ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

terjem: druæbenim upornikom. »e reËemo z Gillesom Deleuzom, emancipacija
obstaja v produkciji upora kot ustvarjanju. 97
©e eno vpraπanje bi torej bilo: kaj prepreËuje ‘druæbenemu uporniku’, da bi
prevzel oblast? Druæbeni upornik æe po definiciji ne terja oblasti. Na ravni skupnosti
mora biti dovolj Ëlanov, ki verjamejo v proti-oblast, in ustvarijo za preæivetje
potrebne omejitve ter ravnoteæja. Z drugimi besedami, “ne dopuπËajo, da
bi æeljo po prestiæu zamenjala volja do moËi.” 98 Kljub temu pa ostaja vpraπanje,
kaj se zgodi na ravni danaπnje nacionalne dræave? Ni namreË zagotovil, da dræava
ne bo nekega dne uniËila gibanja in njegovih aktivistov. Gre za vsakodnevni
boj, a MTD Solano in πtevilna druga gibanja proti-oblasti raje tvegajo,
kot da bi æiveli v podrejenosti in izkljuËenosti.
V Argentini so mislili, da se nezaposleni niso sposobni organizirati, zatirani
pa upreti. A kot kaæe MTD Solano, se boj za dostojanstvo in pravico ni kon-
Ëal, le manifestira se drugaËe in na mnogokratne naËine, zunaj dræave in njenih
operativnih sil: cel svet preizpraπujejo in na novo izumljajo. 99 Ta zagon boja
‡ prava protiofenziva ‡ kot resonanca, kot valovanje oceana, in ne kot videz
enotnosti iz spektakularnega globalnega prostora, v katerem loËenost πe naprej
vztraja, poglablja proizvodnjo in mnoæenje proti-oblasti.
V izkustvih MTD Solana vidimo razvijanje ter mnoæenje nove oblike demokratske
teorije in prakse, take, ki kritiËno vkljuËuje in spreminja hipoteze niza
avtorjev, ki se borijo zoper hegemono kontrolo, ki jo v sedanjosti nad druæbo
vrπi kapitalizem. V upiranju s proti-oblastjo vidimo razvijanje novih oblik prebivanja
na zemlji. Proti-oblast omogoËa multitudi, da razmiπlja v situaciji, samouveljavljajoËe.
Zato MTD Solano ne poskuπa usmerjati, zajeti ali ukalupljati.
Namesto da bi napredovali v poskuπanju ‘vedeti’, napredujejo s
‘premiπljanjem’, kaj skuπa multituda ustvariti. Pri tem dejanskem uporu ‘neurejenih
pomenov’ se razprπitev in fragmentacija ne ozirata veË po centru oblasti,
ampak skuπata ustvariti svoje avtonomne pomene, pri tem poËetju pa postajata
samopooblaπËujoËa multituda. Na tej toËki zaËne posameznik kot enota padati,
porodi pa se prerojeni subjekt kot del kolektiva. 100
Ta proces ima korenine v zgodovini, od uporniπtva v sedemdesetih letih,
prek ljudskih vstaj 19. in 20. decembra 2001, do danaπnjega dne. V to smer nas
je napeljal Fichte, ko je predpostavljal, da je “za vsakim primerom postajanja
bitje, iz katerega in skozi katero je postalo.” 101 A kot jasno kaæejo predstavljene
97 Gilles Deleuze v Colectivo Situaciones, Contrapoder, str. 38.
98 Pierre Clastres, Society Against the State (Zone Books: New York, 1989), str. 210.
99 Colectivo Situaciones, Contrapoder, str. 43.
100 Michael Foucault, La Hermeneutica del Sujeto, str. 231.
101 Johann Fichte, The Vocation of Man (Cambridge: Hackett Publishing Company, 1978), str. 7.
Dina Khorasanee: Upor kot ustvarjanje: Nova druæbenost v Argentini
87