Marec - Planinski Vestnik

član gorske reševalne oostaie v Celju od 1947.—1960. leta; v letih 1946—1957 je vsako
leto organiziral po več izletov v planine z dijaki v letnih in zimskih razmerah, kar je
bila zelo konkretna šola v naravi, izlet, združen z nevsiljivim predavanjem, razgovorom,
predvsem pa vaja z mladimi v učenju v naravi, kako ji prisluhniti in jo varovati. Leta 1949
se je s 33 mladinci v maju udeležil odhoda Titove štafete z vrha Triglava v povsem
zimskih razmerah. V obdobju 1933—1957 je aktivno opravil številne plezalne ture od
III.—VI. stopnje in to v Triglavski steni, v severni steni Škrlatice, Hornovo smer v Jalovcu,
Okno in Jugovo grapo v Triglavu, zahodno steno Planjave, severno steno Razorja,
greben Mangart—Ponce, severno steno Kalške gore. Ima več zimskih smeri: Prusik—Szalayevo
v Triglavski steni, v Kamniških Herletovo v severni steni Ojstrice itd. O svojih
7 plezalnih turah na Grossvenedigerju in v Gesause od III.—V. stopnje pa je pisal v PV
1950 in 1951. Petkrat je bil udeleženec svetovnega filmskega festivala v Trentu, o čemer
je pisal od 1953. leta naprej vsako leto.
Še vedno poln načrtov, prijetno nasmejan, rad pokramlja o planinski dejavnosti, o književnosti,
gledališču ali filmu; v življenju tudi njemu kot nikomur ni prizaneslo, sprejel je
dobro ali slabo kot življenjsko realnost in danost.
Dragi Tine, v imenu planinske srenje ti želimo zdravja, še dosti srečnih zadovoljnih let!
ODPRAVA AO KAMNIK
»PRENJ-VELEŽ 1982«
BOJAN POLLAK
KRONOLOŠKI PREGLED
21. 7. 1982 — Ob 17.30 odhod z avtobusom iz Kamnika. Ob
19.00 odhod iz Ljubljane s »Kozara-expresom«. Vlak je bi!
prepoln, stali smo na hodniku.
22. 7. 1982 — Vlak se je počasi praznil, v Sarajevu smo bili
že sami v kupeju. Na postaji nas je pričakal Muhamed Gafič;
prinesel je opise smeri za Velež.
V Jablanico smo prišli okoli 9.30. Bilo je vroče. Na začetku
vzpona je postalo Meti slabo, vendar si je hitro opomogla.
Nahrbtniki so bili težki od 28 do 37 kg. Do razvaline smo
hodili 2 uri 15 min. Tam je začelo deževati. Dež nas je močil
vse do stene. Šli smo po desni varianti. Pod steno je dež prenehal.
Bivak smo si uredili pod previsom na n. v. približno
1300 m.
23. 7. 1982 — Razdelili smo se v dve navezi: Božič-Brnot-
Pollak in Kaker-Lanišek-Pavlič. Odšli smo plezat Bosansko
smer, druga naveza tri ure za prvo. Po preplezani Bosanski
smeri sta šla Božič in Pollak plezat še zgornjf del Diagonalne
smeri v prvenstveni varianti. Naveza Kaker-Lanišek-Pavlič pa
je iz Bosanske smeri plezala varianto Desne poči. Skupaj smo
sestopili do bivaka. Popoldne je rahlo deževalo.
24. 7. 1982 — Naveza Brnot-Lanišek je šla plezat smer Po
grebenu. Naveza Božič-Pavlič je šla plezat novo smer v Burinem
Klisu. Naveza Kaker-Pollak pa je šla dokončat smer, ki
sta jo leto dni prej začela Kregar in Pollak. Po preplezanih
smereh smo nato po dežju in oskrbi z vodo v votlini, skupaj
sestopili v bivak.
25. 7. 1982 — Božič in Pollak sta šla preplezat še spodnji del
Diagonalne smeri, drugi pa so po sestopni smeri plezali
navzgor, tako da smo se dobili skupaj pod zgornjo grapo. Plezali
smo jo v navezah: Božič-Pollak, Brnot-Pavlič in Kaker-
Lanišek. Po Gafičevih informacijah ta grapa še ni bila pre-
Marjan Oblak