You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Nenavadno je, da lahko ugotovimo pri germanskih velikanih s hudobnimi potezami<br />
enake napake, kot so jih prisojali Hunom v 5. stoletju in Ogrom v 10. stoletju. Zanimiva<br />
je ideja tistih, ki zatrjujejo, da izvira beseda »ogre« (ljudožerec) iz »Hongrois« (Oger).<br />
Med najbolj znane velikane prištevamo Gargantuo, ki je po zaslugi Rabelaisa postal<br />
nesmrten. Vendar je najti takšne pojave tudi v različnih drugih delih z alpskega<br />
področja. Tako jim legende iz zahodne Švice pripisujejo orjaške posege in spremembe<br />
v gorskem svetu in bližnjih pokrajinah. Tako jim pripisujejo nastanek številnih alpskih<br />
in predalpskih vrhov, izkopali pa naj bi bili tudi Ženevsko jezero. Ko je tak velikan<br />
hotel zasuti pristanišče v Genfu, je spotoma izgubil zemljo iz košare, iz česar je<br />
nastal grič Monthoux. Tudi je izpil Saano in jo v treh dneh izsušil, nakar je onesnažil<br />
majhno jezero, ki ga od takrat imenujejo Črno jezero.<br />
Medtem ko so se germanski velikani pomešali z osvajalci, ki so prihajali iz vzhodne<br />
in osrednje Evrope, prištevajo francoske velikane prejkone med saracenske mite. Spomnimo<br />
se le, da je Pantagruel, potem ko je premagal 300 velikanov in ubil njihovega<br />
vodjo Loup Garouja, vzkliknil: »Mahom, Mahom, Mahom!« in tako opozoril na povezavo<br />
med temi velikani in »hudobnimi« mohamedanci. Tudi v Fierabrasu iz pravljičnega sveta<br />
Karla Velikega, bil je osrednji junak v starofrancoski junaški pesnitvi iz minevajočega<br />
12. stoletja, prepoznamo Saracena (Arabca). V dveh drugih pesnitvah srečamo velikana<br />
Roboastra, čigar ime ima zanesljivo orientalski pomen. Domnevati je mogoče, da se je<br />
velik del saracenskih mitov v zahodni Švici izrazil tudi v junaških pesnitvah, ki so se<br />
pojavile po križarskih vojnah. Tudi na Bližnjem vzhodu najdemo velikane v različnih<br />
zgodbah: omenimo naj le tiste, ki so terorizirali poizvedovalce, ki jih je bil poslal<br />
Jozua, preden so le-ti prebredli Jordan. Še bolj znana je seveda zgodba o Davidu in<br />
Goljatu.<br />
Domnevati je tudi mogoče, da so prav tako, kot so bili številni gorski pritlikavci žrtve<br />
golšavosti, tudi nekateri izmed velikanov bolehali za pretirano rastjo. F. G. Stebler je<br />
leta 1913 objavil fotografijo enega takšnih nesrečnežev Moritza Kampfena, čigar velikost<br />
je visoko presegala dva metra. V tem primeru je šlo za očitnega spaka, saj je bila<br />
njegova teta Josephina, ki je prav tako na fotografiji docela normalne velikosti.<br />
VILE<br />
Kar zadeva vile, jih največkrat povezujejo z nenavadnimi pokrajinskimi oblikami, zlasti<br />
z votlinami in drugimi zavetji, ki jih tvori skalovje. Tudi tukaj obstajajo razlike med<br />
vilami iz nemškega in vilami iz francoskega jezikovnega območja. Medtem ko so v<br />
Nemčiji vile največkrat mlada bitja in veljajo za zaščitnice dreves, svetih rek in studencev,<br />
so to v francoskih zgodbah starejše ženske, ki znajo delati čudeže in čarati.<br />
Zlasti pogosto nastopajo vile v zgodbah iz zahodnih Alp, iz Savoje in VVallisa.<br />
V resnici pripisujejo zgodbe večino pokrajinsko lepih prostorov prav vilam. Do tega pa<br />
je prišlo nemara tudi zaradi slabega prevoda iz starofancoščine in zmede, ki je nastala<br />
na osnovi tega. Gre za besedi »fee« (vila) in »fez« (čreda), kot tudi besede »faye« (ovca<br />
in vila) v Savoji, »faya« ali »faa« v VVallisu ali tudi »faeta« (majhna ovca). Nadalje je<br />
prišlo do zmede med besedami »fata« (nižje božanstvo) in »feta« (nosečnica). Tako ni<br />
torej Saas Fee nič drugega kot ovčja gora, »Foberg« pa ime, ki ga kdaj pa kdaj uporabljajo<br />
za Mischabel. V letu 1544 omenja Stumpf živino v dolini Saaser, ki se imenuje<br />
»foe«, leta 1758 pa pripoveduje Tschudi o bližnji Mont Martis, ki so jo označevali<br />
s »Foe«. Constantin in Desormaux iz tega sklepata, da določeno število vilinskih votlin<br />
ni bilo nič drugega kot zavetje za črede ovac, ki so se tjakaj umaknile pred neurji. Zdi<br />
se, da so bile nekatere vilinske votline, ki so jih pozneje pripisovali zgolj vilam, predzgodovinska<br />
grobišča. Tako pripovedujejo, da sta v votlini pri St. Mauricu prebivali dve<br />
vili: dobra vila (Frisette) in hudobna vila (Turlure). Ali ni torej značilno, da imajo krave<br />
v teh krajih pogosto ime Frisette? Če pa slišimo besedo »Turlure«, ali pri tem ne<br />
pomislimo na moro, živinskega tatu ali povzročitelja drugačnih nevšečnosti?<br />
Omeniti je še treba, da besedo »fee« uporabljajo kot dodaten pojem za določeno<br />
kamnito posodo kot tudi za hudiče, pogane ali čarovnice. Pogosto je ta beseda v rabi<br />
kot sinonim ali nadomestilo za Saracena. To nam kliče v spomin, da so v raznih krajih<br />
verovali, da gre pri Saracenih za može, ki so bili poročeni z vilami. Po prepričanju<br />
gorjancev so imele vile moč razdeljevati srečo ali nesrečo. Ženske so bile nežne, rjave<br />
polti in črnih las, kar je znamenje, da so izvirale iz Orienta. Oglejmo si v tej zvezi<br />
kratko navedbo J. Tourniera, ki je zapisal:<br />
»Pogorje Pierre Chatel ob bregovih Rodana so bili zasedli Saraceni. Na zahodu, nasproti<br />
skalnemu stebru Lasignieu, opazimo ob vznožju skalovja Parves črno luknjo, ki jo je<br />
brez lestve le težko mogoče doseči. To je vilinska votlina (Feengrotte).«<br />
Zdi se primerno, če ob tej priložnosti opozorimo na poljudni izraz »etre fada«, ki ga<br />
uporabljajo v francoščini in pomeni nor, nenavaden, ekstravaganten, da bi tako bolje<br />
razumeli enačenje »vil« (fada) s Saraceni, torej tujcev z barbarskimi navadami, pa naj<br />
160 so to bili Arabci, Berberi, Zidje, cigani, Lombardi ali domači razbojniki.
Change language