekaj centimetrov novine. Cesto na
Predel, ki je še vedno zaprta za ves promet, je zasulo več plazov med vasjo Strmec
in med mejnim prehodom. Zaradi obilice v zadnjih dneh zapadlega snega je nevarnost
pred plazovi, ki jo povečuje ponovno sneženje in močan veter velika, stalna in splošna,
predvsem v Julijcih. V Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah, ki so sprejele manj
novega snega pa je zmerna in stalna.«
V sredo dne 7. januarja 1982 je zajel snežni plaz dva planinca med vzponom na
Kokrsko sedlo. Na srečo sta se z nekaj praskami rešila sama. Zadnje opozorilo pred
to nesrečo je bilo izdano in objavljeno v torek 5. januarja 1982:
»Davi je bilo v Julijcih, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah pretežno oblačno.
Pihali so zmerni vetrovi iz različnih smeri, katerih jakost je z višino naraščala in je
na Vršiču in na Kredarici dosegla peto stopnjo po Boforovi lestvici. Jutranje temperature
zraka so bile: na Kaninu + 1°, na Predelu in na ljubelju 0°, na Kredarici —1° in na
Krvavcu —2°. Snežna odeja se polagoma seseda in stabilizira. Nevarnost pred plazovi
je zmerna. Pri prečenju snežišč bodimo previdni, da sami ne sprožimo plazu.«
Naslednja nesreča s srečnim koncem se je pripetila 27. marca 1982 na Vršiču na tečaiu
za planinske vodnike- Ko so se po obedu urili pod Solno glavo, je manjši plaz "odnesel
frT tečajnike, ki pa so — brž ko se je plaz ustavil — sami prišli iz plazovine.
Pred tem dogodkom sta bili v četrtek 25. marca in v petek 26. marca 1982 izdani in
objavljeni naslednji opozorili:
»Davi je bilo v Julijcih, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah jasno in mirno, le na
Predelu in na Kaninu sta pihala močnejša vetrova iz zahodnega kvadranta. Jutranje
temperature so bile —2° na Ljubelju, na Predelu in na Vršiču, —3° na Rudnem polju,
— 5° na Krvavcu, —7° na Kaninu in —9° na Kredarici. Včeraj se je utrgalo več manjših
plazov, ki niso povzročili škode. Nevarnost pred njimi, ki je še vedno zmerna in stalna,
se bo čez dan zaradi otoplitve nekoliko povečala.«
Naslednji dan, v petek, pa se je opozorilo glasilo: »Davi je bilo v Julijcih, Karavankah in
Kamniško-Savinjskih Alpah jasno. Prevladovali so rahli vetrovi iz severozahodnega kvadranta.
Temperatura zraka v gorah že 24 nepretrgano narašča. Današnje jutranje
temperature so bile 0° na Krvavcu, —1° na Ljubelju, —3° na Predelu in na Kaninu ter
— 5° na Rudnem polju in na Kredarici. Nevarnost pred snežnimi plazovi je sicer zmerna,
vendar se bo čez dan, zaradi močnejše otoplitve, zlasti na prisojnih pobočjih, povečala.
Ob sobotah in nedeljah SSP (služba snežnih plazov) ne izdaja opozoril, razen v izjemno
kritičnih situacijah, zato je treba petkova opozorila smiselno raztegniti tudi v povezavi
z vremensko napovedjo še na soboto in na nedeljo. Ta dva dneva v tednu sta namenjena
terenskim ogledom, vajam, seminarjem itd.
1. maja 1982 je bila na Kredarici skupina turnih smučarjev, ki se je okoli 10. ure dopoldan
želela vrniti v dolino. Turni smučar, ki se je spustil kot drugi, je sprožil plaz sprijetega
vlažnega snega, ki je zajel vodjo skupine in ga počasi nosil navzdol. Na srečo se
je plaz kmalu ustavil.
SSP za konec aprila ni več razpolagala z zadostnim številom podatkov, kajti večina
opazovalnic je že prenehala delati, ker je sneg skopnel. V brzojavki »LAVIN«, ki jo
vsak dan postaje posredujejo v Ljubljano, je zadnji grupi predvidena ocena nevarnosti
plazov. Opazovalec, ki je dober poznavalec razmer v bližnji okolici, pa je s Kredarice
tri dni pred nezgodo menil, da ni nevarnosti plazov. Zato je tudi opozorilo odpadlo.