ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Chávezovi volivci in volivke prihajajo predvsem iz spodnjih slojev. Tudi pri
mobilizaciji za podporo bolivarijanskemu procesu so reveæi iz zahodnega Caracasa
predstavljali najveËji deleæ. VeËina je temnopoltih, Ërncev ali staroselskega izvora.
Prav nasprotna je struktura opozicijskih mobilizacij, kjer lahko vidimo
predvsem dobro stojeËe prebivalce in prebivalke vzhoda, 11 ki so veËinoma belci
ali svetlopolti mestici [meπanci med belci in staroselci, op. prev.]. (Hellinger,
2003: 70; Roberts, 2003: 92f) OdloËilno vlogo za visoko podporo bolivarijanskemu
procesu igra obËutek revnih in marginaliziranih, da so sprejeti kot ljudje, ponotranjeni
novi obËutek, da imajo pravico, da jih v institucijah obravnavajo
spoπtljivo, in moænost sodelovanja pri kolektivnih bojih, ne da bi se jim bilo treba
bati represije. Osrednjo konstituirajoËo vlogo je pri tem igral proces oblikovanja
in sprejetja nove ustave. Spodnji sloji in del srednjega sloja ustavo in proces
sprejemajo za svojega. Skupaj jo berejo, velja kot osnova politiËnih zahtev
in pri mobilizacijah so jo πtevilni dræali v rokah, nad glavo. Sodelovanje druæbenih
organizacij pri procesu nastajanja ustave je bilo mogoËno in dinamiËno. Ker
so stranke izgubljale zaupanje, so se tako druæbeni kot politiËni akterji in akterke
dojemali kot privilegiran subjekt v procesu oblikovanja nove ustave. Nevladne
in druæbene organizacije so pri ustavodajni skupπËini neposredno sodelovale
z delavnicami, komisijami in okroglimi mizami. Organizacije za Ëlovekove pravice,
æenske, okoljske, staroselske, baziËne, Ëetrtne organizacije itn. so se priklju-
Ëevale v skupine in razpravljale o prispelih predlogih. Od 624 predlogov je bila
polovica vkljuËenih v ustavo. (García-Guadilla, 2003: 240) Nova ustava med
drugim vsebuje kompleksno in aktualno vizijo Ëlovekovih pravic; vkljuËila je
pravice æensk, staroselcev in okoljske pravice, vzpostavila je okvir za izgradnjo
novega sodnega sistema, predloæila novo, solidarno gospodarsko orientacijo, vojakom
je podelila volilno pravico in zapisala πiroke moænosti participacije. ©tevilne
toËke tako nasprotujejo neoliberalnim smernicam. 12
11 Po raziskavah StatistiËnega urada Venezuele bi septembra 2003 51 % prebivalk in prebivalcev Caracasa
volilo Cháveza, 31 % pa proti njemu. Podrobnejπi pogled razkrije osi konflikta: v ekskluzivnem predmestju
El Hatillo (60.246 prebivalcev) bi 93 % volivcev volilo proti njemu. V soseski Libertador
(2.061.094 prebivalcev), ki zaobjema πtevilne revne Ëetrti, bi za njega glasovalo 61 %, proti njemu pa 21
%. Povzeto po www.aporrea.org, septembra 2003.
12 Med njimi najdemo: prepoved tujih vojaπkih baz in tujih baz z vojaπkim namenom (Ëlen 14); zaveza dræave,
da bo zgradila in financirala javni, brezplaËni sistem zdravstvenega varstva, ki se ne bo smel privatizirati
(Ëlena 84 in 85); zaveza dræave, da bo zgradila solidarni sistem socialnega zavarovanja in priznanje
gospodinjskega dela kot dela, ki “proizvaja dodano vrednost in bogastvo”, s Ëimer je poslediËno socialno
zavarovano (Ëlena 86 in 88); pravica staroselskega prebivalstva do zemlje in vodovja, ki ju je uporabljalo
skozi svojo zgodovino, v kolektivni in neodtujljivi obliki; priznanje lastnih druæbenih, politiËnih in ekonomskih
organizacijskih oblik (Ëlen 119); pravica do dela (Ëleni 87 do 97); brezplaËno javno πolstvo (Ëlen
106); prepoved patentiranja materialnih virov, ustnih izroËil, vednosti in simboliËnih praks zgodovinskega
staroselskega znanja (Ëlen 124); prepoved patentiranja genomov æivih bitij (Ëlen 127); prepoved Ëasovno
neomejenih koncesij za izrabljanje surovin (Ëlen 156); prepoved privilegiranja tujih investitorjev (Ëlen
301); kljuËno podroËje PDVSA ostane dræavna lastnina (Ëlen 303); voda je javno dobro (Ëlen 304); latifundije
nasprotujejo gospodarskim interesom (Ëlen 307).
Dario Azzellini: Bolivarijanski proces: KonstituirajoËa oblast, participacija in avtonomija
97