ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

anj, ki delijo πiroke cilje direktne demokratiËne prakse v bazi. Kot pravi eden
od aktivistov MTD Solana:
“Naπe debate so odprte za vse […] Vedno skuπamo zaznati probleme, ki nas
tarejo, biti samokritiËni. […] VËasih smo celo tako samokritiËni, da ne vidimo
veË pozitivnih reËi, ki jih poËnemo. Smo skupina, ki naredi veliko napak, ampak
se jih nepretrgano trudimo popraviti.” 68
Piquetes [cestne zapore] so pokazale, kar zborovanja dandanes potrjujejo: da
se v boju za praviËnost porajajo kritiËne oblike intervencije, ki ne renovirajo politiËnih
strank ali vladajoËe elite. To niso boji za proti-oblast in samouveljavitev,
ampak je njihova eksistenca zgrajena na dejanju proti-oblasti s samouveljavitvijo
ter njunem aktivnem in kontinuiranem poglabljanju ter ponotranjanju. 69
Na tem mestu moramo odgovoriti na vpraπanje, kaj bi se zgodilo, Ëe bi Dræava
poskrbela za materialne potrebe gibanja. Samouveljavitev je dejanje samopooblastitve,
ki subjektu, kot delu kolektiva, daje voljo in zmoænost odkrivanja
lastne kreativne sposobnosti. Ljudje so od tega, da so jim povedali, kaj in
kako naj poËnejo, postali zborovodje lastnih æivljenj. To se kaæe na πtevilnih
praktiËnih ravneh, od tega, ko moπki premiπljujejo o svojem poËetju doma, do
kolektivnih zavzetij zemlje, sodelovanja v premiπljevalnih skupinah ter inovativnih
praksah v proizvajalnih delavnicah.
Aktivisti MTD Solana so reapropriirali svoje eksistence v vseh vidikih æivljenja.
Brez predstavnika ali ‘patrona’ so se ugledali, in se πe naprej vidijo, kot
aktivni agenti, ki se lahko upirajo zatiranju in v iskanju ËloveËnosti ter dostojanstva
odkrivajo svoj obstoj. S tem so se ustvarile moËne vezi naklonjenosti v
radikalnih demokratiËnih skupnostih ter med njimi. Zaradi tega ni pomembno,
ali bo nekega dne dræava materialno poskrbela, za kar trenutno skrbi MTD Solano
sam. Dræava ali kapitalizem ne moreta reproducirati kvalitete æivljenja, ki
jo ustvarja samouveljavitev. »e je kapitalizem razumljen kot dogme, retorika in
hierarhija v vseh oblikah, potem bo, Ëe ljudje prenehajo misliti ter ustvarjati,
nujno obstajal. Zato je v osnovno hipotezo gibanja vgrajeno, da je uspeh odvisen
od neprestanega in kritiËnega premiπljanja predhodno danih paradigm. To
pomeni tudi obravnavanje gospostva ter nadzora. S kritiËnim razmiπljanjem
ljudje zaËnejo izpraπevati, kar so prej preprosto domnevali, pri tem pa gradijo
nove oblike naseljevanja sveta tako, da ga vedno znova prenavljajo. Z drugimi
besedami, s samouveljavitvijo poskuπamo postati avtonomen subjekt v kolektivu,
ki ne pristaja na katerokoli razmerje podrejanja. Med vstajo so razglasili, da:
“Ljudska samoobramba temelji na nujni zmagi nad odtujitvijo ter strahom
pred drugim ‡ ki omogoËata manipulacijo z mesta oblasti ter izgubo celotne sa-
68 Ibid.
69 Colectivo Situaciones, 19 in 20, str. 176.
Dina Khorasanee: Upor kot ustvarjanje: Nova druæbenost v Argentini
75