ZapatistiËna vojska nacionalne osvoboditve (EZLN ... - AirBeletrina

odo, avtonomijo in integriteto kot gibanje, ne da bi bilo pri tem neprestano
opazovano, spraπevano in zasliπevano. Vseeno pa ostaja tveganje, da se tega
modela, ko gibanje πiri projekte in interakcije z organizacijami, ki ne temeljijo
na izgradnji skupnosti, ne bo dalo ohraniti.
Proizvodnja je eno izmed podroËij, na katerih je MTD Solano dosegel velik
uspeh. »eprav ostaja v relativno majhnem obsegu, pa so jo od nastanka izredno
razπirili ter diverzificirali. Proizvodi so obiËajno namenjeni notranji rabi in
potroπnji, a nekatere delavnice uspevajo proizvesti tako za aktiviste gibanja kot
tudi za prodajo πirπi skupnosti. Blago, ki ga proizvajajo za notranjo porabo,
vkljuËuje zelenjavo z organskih vrtov, svinjsko, piπËanËje, zajËje meso z organskih
kmetij, ribe iz organske ribogojnice, kruh ter peciva iz pekarn v soseskah,
zeliπËna zdravila iz zdravstvenega centra, klobuke in πale iz predilnic ter usnjarske
izdelke iz usnjarn. Za prodajo πirπi skupnosti pa jim uspeva v nekaj pekarnah
proizvesti kruh in pecivo ter pasove, torbe, obeske za kljuËe, sandale in
Ëevlje v nekaterih usnjarnah.
Medtem ko je neposredni materialni cilj produkcijskih delavnic ekonomsko
preæivetje, pa je enako pomemben naËin in ideoloπki temelj produkcije. Tu sem
zaznala πtiri temeljne gradnike. Najprej, produkcija naj izhaja iz potreb skupnosti.
DrugiË, avtonomna produkcija ni zgolj naËin oskrbe skupnosti, kjer vladi
in trgu ni uspelo, ampak proizvodnja bolj kvalitetnih dobrin od tistih na kapitalistiËnem
trgu. Tako na primer MTD poskrbi za hrano in zeliπËa, ki
zadostujejo potrebam po mineralih, vitaminih in beljakovinah, pri tem pa hrano
gojijo brez kemiËnih gnojil ali genetsko spremenjenih semen. To predpostavlja,
da se razliËne skupine specializirajo za organsko proizvodnjo, prehrano
in naravno medicino. Tretji gradnik je pristop k proizvodnji kot procesu uËenja
in razprave. S takπno kolektivno proizvodnjo razvijajo nove sposobnosti in
oblikujejo nove skupnostne vezi. V tem procesu se lahko vsak udeleæenec
vkljuËi v uËenje brez doloËenega cilja. Ljudje se zdruæujejo, da bi se uËili eden
od drugega, s sebi lastnimi interpretacijami, vpraπanji in razumevanji.
Dejstvo, da ima vsak aktivist predhodne izkuπnje, ki jih lahko vkljuËi v razliËna
podroËja, je πe en inovativen element tovrstne produkcije. Seveda lahko
vsakdo sodeluje pri vseh aktivnostih, ki ga zanimajo. Predhodno znanje ni zahteva
ali zaæelen pogoj. Za ‘odloËitve’ na terenu ‘neodloËnosti’ poskrbijo sokratsko
razmiπljanje ter afektivne skupnostne vezi, ki obenem poganjajo proizvodne
delavnice. Tu pa se dobro vidi vrednost filozofskih in refleksivnih
delavnic ter njihovo veËno in nepretrgano poseganje na vsa polja gibanja; tu
se izkaæe neloËljivost teorije in prakse.
»etudi teorija in praksa proti-oblasti, kot smo pokazali doslej, ponujata niz
moænosti, obenem postavljata πtevilna vpraπanja in izzive. Vpraπanje ostaja, ali
Dina Khorasanee: Upor kot ustvarjanje: Nova druæbenost v Argentini
71