ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Darij Zadnikar: Preæivetje uma v neoliberalizmu
8
deæele, kot sta Estonija in Slovaπka, a v teh deæelah bivπega komunistiËnega
planiranja bi bila vsaka ekonomija “uspeπna”. Predpostavke liberalizma so tam
æe obstajale: obuboæano delavstvo, avtoritarna oblast in domaËi mafijski kapital,
laËen sveæega tujega denarja oz. investicij. Pri nas je te predpostavke treba πele
ustvariti z obuboæanjem veËine, poveËanjem represije in discipliniranjem
domaËega menedæmenta.
Kaj, kje in kako naj potem sploh raziskuje (in preæivi) kritiËna znanost?
(In, zakaj sploh, saj je konformizem bogato poplaËan?) Neoliberalni imperij in
globalna permanentna vojna proti ËloveËnosti in naravnemu okolju sta temeljni
nalogi raziskovanja. Nikakor ne gre za enoten problem, niti enoten diskurz ali
nadrejeno vednost. Znanost je nujno partikularna, Ëe noËe biti ideologija, tako kot
neoliberalizem. ProuËevanje migracij, mehanizmov patriarhata, rasizma, kulturne
industrije, politiËne mitologije, trajnostnega razvoja, postkolonializma, pa tudi
navidez najbolj “neuporabnih” in teoretskih problemov, od ohranjanja spomina
v antiËnih πtudijah, lingvistiËnih vedah in umetniπkih diskurzih imajo pomembno
vlogo v oblikovanju naracij globalne Ëloveπke kulture. Gre za skupno fronto boja
za ËloveËnost in ohranjanja njenega spomina. Vsa kultura, ki ni podvræena profitu,
je tarËa neoliberalnega uniËenja. S staliπËa globalne vojne je jasno, da univerze
ne bo mogoËe ubraniti in da ta ne bo ostala trdnjava Uma. Akademiki, zaprti
v slonokoπËeni stolp, bodo hirali v citiranju izbledelih citatov, dokler jih ne bodo
nagnali usposabljat delovno silo. Znanost se mora vplesti v realnost, ki se bori
za preæivetje. To pa zahteva novo epistemologijo in nov lik druæboslovnega
znanstvenika, ki se odpove emfatiËnemu razumevanju znanosti, ki naj bi kulturi
zagotavljala vzviπene cilje in pomene. Filozofija mora biti bistveno bolj skromna:
skupnostim v gibanju in odporu ne ponuja izdelanih interpretacij in resnic, ampak
je del gibanja, kjer s svojim delovanjem ponuja elemente samorazumevanj,
besednjak naracij, provizoriËne projekcije moænih vizij, zna prisluhniti dejanskemu
gibanju in iz njega prevzema tisto, kar tvori novo dediπËino uma. V svojih
potepanjih in sreËevanjih sem sreËal πtevilne “bosonoge” znanstvenike: v siju ognja
v pragozdu so me spraπevali, Ëe poznam “Siseka” (potem smo se uËili izgovarjati
“æ”), pripovedovali so mi, kako na skupπËinah v najrevnejπih Ëetrtih Buenos Airesa
razpravljajo o globalni vojni, imperiju, multitudah, sliπal sem o razpravah aktivistov
s Hollowayem, bil priËa procesom, ko se mlade znanstvenice ne zadovoljijo veË s
tem, da bi le prouËevale migrante in prispevale k njihovi asimilaciji ali deportaciji,
temveË se aktivno vkljuËujejo v nihove boje, z doktorandi iz Harvarda smo tavali
v oblakih solzilca, pisali, ko so drugi bolπËali v televizijo, in spet razpravljali, ko so
drugi spali. Druæboslovno znanost ne gre omejiti zgolj na aktivistiËno epistemologijo,
ki je neposredno vpeta v druæbene boje. Tudi zaradi tega ne, ker je znanost sama
po sebi subverzivna, Ëe se ne podreja diktatu profita. Na tej ravni celo ni razlike