ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Dina Khorasanee: Upor kot ustvarjanje: Nova druæbenost v Argentini
78
ti je osvoboditev.” 73 Tu vidimo stiËiπËe vseh treh sestavin proti-oblasti: samoreprezentacija
se kaæe kot samopooblastitev, mnogoterost se izraæa z raznolikostjo
misli, afektivne skupnostne vezi pa se razvijajo, krepijo in rastejo iz samega
dejanja kolektivnega intelektualnega raziskovanja.
Vpraπanje je torej, kako mnoæiti dinamiko demokracije, Ëe se ta zanaπa na
sposobnost sodelujoËih, da ostajajo kritiËni in nadaljujejo z dejavnostmi samopremiπljanja.
Kaj Ëe nekega dne omejitve ter ravnoteæja, ki jih zagotavljajo Ëlani,
prenehajo obstajati? Gre za problematiko, na katero ta radikalno demokratiËna
perspektiva ne daje odgovora. Lahko si mislimo, da to pomeni, da gibanje
ne obstaja veË v horizontalni obliki, ampak kot vertikalna organizacija. Torej
se gibanje v sedanjosti ohranja samo zato, ker mu uspeva ohranjati ustvarjalno
dinamiko. Osrednja kritika pa je, da ni mehanizmov, ki bi zagotovili, da se bo
dinamika samoreprezentacije obnavljala, ko bodo pritiski dræave naraπËali. Pomembno
je tudi vedeti, da se πtevilni aktivisti zanaπajo na odloËitve drugih v
gibanju. To pomeni, da je samouveljavitev proces, h kateremu gibanje nepretrgoma
teæi. Znano je, da vsi aktivisti ne participirajo enako ali enako spretno.
c. Od razprπitve do mnogoterosti
Dualizem med reprezentacijo ter drobitvijo in razprπitvijo ne priznava
moænosti ‘multitude’. ‘Multituda’ govori v ‘lastnem imenu’ (samouveljavljajoËe
izraæanje). A to ‘lastno ime’ ni zasebno ime posameznika ali skupine. Nasprotno,
gre za priklic fiziËnih ter mentalnih neosebnih potencialov. S tem je zgolj v
poziciji, da ne govori ‘od’ vseh in vsakogar, ampak ‘vsem’. 74 Multituda nima diskurzivnih
kategorij ter ‘politiËnih pozicij’ za vsako podroËje; oddaljuje se od strategij
zapeljevanja, prepriËevanja in prevlade. Tu vidim neposredno povezavo
med mnogoterostjo in singularnostjo, saj ‘singularnost’ ustvarja odsevanje, ki
mnoæi in neposredno odmeva, dokler se ne dotakne srediπËa vseh situacij.
Multituda, kot jo razumeta Negri in Hardt, je æiveËa alternativa kapitalizmu,
s politiËno organizacijo, ki navznoter temelji na vodoravnih ‘demokratiËnih
razmerjih’. 75 NatanËneje, multituda vztraja pri pluralnosti, sestavljajo pa jo singularnosti,
ki se ne dajo zreducirati na posamiËno enoto ali ‘istost’. Zanaπa se
na identitete, ki si lahko same vladajo, ne da bi bile sestavljene iz singularne
ekonomske enote. Zato Negri in Hardt trdita, da je “multituda edini druæbeni
subjekt, sposoben uresniËevanja demokracije.” 76 A kot smo opozorili æe prej,
multitudo v tem besedilu ne oznaËujejo πtevilne singularnosti, ki se medseboj-
73 Holloway, Contrapoder, str. 81.
74 Gilles Deleuze v Colectivo Situaciones, Situaciones 4, brez πtevilk strani.
75 Hardt in Negri, Multitude, str. xvi.
76 Ibid., str. 99‡100.