ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

oblasti. NamreË, Ëe je kolektiv sestavljen iz odnosov, zgrajenih na samokontemplaciji,
grajenju ‘afinitete’ in ‘afektivnosti’ v skupnosti, potem se nujno odvraËa
od oblasti in prevlade ter usmerja k proti-oblasti in kritiËni misli. Te hipoteze
se tudi tokrat zanaπajo na zavezanost kolektivnemu delovanju in njegovi
sposobnosti upiranja gospostvu. Ni zagotovil, da mu bo uspelo, a ti pogoji so izredno
pomembni in bi jih bilo treba vedno upoπtevati kot izhodiπËa refleksije
pri ocenjevanju uspeha in preæivetja MTD Solana.
Kolektiv s proti-oblastjo in samouveljavljanjem prevzema drugaËen pomen.
Kot je artikuliral Foucault: “Akt preiskovanja sebe ne more pristopiti resnici,
Ëe ni pripravljen, pospremljen, podvojen, zauæit z nekakπno preobrazbo subjekta,
ne posameznika, ampak subjekta kot subjekta.” V tem procesu je “drugi posrednik
v razmerju med posameznikom in oblikovanjem subjekta.” 88 S celostno
pripojitvijo v kolektiv subjekt ni veË sam, ampak zagleda drugega v sebi ter se
pribliæa sploπni formulaciji ‘umetnosti æivljenja’; 89 to je, subjekt in kolektiv skupaj
preizpraπujeta svet, pri tem pa se osvobajata od verig odtujitve, ki jih ponujata
dræava in kapitalizem.
Tu smo na zaËetku nove dobe, kjer je figura ‘individuuma’ v krizi, z njo pa
tudi temelj kapitalizma. Aktivisti v teh izkuπnjah niso tisti, ki ‘poznajo’ modele
za prihodnost druæbe, niti tega noËejo, prej so ljudje, ki so se posvetili razmiπljanju
in delanju iz svojih kolektivnih idej in mnogoterih izkuπenj, ki s procesom
upiranja kot ustvarjanja in grajenja afektivnih skupnostnih vezi skuπajo
krepiti radikalno direktno demokracijo. V proti-oblasti torej ni niËesar razen
multitude, oblikovanja prostorov kolektivnosti in solidarnosti, ne zgolj kot
sredstev, ampak tudi kot samih ciljev.
Kaj je torej osrednje pri kolektivni izkuπnji proti-oblasti? Odgovor leæi v jazu.
Ideja proti-oblasti upoπteva, da trg in dræava priËneta z jazom; da njun temelj
in sila nista mitiËna, ampak resniËna, z globoko antropoloπko osnovo. To
je del Hardtovega in Negrijevega pojmovanja biopolitiËnega. 90 Potemtakem se
druæbeni odnosi ne bodo nikoli spremenili, Ëe ne bomo proizvajali vrednot, ki
prekaπajo tiste, ki jih proizvaja kapitalizem, prav tako pa ne bomo zaËeli ‘misliti
drugaËe’: veËno bomo reproducirali iste sile. Protiteænja pomeni neprestano
notranje zrenje, s katerim zagotavljamo, da v poskusih odstranjevanja oblastnih
struktur navzven ne proizvedemo njihovega nasprotja navznoter. V æenski
skupini MTD Solana je neka æenska dejala:
“Ponovno postajam Ëlovek; ponovno Ëutim mnogoterost æivljenja. Na novo
se odkrivamo, kot cela in popolna Ëloveπka bitja. SreËajmo se na vsakem voga-
88 Foucault, Hermeneutica del Subjecto, str. 133.
89 Ibid., str. 129.
90 Hardt in Negri, Multitude, str. xvi.
Dina Khorasanee: Upor kot ustvarjanje: Nova druæbenost v Argentini
83