ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Dario Azzellini: Bolivarijanski proces: KonstituirajoËa oblast, participacija in avtonomija
94
sta se zaËela gospodarski propad in silovito poslabπanje æivljenjskih razmer za
revnejπe sloje prebivalstva.
Nemir je zajel tudi vojsko in leta 1982 so mladi oficirji, med njimi tudi Chávez,
ustanovili MBR-200 (Movimiento Bolivariano Revolucionario 200) kot podtalno
celico. PolitiËne predstave so bile takrat πe ohlapne, vendar levo orientirane.
Navezali so stike s predstavnicami in predstavniki gverile, ki je spodletela
v πestdesetih in sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, ter levimi strankami,
pozneje tudi s πtevilnimi intelektualci in druæbenimi aktivisti. MBR-200 je v
osemdesetih letih postala civilno-vojaπka organizacija. (Lopez Maya 2003a:
100f) Takπen razvoj MBR sta omogoËili dve venezuelski posebnosti: vojaπka
akademija je na zaËetku sedemdesetih let dvajsetega stoletja dobila univerzitetni
status. Vojaki so obiskovali tudi javne univerze, pogosto so s πtudijem nadaljevali
tudi po konËani vojaπki akademiji. Ustanovitelji MBR so pripadali prvi
generaciji oficirjev, ki je πtudirala na civilni univerzi in ni obiskovala dopolnilnih
vojaπkih πolanj v ZDA. (Hellinger, 2003: 60) K temu je treba dodati πe
dejstvo, da je vojsko niæjih Ëinov sestavljalo skoraj izkljuËno prebivalstvo iz niæjih
slojev. Kdor je razpolagal z denarjem, je πtudiral na zasebnih univerzah.
Do leta 1989 je Venezuela veljala za zgledno demokracijo Latinske Amerike.
Medtem ko so drugod vojaπke diktature uveljavljale neoliberalni gospodarski
in druæbeni model, so bile v Venezueli socialdemokratske vlade. Toda takrat
je nastopil caracazo, upor proti neoliberalni strukturni politiki vlade
Carlosa Andrésa Péreza. Æe od leta 1988 so visoke inflacijske stopnje in pomanjkanje
zalog vodili k sploπnemu poslabπanju æivljenjske ravni. 16. februarja
1989 je Pérez napovedal program, ki bo sledil smernicam Mednarodnega denarnega
sklada. Ukinjene so bile subvencije in nadzor cen za πtevilne javne
storitve, sproæil se je obseæen program privatizacije. (Roberts, 2003: 85) Zaradi
drastiËnega poviπanja cen v osebnem transportu je priπlo 27. februarja 1989 do
spontanih vstaj v Caracasu, dan pozneje pa skoraj v vseh veËjih in srednjih
mestih Venezuele. Razglaπeno je bilo izredno stanje in v tednih, ki so sledili, sta
vojska in nacionalna garda zaduπili upor. Pri tem je bilo ubitih med tisoË in tri
tisoË ljudi. Caracazo je bila vstaja revnih proti neoliberalizmu in njegovemu
vplivu na poslabπanje æivljenjskih razmer. ©lo je za “revolt laËnih”. Plenjenje in
nemiri najprej niso imeli skupnega cilja. (López Maya, 2003b: 213) Toda v toku
dogodkov so postali upori vse bolj organizirani, razvijali so kolektivne in solidarnostne
vzorce, akcije so se organizirale, nastajale so spontane oblike samoorganizacije,
t.i. “razvrπËene skupine”.
Leto 1989 v venezuelski zgodovini pomeni prelomnico (Ellner, 2003a: 19;
López Maya, 2003a: 102), kajti takrat se je zaËel nezadræen propad “sistema Punto
Fijo”. Druæbeni protesti so v devetdesetih letih postajali vse obπirnejπi. (Ló-