ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Dina Khorasanee: Upor kot ustvarjanje: Nova druæbenost v Argentini
80
Sprememba te ‘etike’ deluje skladno z Nietzschejevim uveljavljanjem ‡ sposobnosti
proizvodnje neurejenih pomenov ‡ v novih in razliËnih kontekstih,
zaËenπi pri moËi novega protagonizma, da ustvarja alternativne vrednote od
trenutno dominantne druæbenosti. 80 Dodatno, izkustvo MTD Solana ponuja
svetu znanje zapostavljenih dræavljanov ter pritrjuje nepreklicni potrebi po priznanju
mnogokratnih oblik ‘delovanja’ in zdruæevanja 81 , ki nimajo epicentra v
nacionalni dræavi ali njenih oblastnih strukturah.
Eno ostaja jasno: kjer nacionalna dræava ne vidi drugega kot disperzijo, proti-oblast
v svojem temelju vidi moænost porajanja multitude. V sodobnosti igra
kapitalizem podobno, Ëe ne πe bolj globoko vlogo v Ëloveπkem obstoju, saj z
nasilno redukcijo Ëloveπkega na Ëisto ekonomske motivacije in racionalizacije
v temelju reorganizira svet. Nasprotno pa se nova druæbenost osredotoËa na
globoko povezovanje v kolektivnih identitetah in situacijah; situacijska oblika
prebivanja v svetu in preizpraπevanja niza moænosti, ki jih ta odpira, ponovno
sreËevanje in izumljanje sedanjosti. Tako ne obstaja ena oblika boja, en diskurz
ali ena viπja ali ekskluzivna oblika upora. MTD Solano nima dirigentov ali posebnih
voditeljev, ampak je usmerjen v ustvarjanje radikalne direktne demokracije.
Izkustva MTD Solana kot meπanica teles, idej, kultur in jezikov so izkustva
omogoËanja avtonomije razdrobljenim in, v njihovem prostoru,
ustvarjanja multitude.
A v praksi je izziv, kako se MTD Solano kot urbano gibanje sooËa z realnostjo
vsakodnevne interakcije s celotno druæbo. Na eni ravni se vsak aktivist z druæino
po svoje umeπËa v πirπo druæbo in vzajemno deluje z njo. In Ëeprav morajo
vsi do doloËene mere sodelovati z dræavo, so v gibanju ustvarili vse veË
prostorov avtonomije. Na primer, nekateri aktivisti so se odloËili æiveti na zemljiπËu,
ki ga je MTD Solano zavzel, drugi pa æivijo v svojih starih soseskah; nekateri
obiskujejo le medicinske sestre in zdravnike, ki so v gibanju, spet drugi
uporabljajo zdravnike, ki jih ponuja dræava. Pomembno je, da gibanje ustvarja
moænosti, kjer jih prej ni bilo. Dræava namreË na πtevilnih podroËjih ne skrbi
za socialne storitve, tam, kjer pa skrbi, je kakovost slaba. Torej ne gre za preprosto
oskrbo s tistim, kar dræava ponuja le redkim elitam, ampak za ustvarjanje
prostorov, ki jih po logiki dræave in kapitalizma ni.
Na kolektivni praktiËni ravni je pomembno poskusiti mnoæiti prostore kolektivne
avtonomije, da se izognemo odvisnosti od dræave in njene kapitalistiËne
normalnosti. Zelo praktiËna dilema gibanja je na primer vloga javnega πolskega
sistema. Starπi v gibanju niso samo dvomili v kakovost izobrazbe svojih
otrok, ampak so dvomili tudi v tip pouËevanja in uËne vsebine. Da bi odgovo-
80 Colectivo Situaciones, 19 in 20, str. 84‡6.
81 Ibid., str. 149.