ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Chávezov projekt, ki odseva tudi v ustavi, “vsebuje razliËne vidike, ki ga oddaljujejo
od hegemonskih neoliberalnih politik, in v Venezueli odpira vrata alternativnemu
politiËnemu projektu. Besedilo ustave v alternativni orientaciji
doloËa, da so socialne pravice osnovnih sektorjev osrednja dolænost demokratiËne
dræave, ki se mora utrditi.” (López Maya, 2003b: 221) Po politiËnem diskurzu
je dræava πe od kolonializma dolæna poravnati nakopiËeno “druæbeno krivico”
nasproti marginaliziranim mnoæicam, ki jo mora poplaËati. Zato je
Chávez poviπal javne investicije ter ustavil ali izniËil πtevilne privatizacije. 4 Æe
od leta 1998 osrednje vladne toËke glede vzgoje, zdravstva in prehrane sovpadajo
z zahtevami druæbenih gibanj.“Bolivarijanska ustava” uvaja “participativno
demokracijo” in “protagonistiËno vlogo” prebivalstva. 5 ©estinsedemdeset
Ëlenov se ukvarja s sodelovanjem prebivalstva pri odloËitvah dræave in vlade.
S Chávezom sta tako v teku dva vzporedno procesa: reinstitucionalizacija in socialna
preobrazba od spodaj. Na ta naËin po eni strani dræavne institucije ponovno
pridobijo legitimnost in operativno sposobnost, po drugi pa se vzpodbuja
proces druæbene transformacije, ki jo vodijo druæbena gibanja. Ta procesa sta
povezana in komplementarna, delno si tudi nasprotujeta. Skupaj pa oblikujeta
“bolivarijanski proces”, 6 s katerim je povezana πiroka repolitizacija druæbe.
Bolivarijanski proces na novo postavlja vpraπanja oblasti (kakor tudi razmerja
med dræavo in oblastjo) in demokracije. Tukaj se odpira prostor za analizo
teoretskih predstav o protioblasti, kakor si jo zamiπljata Michael Hardt in
Antonio Negri (2002a).
UPOR, VSTAJA IN KONSTITUIRAJO»A OBLAST
»e se izraz civilna druæba uporablja za skupine, institucije itn., ki so z dræavo
v posredniπkem odnosu, je opozicijo v Venezueli teæko opisati s tem izrazom,
saj zavraËa vsako posredovanje z dræavo in si prizadeva za uniËenje bolivarijanskega
procesa. Akterji in akterke opozicije, ki danes nastopajo kot “civilna
druæba”, predstavljajo staro vladajoËo elito, transnacionalni kapital in male
sektorje nacionalne buræoazije. Predvsem gre za predstavniπtva korporativnih
interesov, kakrπni so na primer Confederación de Trabajadores de Venezuela
(CTV), za podjetniπko zbornico Fedecameras, za stare stranke in tudi za iz njih
4 Privatizacijska politika se je nanaπala na kljuËna podroËja PDVSA in baziËnih industrij.
5 V originalu se reËe “pueblo”, vendar tega pojma v njegovem druæbenozgodovinskem pomenu in njegovi
politiËni dimenziji ne smemo prevajati kot “ljudstvo”. »eprav je tudi ta izraz nezadosten, v nadaljevanju besedila
pueblo prevajam z izrazom prebivalstvo, s tem se æelim izogniti nesporazumom in zamenjavi z nemπkim
pojmom “Volk” [ljudstvo, op. prev].
6 Ta izraz se nanaπa na Simóna Bolivarja, humanista, protikolonialnega borca za svobodo na zaËetku devetnajstega
stoletja, ki se je iz Venezuele navzven boril za suvereno in republikansko zvezo dræav juæne Amerike.
Dario Azzellini: Bolivarijanski proces: KonstituirajoËa oblast, participacija in avtonomija
91