ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Dina Khorasanee: Upor kot ustvarjanje: Nova druæbenost v Argentini
74
haja iz delegiranja. Kar naenkrat nismo veË odloËali, ampak je to poËel drug. Tu
vidimo delitev inteligence: tisti, ki so inteligentni, vedo, tisti, ‘ki ne vedo’, niso
‘tako’ inteligentni. In od tod naprej bodo potem ‘najbolj’ inteligentni, tisti, ki
vedo, reπevali vse probleme. (…) Zatorej ne zadostuje, Ëe vsakiË znova zatrdimo,
da smo enaki, ampak moramo tu in zdaj najti konkretne naËine, da naËelo enake
inteligence spravimo v prakso. In inteligenca, ki je enaka, je avtonomna inteligenca;
dela za lasten razvoj. To pomeni: kot fundamentalno zavezo proizvaja
lastne razmere za razvoj in vztraja pri uporabi inteligence skozi Ëas.” 64
Samouveljavitev kot taka deluje podobno kot jezik s “fleksibilnim spletom
pomenov, ki se v skladu s sprejetimi pravili kombinirajo na neπteto moænih na-
Ëinov. SpecifiËni izraz je torej ne samo kombinacija lingvistiËnih elementov,
ampak proizvodnja resniËnih pomenov.” 65 A tukajπnja hipoteza je, drugaËe kot
Negri in Hardt v nadaljevanju razumeta izraæanje, da moË ekspresije ni v sposobnosti
upomenjanja celote, ampak se njen silen pomen nahaja v njeni resonanci
in situacijskem znanju. Tako samouveljavljajoËe izraæanje eksplicira
skupne probleme, ki jih vsak posamiËno po svoje premiπlja, ne da bi tudi ‘celoti’
dajal smisel. Logika samuveljavljajoËega izraæanja je torej moænost misliti eksistencialno,
da univerzalno æivi v vsaki situaciji, je najdevanje ‘centra’ na ‘periferiji’,
ne ‘periferije’ v ‘centru’. To nam spet prikliËe Spinozovo izpeljavo.
Pravi: “Narava hkrati vsebuje in vkljuËuje vse, obenem pa je eksplicirana ter
implicirana v vsaki reËi. Atributi vkljuËujejo in ponazarjajo substanco, ki povratno
zaobsega vse atribute.” 66 »e na to gledamo situacijsko, lahko doseæemo
konkretno proizvodnjo odprtega diskurza, s katerim se lahko [samouveljavljajoËe]
naslavljamo na ves svet ‡ kot resonanca ‡, ne da bi govorili v imenu drugih
[reprezentacija]. Proizvodnja sveta torej ni veË projekt subjekta ter operatorja,
ki, znanstveno poznavajoË njene zakone, usmerjata zgodovino.
Nasprotno, za MTD Solano moË, ustvarjanje in ustvarjalnost najdemo globoko
v radikalnih dejanjih negotovosti. 67
Novi protagonizem je, kot kaæe, MTD Solanu ustoliËil racionalnost, ki izhaja
iz multitude ter konca vseh centralizirajoËih in hegemonizirajoËih sil, zunanjega
vladanja in bodoËih obljub, modelov ter dogem, ki skuπajo organizirati
sedanjost. Tu lahko spremljamo porajanje kolektivne samoreprezentacije.
MTD se pri legitimiziranju svojega dela ne zanaπa na nikogar zunaj teh, ki sodelujejo
na zborovanjih in delavnicah. Bolj se ukvarjajo s samokritiko, izpraπevanjem
ter kontemplacijo Ëlanov gibanja ter odprtim diskurzom do drugih gi-
64 MTD Solano, El taller del maestro ignorante (Buenos Aires, En Mano en Mano, 2005).
65 Hardt in Negri, Multitude, str. 339.
66 Deleuze, Expressionism in Philosophy: Spinoza, str. 17.
67 Valdemar, intervju, 2004.