ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Dario Azzellini: Bolivarijanski proces: KonstituirajoËa oblast, participacija in avtonomija
92
nastale nove stranke. (López Maya, 2003b: 218; Medina 2003: 44) Pri tem
igrajo zasebni mnoæiËni mediji, ki prevzemajo artikulacijo interesov in mobilizacijo,
osrednjo vlogo. Po mnenju Denisa (2001: 65) se diskurz civilne druæbe
v Venezueli nanaπa na omahljive reforme iz osemdesetih let dvajsetega stoletja
(decentralizacija upravnih struktur), ki so bile predstavljene kot odprtje dræave
“civilne druæbi”. ©lo je za poskus delegitimiziranega politiËnega sistema, da
bi v oblastni model vkljuËil tudi nepolitiËne elite in ga s tem utrdil. (Denis
2001: 63f). V Venezueli je “civilna druæba” pomenila reducirano skupino mreæ
evropskih migrantov in migrantk, majhnih in srednjih podjetnikov ter posameznikov,
ki so se (prek izobrazbe ali kreditov) povzpeli po druæbeni lestvici. Ti
sektorji pa podobno kot politiËni sistem niso bili sposobni vzpostaviti politiËnega
konsenza. Utrdila se je zgolj marginalizacija veËine, s Ëimer je naraπËalo
upadanje legitimnosti dræave. Zato se zahteve iz niæjih slojev niso nanaπale na
odprtje proti “civilni druæbi”, temveË na neposredni protagonizem prebivalstva
in na “konstituirajoËo oblast” (Denis 2001: 66f).
Po Antoniju Negriju in Michaelu Hardtu (2002: 28) protioblast tvorijo trije
elementi ‡ upor, vstaja in konstituirajoËa oblast. Te elemente so klasiËna revolucionarna
gibanja devetnajstega in dvajsetega stoletja mislila loËeno in kot
zunanje drug drugemu. Vendar je lahko danes “vsak izmed treh elementov ‡
upor, vstaja in konstituirajoËa oblast 7 ‡ prisoten v drugemu in lahko vodi k
skupnemu naËinu politiËnega izraza”. (Hardt in Negri 2002a: 29f) Dejansko
lahko imenovane elemente v bolivarijanskem procesu opazujemo istoËasno: v
uporu proti politiËnemu, ekonomskemu, medijskemu in delno vojaπkemu pritisku
“Imperija”, v uporu baziËnih gibanj proti birokratizaciji, stagnaciji in celo
regresiji, do katerih bi privedla institucionalizacija procesa, v vstaji baziËnih
gibanj, ki vsebuje dimenzije razrednega boja, 8 in v konstituirajoËi oblasti, ki z
naraπËajoËo participacijo in samoorganizacijo pripravlja temelje za novi druæbeni
model.
Analiza Hardta in Negrija ustreza primeru Venezuele, Ëeprav gre za proces v
nacionalni dræavi in Ëeprav Hardt in Negri ugotavljata izginjanje avtonomne
politiËne sfere. To protislovje pa je zgolj navidezno, kajti teæave bolivarijanskega
procesa pri preobrazbi druæbe so oËitne. NiË ne velja za osvojeno, niti dræava,
v dræavnem aparatu pa lahko analiziramo “dvojno oblast”. “Imamo vlado,
nimamo pa oblasti,” pravi filozof in sodelavec predsedstva Carlos Lazo v oseb-
7 Chávez sicer citira Negrijevo delo “KonstituirajoËa oblast”. Vendar je koncept konstituirajoËe oblasti v Venezueli
nastal iz lastnih izkuπenj. Sovpadanje z Negrijevimi tezami je bilo odkrito πele v drugi polovici devetdesetih
let.
8 Razredni boj se izraæa predvsem kot boj med “situiranimi in marginaliziranimi”. (Medina 2003: 124) Pri
vseh poskusih nekdanjega vladajoËega razreda, da bi bolivarijanski proces zaustavil ali preusmeril, je πiroka
samomobilizacija spodnjih slojev odigrala odloËilno vlogo pri obrambi.