ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

Dina Khorasanee: Upor kot ustvarjanje: Nova druæbenost v Argentini
72
se bo ta produkcija lahko ohranila na dolgi rok. »e MTD Solano ne bo uspeval
ustvarjati preseæek, tvega produkcijsko stagnacijo ali potrebo po vkljuËitvi
v kapitalistiËno ekonomijo. Ni zagotovila, da bo dinamiki skupine z malo ali
brez materialnih koristi uspelo ohraniti ali pomnoæiti horizontalnost. Obstaja
tudi tveganje, da bodo notranji konflikti pripeljali do fragmentacije. Edini notranji
mehanizem, ki lahko to prepreËi, so tedenska zborovanja, na katerih razreπujejo
tovrstne spore. Prihaja pa tudi do novih konfliktov, ki se zoperstavljajo
dinamiki skupine. To ostaja odprt izziv.
Poudarki v nadaljevanju so vidiki proti-oblasti, ki lahko pomagajo pri razumevanju
drugih moænosti, ki jih prinaπajo radikalne oblike neposredne demokracije,
izkuπene v MTD Solanu. MogoËe bodo odgovorili na nekatera zastavljena
vpraπanja in porodili nekatera nova.
b. Reprezentacija samouveljavitve
V tem besedilu sta ideji reprezentacije in samouveljavitve bliænje povezani
z idejo ‘izraæanja’. To je, kdaj je izraæanje razumljeno kot avtentiËno? Izhaja iz
oseb samih (samouveljavitve) ali iz predpostavke, da lahko svojo voljo izraæajo
v skupnem prizoriπËu (reprezentacija)? Samouveljavitveno ‘izraæanje’ deluje na
‘sreËanjih’, v ‘kompozicijah’, ‘prerekanjih’, ‘odmevanju’ in ‘razprπenih mreæah’.
Z drugimi besedami, samouveljavitev deluje od multitude za multitudo, v konstituiranju
‘avtonomnih’ prostorov razvitja eksistence; v nepretrganem procesu
reevalviranja, izhajajoË iz multitude izkuπenj, ki proizvajajo pomene in izraze
brez institucionaliziranega tipa usklajevanja, nam omogoËa preizpraπevanje
sveta. 57
Reprezentacija deluje drugaËe. Obstaja v instituiranih subjektivitetah, ki same
instituirajo, in za njih. Kot pravi Mouffova: “To implicira, da moramo oblast
konceptualizirati ne kot zunanjo relacijo med dvema preddoloËenima identitetama,
ampak kot tisto, kar konstituira same identitete. ToËki sreËanja med
objektivnostjo in oblastjo smo rekli ‘hegemonija’.” 58 Telo predstavljanega kot
tako ni konstituirano na mejah odnosov reprezentacije; prej, kot pravi Laclau,
predstavnik z odnosom reprezentacije zapre ‡ Ëeprav ne povsem ‡ razlike predstavljanega
telesa. 59 Kot pravi Deleuze, izraæanje implicira ter eksplicira tisto,
kar izraæa. 60 Torej so osrednje kategorije reprezentacije: ‘delegacija’, ‘eksplicitne
mreæe’, ‘komunikacija’, ‘dogovor’ in tako naprej, 61 ki skuπajo v telesu in instituciji
predstavljanja zdruæiti raznolikost in mnogoterost.
57 Colectivo Situaciones, 19 in 20, str. 145.
58 Mouffe, Democracy and Difference, str. 247.
59 Ernesto Laclau, v Colectivo Situaciones, ur., 19 in 20, str. 146.
60 Gilles Deleuze, Expressionism in Philosophy: Spinoza (New York: Zone Books, 1992), str. 16.
61 Ibid.