ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Dario Azzellini: Bolivarijanski proces: KonstituirajoËa oblast, participacija in avtonomija
96
vodstvo bivπih vojakov ter civilistov in civilistk. (Lópes Maya, 2003a: 107f)
Leta 1997 se je MBR-200 odloËila sodelovati na volitvah. Ustanovila je volilno
zavezniπtvo Movimiento V. República (MVR) in za svojega predsedniπkega
kandidata predlagala Cháveza.
PARTICIPACIJA NAMESTO REPREZENTACIJE
Chávez je bil zmagovalni kandidat, ki je najbolj oddaljen od tradicionalnih
sil: njegova zmaga je rezultat vse veËje druæbene polarizacije in hkratnega razpada
tradicionalne reprezentacije. Roberts (2003) in Márquez (2003) glavne
vzroke razpada tradicionalnega okvirja vidita v socialno-ekonomskih faktorjih.
Kajti Venezuela je imela v osemdesetih in devetdesetih letih dvajsetega stoletja
najniæjo gospodarsko rast in najviπjo brezposelnost na celoti celini. Temu je
treba dodati πe inflacijsko stopnjo, ki je leta 1996 dosegla sto odstotkov. (Ellner,
2003a: 33f) Deleæ revnega prebivalstva je iz πestintridesetih odstotkov leta
1984 narasel na πestinπestdeset odstotkov leta 1995, deleæ tistih, ki æivijo v
skrajni revπËini, pa se je v istem Ëasovnem obdobju potrojil na πestintrideset
odstotkov. (Roberts, 2003: 80) Konec devetdesetih let je bilo 80 % prebivalstva
revnega in izkljuËenega iz politiËne in druæbene participacije, izobrazbe ter
zdravstvene oskrbe.
Filozof Carlos Lazo v enem izmed osebnih pogovorov dosedanji potek bolivarijanskega
procesa opisuje v treh etapah. Za zdaj je uspel konstituirajoËi proces,
konsolidacija na volitvah leta 2000 in spremenjena politiËna sporoËilnost.
Sledi ‡ od prvih masovnih protestov opozicije konec leta 2001 prek puËa leta
2002 do premostitve “πtrajka” 2002/2003 ‡ zaËetek uveljavljanja ustave kakor
tudi obramba procesa, povezana z masovno mobilizacijo. Na koncu sledi faza
poglobitve in konsolidacije procesa.
Chávezova vlada je zaËela z “renacionalizacijo” dræavnega naftnega podjetja
Petroleos de Venezuela S. A. (PDVSA), prav tako je uspeπno delovala pri krepitvi
Opeca, kar je vodilo k visokemu porastu cen nafte. Nizke cene so bile posledica
neoliberalne politike prejπnje vlade, ki je PDVSA dodelila veliko
avtonomijo. Tako je glavni dræavni vir prinaπal vse manj davËnih prihodkov in
deloval kot navadno transnacionalno podjetje. Direktor PDVSA je podjetje
odprl transnacionalnemu kapitalu, uvedel privatizacijo in se odmaknil od Opeca.
(Parker, 2003: 95)
V prvem obdobju Chávezove vlade so se zviπali socialni in izobraæevalni izdatki,
zaËela se je protikorupcijska kampanja, poostrili so se ukrepi proti davËnim
goljufijam, ki prej skorajda niso bile kaznovane. Vse vojaπke strukture so
faktor “nacionalnega razvoja” za civilne naloge.