ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Dina Khorasanee: Upor kot ustvarjanje: Nova druæbenost v Argentini
86
ga posameznika, da v vse prehodno ‘vedenje’ vnese negotovost, preizpraπuje lastno
mesto v vertikalnih razmerjih z ‘drugim’, pa tudi preizpraπuje lastne notranje
hierarhije. Tu priËnemo izpraπevati tudi lastne kapitalistiËne tendence. Boj v
tem oziru poteka na dveh frontah. Aktivisti so nepretrgoma sooËeni z razliËnimi
perspektivami in izzivi drugih aktivistov, obenem pa morajo opustiti moËno
notranjo dogmo [‘æalost’] ter jo zamenjati s samokritiko in refleksijo. To je vsakodnevna
bitka z ‘jazom’ in eden najveËjih izzivov gibanja, ravno zato, ker dinamika
MTD Solana v celoti temelji na tozadevni zavezanosti njegovih Ëlanov.
5. SKLEP
KonËujem z opisom obstoja novega tipa aktivista, ki ne skuπa oblikovati politiËne
stranke ali bojev zopet vstaviti v logiko “izgradnja-prevzem-zavzetje
oblasti”. 95 Kot trdijo zapatisti:
“Revolucionar oziroma revolucionarka se mora spremeniti v politika, druæbeni
upornik pa nikoli ne preneha biti druæbeni upornik. Revolucionar je v temelju
nekdo, ki stvari spreminja od zgoraj, ne od spodaj. To je nasprotno od
druæbenega upornika. Revolucionar zatrdi: imeli bomo gibanje, zavzeli oblast in
z vrha spreminjali stvari. Tega druæbeni upornik ne poËne. Druæbeni upornik
organizira mnoæice in priËne spreminjanje od spodaj, ne da bi izpostavljal vpraπanje
oblasti.” 96
Od spodaj ne pride le sprememba; je tudi zagotovilo, da sprememba ne bo
prehodna. Druæbeni upornik razmiπlja v okvirih singularnega, razumevajoË, da
v duπi vsakega singularnega upora leæi temelj univerzalnega: praviËnost, dostojanstvo,
sreËa in druæbena sprememba, kakorkoli æe si jih zamiπljamo. Taka nova
druæbenost ne zanika vseh oblik kooperacije, ampak misli v okviru ‘interno
situiranega razmiπljanja’. To MTD Solano imenuje avtonomija: miπljenje iz samostojne
etike, zgrajene stran od kapitalistiËne prevlade, kot del nove oblike
prebivanja æivljenja z ustvarjanjem afektivnih skupnostnih vezi.
Postavlja se vpraπanje: kakπna je vloga danaπnjega aktivista? Odgovor je, da
potrebujemo ‘mnogovrstne’ in ‘singularne’ naËine nasprotovanja kapitalizmu.
To obenem pomeni tudi nenehen boj proti kvantificiranju in institucionalizaciji
izkustev in bojev. Radikalizacija je torej sposobnost radikalizacije druæbe z
vrednotami, ki presegajo vrednote individuuma, institucije, predstavnika, posebnega
in razprπenega, neprestano ustvarjanje afektivnih skupnostnih vezi s
samouveljavljanjem, singularnim, mnogokratnim, kolektivnim in novim ak-
95 Colectivo Situaciones, Hipotesis 891, str. 106.
96 Sub-Comandante Marcos, Situaciones 4, brez πtevilk strani.