ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

ljenje’ in ‘ne vedenje’. V eni zadnjih delavnic so za izhodiπËe uporabili Spinozovo
Etiko ter Nevednega uËitelja: Pet predavanj o intelektualni emancipaciji
Jacquesa Rancièra. Da ponazorim tip raziskave in diskusije samorefleksije, se
bom osredotoËila na Nevednega uËitelja.
Zdi se, da knjiga Jacquesa Roncièra Nevedni uËitelj odpira nekaj najtemeljnejπih
vpraπanj, ki zanimajo gibanje v sodobnosti; prvenstveno ideje nevednosti,
samopooblaπËanja ter enakosti. Knjiga temelji na izkuπnjah Josepha Jacotota,
francoskega uËitelja iz 19. stoletja, ki zaËne dvomiti v vlogo izobraæevanja in
njegovo sklicevanje na intelektualno enakost. Knjiga skuπa ponazoriti, kako je
‘razlaga’ ‡ kot eden od temeljev pouËevanja ‡ v osnovi pojem, ki sluæi loËevanju
sveta na dvoje: tistih, ki vedo, od tistih, ki ne. Naredi razliko med tistimi,
ki ‘razlagajo’, in tistimi, ki se ‘uËe’. Pripoved skuπa v dozdevno nevtralni ideji
razlaganja prenosa pokazati njen inherenten cilj podreditve: ‘razumevanja’, ki
ga nekdo ‡ uËitelj ‡ z razlaganjem prenaπa na nekoga, ki nima tega ‘razumevanja’
‡ πtudenta. To spoznanje doloËa razmerje, ki ga ima ‘πtudent’ do znanja, ter
pomembneje, ustvari razliko med tistimi, ki imajo sposobnost in avtoriteto za
interpretiranje ter prenos ‘znanja’, ter tistimi, ki potrebujejo razlago. ‘Vedeæ’ dodatno
doloËa stopnjo akumuliranega znanja ‘uËenca’.
To razmerje se sËasoma ponotranji, ljudje pa sprevidijo svojo druæbeno vlogo
v svetu, kjer moænosti vladanja temeljijo na ‡ na zaËetku intelektualni ‡
podloænosti razlagalcu. Seveda Ëe nekdo lahko sam ustvarja razlage, vloga ‘razlagalca’
ni veË potrebna. Za Jacotota izobraæevalne institucije temeljijo na reproduciranju
tega hierarhiËnega razmerja, saj æivijo ravno od te hierarhije.
Navidez nevtralno razmerje lahko, iz glediπËa teh primarnih predpostavk, vidimo
kot naËin ohranjanja ter ustvarjanja stopenj in delitev oblasti. ‘Vedeæ’
torej ni veË emancipator uËenja, ampak figura, ki drugega doloËi v svetu utrjene
in naravne hierarhije. Po Rancièru svet razumemo znotraj te osnovne
strukture.
S tem branjem so aktivisti MTD Solana in Colectivo Situaciones zaËeli razmiπljati
o moænostih, ki se porajajo, ko ‘nevednost’ in ‘negotovost’ [kot ‘ne-vedenje’]
zamenjata vse vedenje. V tem procesu ljudje priËnejo emancipacijo od
intelektualnega in druæbenega podrejanja, ne s spreobrnitvijo v ‘vedca’ ali ‘prenaπalca’,
ampak v misleca, ki zavraËa predstavo, da obstaja doloËeno znanje in
razumevanje, ki se da zajeti le z razlago ‘drugega’. Kljub temu pa vloga uËitelja
ni povsem brez pomena. A kako se lahko kaj nauËimo od uËitelja, Ëe ta nima
kaj razlagati? Vloga uËitelja za Jacotota ni v prenaπanju znanja, ampak v tem,
da uËence poduËi, da se lahko nauËijo, Ëesar se æelijo uËiti, ter da vsi novi odgovori
uËencev postanejo vpraπanja za uËitelja, ki, on ali ona, navsezadnje sam
postane uËenec. »e prikliËemo besede Johna Hollowaya: “Smrt stare gotovos-
Dina Khorasanee: Upor kot ustvarjanje: Nova druæbenost v Argentini
77